o (5LFOLO SlDVm^KKR 0:0:0:0:0101^^^^^^^^ DEiLF\V5TvH ------------------ Izhaja vsak : petek. : Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 150 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010 Štev. 47. ss* sa sa V LJUBLJANI, dnč 22. oktobra 1909. sa sa sa Leto IV. Jugoslovanska strokovna zveza. Čas je že, da »Naša Moč« kaj zapiše o Jugoslovanski strokovni zvezi. Vse naše somišljenike čaka važno in težko delo; vsi morajo na plan, da se zveza razširi čim najdalje. Zato je treba javnega pogovora. Vsi vemo, da se je izprva krščansko-so-cialna delavska organizacija začela na politi-škein in izobraževalno-zabavnem polju. Ustanavljalo se je katoliško-politično delavsko društvo v Ljubljani, ki raztega svoj delokrog po vsi kranjski dežeji; poleg njega so se pa med industrijskim delavstvom zasnovala katoliška delavska, ali krščamsko-socialna del. društva, kjer so imeli člani predavanja, časopise in knjige na razpolago, pevske, tamburaške zbore in razne veselice in predstave. Kmalu se je izpopolnila ta organizacija s tem, da so se jela snovati strokovna društva in sicei na nevtralni podlagi, samo v obrambo delavskih koristi. Imamo jih precej. Izkušnja je pa pokazala, da taka društva še prav posebno poti ebujejo zaslombe in duševne podpore. Samo tam, kjer je mogoče veliko število delavcev enega kraja združiti v strokovnem društvu, se dajo doseči večji uspehi, a tudi tu ne gre brez zunanje pomoči. Zato se je pri naših sestankih že neštetokrat sprožila misel, da se mora osno- vati zveza strokovnih društev; v tem zmislