fcriloga ,,Našemu Listu" št. 40. V Kamniku, 7. oktobra 1905. i— Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi ee računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dog-ovoru. Šulferajnska šola v Domžalah. Nemci, ta od vlade tako negovani rod, uživajo povsodi protekcijo, bodisi od vlade same ali pa od kakih drugih mogočnib oseb. S to potuho dosežejo vse in njih grabež-ljivost ne pozna meje. Urinili so se že povsod med nami. Popolnoma pravicno pa bi bilo, da bi si Kemec, ki se naseli med drugim narodom, prisvojil tudi istega šege in navade in skušal postati koristen član naroda, kateremu se ima zahvaliti za svoj obstanek. Vsakega Nemca stremljenje je, širiti svojo nemščino vsepovsod in jo vsiljevati vsakemu. Njegov smoter in cilj je, podjarmiti narode, med katerimi si je pridobil z njih pomočjo ogromno bogastvo. Ni mu dovolj, ako uživa po postavi dolocena sredstva, — vse to mu je premalo v do-sega svojega namena. Tako je tudi na šolskern polju. Nemcem ne zadostuje, da vlada sama ustanavlja javne šole povsod, kamor se je priselila le peščica Nem-cev. Medtem ko vl^a Slovencem ne da slovenskih šol celo v krajih, ki imajo primeroma vec za silo godnih slo-venskih otrok, kakor pa po nekod nemških, se Nemcem za nemške šole — ni potreba tako potegovati. V mnogih krajih so brez vse potrebe take šole, v katerih se poučuje deca v nemškem duhu. Seveda se pogosto dogaja, da mo-ramo tudi mi Slovenci pošiljati potem svojo deco v te šole, nam samim v škodo, ker se v takih šolah otroci potujčijo in so konecno najnestrpnejši sovražniki svojega lastnega naroda. Vse to Nemcem ni dovolj, kajti na ta način po-tujcevanje le ne napreduje tako urno, kakor si to žele. Kovačev Martin. Resnična povest. Spisal M. V. Vsa vas ga je dobro poznala — Kovačevega Martina. Bil vam je to čuden elovek. Da bi ga videli v nedeljo, ko je korakal moško proti cerkvi! Zlata cesarska svetinja mu je bingljala na prsih. Saj je bil svoje dni vojak ta Kova-čev Martin. Ko jo je tako inahal proti cerkvi, se je marsikdo ozrl nanj, pa ne smete misliti kaj slabega. Kovačev Martin je bil res grd človek, a bil je dobra duša. Grledal vam je namree tako čudno in nos mu je bil vstvarjen še bolj ču-dovito. Oženjen ni bil. Grostoval je pri županu in placeval pošteno vsak mesee svoj goldinar za gostaščino, kuhal si je pa sam, kakor je vedel in znal. Ljudje so pripovedovali celo, da ima Martin nekaj denarja, ki si ga je prislužil pri vojakih, drugi so zopet trdili, da nima prav nič. Marsikatera zarjavela devica pa si je vendar želela, da bi jo snubil Kovačev Martin, ki je lezel tisti čas v če- tfto desetletje svojega življenja. Mariin pa še sedaj ni pravl mislil na ženitev. I Imel jc tudi svoje posebnosti, kakor pae vsak človekl na tem božjem svetu. I Vsak dan je pri vaškem krcmarju vdušil kozarecl ..givnkega" in snedel eno žemljo. Da, žemlje vam je ljubil črez svoje življenje. Le vsako leto enkrat, to je bilo ob obletnici bitke pri Aspernu, je zvrnil dva kozarca in snH| del dve žemlji. 1 Še eno posebnost, ali bolje rečeno slabo lastnost je imel Kovačev Martin. Stavil je gotovo vsak teden v lote-rijo. In vaške klepetulje so raztrosile po vasi, da stavi že petnajst let in da se prav nic ni zadel. On pa se je stano- \ ¦Titno držal vedno istih številk. Imele so pa te številke tudi zgodovinski pomen. Nikoli ni mogel namreč pozabiti, kako je padlo nekoč pri vojakih petindvajset gorkih na znani del telesa. Po tej kazni je clobil lepih dvanajst ur preslad-kega ,,aresta" in žemlje ni videl sedem dolzih ur. Te tri številke je torej stavil naš Martin in za trdno upal, da morajo enkrat priti. I Pred več leti so si ustanovili Nemci svoj šulferajn. To društvo ima namen, v naših deželah. zasejati seme vsenemškega duha že v nežni mladini. V ta namen usta-navlja to društvo svoje šole, *v katerih se otroci razen nemškutarskega mišljenja ne priuče drugemu, kakor k večjemu surovosti. Tako šolo imajo nemški Tirolci v Dom-žalah. Samo ob sebi umevno, da vplivajo nemški tovarniški mogotci na slovenske stariše in jih silijo z vsemi sredstvi, da tudi oni pošiljajo svoje otroke v to nemško vzgojeval-nico. Toda rekli smo preveč, imenujoc to šolo vzgojeval-nico, kajti tega imena ta šola pač ne zasluži. Pred par meseci smo že poročali, kako razumeva ucitelj Wizany vzgajati njemu izroceno deco. Ne le, da je ta ,,uzor"-učitelj najnestrpnejši (Nemec bi rekel Haupthetzer) in najbolj nadut v celih Domžalah, ne le da on sam ne zainudi no-bene prilike hujskati svoje pajdaše na slovenske domačine in provzroča največje konfiikte ravno on, poleg tega se pa v navzocnosti Slovencev prav priLiznjeno hinavsko vede, on uci tudi v šoli otroke nestrpnosti in sovraštva nasproti domacinom, ki so mu trn v peti. Kakor lansko leto, tako je tudi letos zapovedal šolskim otrokom: ,,Ibr diirfet die heimischen Leute, diese Krainer, nicht griissen". Otroci so ga le predobro razumeli in gredoč iz šole zasmebovali in eelo opljuvali so raimoidoce Slovence. — Le potrpi, ueitelj Wizany, videl boš, kaj zna postati iz otroka po taki vzgoji? Morda bo ravno isti otrok kedaj tudi tebe opljuval"? Neki dmg otrok je prejel bržkone pohvalo svojega modrega ueitelja, ker je iz sole gredoč nekomu iztrgal slovenski list in ga pomendral v prah, češ, ,,die windische Zeitung wirst nicht lesen, du ---—". Učitelj Wizany je pač lahko ponosen na svoj sadonosni trud. Kakoršna je ta šulferajnska šola, take so po večini vse. Ali res nima šolska oblast nobene moči, da bi takemu početju v šoli storila konec? Ali naj se tako vzgaja šolska mladina? No, pa naj bi še bilo, ako bi posečali te šole samo nemški otroei; kako so ti vzgojeni, nam je pač vse-eno. Slovenski stariši, ne pustite, da bi še dalje vaši otroci pohajali take šole, sicer bodete vi sami krivi, ako vas bodo vaši otroei kedaj zasmehovali in zaničevali! Domžalci na krov! Kakor čujeni, nameravate usta-noviti ..Sokola". Izborna misel to. Vsak le količkaj še slovensko misleči Domžalec naj se s ponosom vpiše v dmštvo, ki je za vašo vas in okolico velevažno in tako-rekoč straža proti nemškemu nasilju, katero ste ravno v zadnjih časih ostro občutili. Le s tem boste pokazali, da ste res zavedni Slovenci, ne samo na jeziku ampak tudi v srcu. Na zdarl Raja. Tako je torej živel Martin in prav dobro se je po-čutil. Tu poseže usoda neusmiljeno v njegovo življenje. Bilo je prav vroče tistega dne, ko je letela vkup vsa vas. Kregala sta se oče župan in pa Martin. In prav lepo sta se počastila drug dtuzega z raznimi naslovi in straho-vito sta giedala. Posebno Martinov nos je kazal jezo go-spodarjevo. Bil vam je peklensko rdeč in vrhu tega je žarel v vseh mogočih barvah. Konec prepira pa je bil tak, da je odpovedal župan Kovačevemu Martinu stanovanje. Za vasjo je živela tisti eas kakih petintrideset let stara Gorjančeva Spela. Imela je svojo hišico in obdelovala je tiste puste bregove hriba. Lepi dnevi njenega življenja so bili odšli, noben snubač ni prišel, da bi jo rešil samskega stanu. Ona se pa vsaj na videz ni zmenila zato, ampak mirno si je slu-žila svoj vsakdanji kruh. Le nekaj ji je bilo ostalo od mladih let. Vsako ne-deljo se je namrec napravila v težko svileno obleko, ka-tero je podedovala po svoji materi. V nedeljo, ko je prišla k maši, je bilo slišati že od dalee šumenje težke svilene obleke in ljudje so takoj ve-deli, da gre sedaj Špela izpod brega, kakor so jo ime- novali. — (Konec prih.) Prvo slov. pevsko društvo ,,Lira" v Kamniku se prav marljivo pripravlja za svoj prvi zimski koncert, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. oktobra 1905 v prostorih ,,Narodne čitalniee". Pele se bodo popolnoma nove pesmi. Opozarjamo s tem vse domačine in okoličane, da se tega koncerta v obilnem številu udeleže, kajti nudil se jim bo lep vžitek. — Saj pa res ni kmalu zbora bolj izvežbanega od našega domačega. — Natančneji vspored priobčimo prihodnjič. Občni zl>or mestne godbe kamniške se vrši jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne v dvorani Narodne čitalnice. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev načelnika; 5. volitev blagajnika in ostalega odbora; 6. slučajnosti. Ker je ta občni zbor pomemben za obstoj in razvoj godbe, je želeti, da se ga udeleži prav mnogo društvenikov. Prijatelji godbe, ki se zanimajo za njo, naj pri slučajnostih stavijo svoje nasvete. Pravico do glasovanja imajo pa le društveni člani. Y nedeljo v \odice! Po daljšem casu si je posta-vilo naše Gasilno društvo svoj Gasilni dom. Zgradilo si je dokaj lepo in praktično shrambo za gasilno orodje in priprave. Jutri v nedeljo prirede naši gasilci povodom blagoslovljenja svojega doma obširno slavnost, ki utegne biti zelo zanimiva in zabavna. Od 9. do 10. ure sprejemalo bo društvo svoje goste, nakar odidejo ob 10. uri k slovesni sv. maši. Po maši bo blagoslovljenje Gasilnega doma. Po-poldanski koncert se vrši pri Grajzarju. Pri koncertu so-deluje mengeška godba, za petje bodo skrbeli izvežbani pevci. Med točkami je srečkanje, po koncertu pa prosta zabava. Ker se s to slavnostjo nehajo enake veselice za letos, pričakovati je, da pride v nedeljo obilo gostov v prijazne Vodice. Odbor Gasilnega dmštva je poskrbel, da bodo gostje kar najsolidneje in najbolje postreženi. Okr. sodišče v Kanmiku poziva upnike umrlega Franceta Dolžana, posestnika in kleparja v Zg. Domžalah, naj vložijo svoje tirjatve do 18. oktobra t. 1., sicer zgubijo vsako pravieo do iztirjatve. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu sep-tembru J905 je 156 strank vložilo K 62.232-95; 100 strank vzdignilo K 37.442"—; 9 strankam se je izplacalo hipot. posojil K 11.260-. Stanje hranilnih vlog K 1,348.824-68; Stanje hipotečnih posojil K 971.552-41. Denarni promet K 163.829-68. v Mši št. 25 pod Zapricami ali pa cela liiša z vrtom vred. — Več se izve istotam. Stanje hranilnib vlog: nad 1,200.000 SC MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: ii^sl 16.000 K sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta tL kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamci poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svetloči zlasti to, da vlagajo \ to hranilnico ttidi sodišia denar maloletnih otrok in VarOVailC6V. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilriiee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.1 leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.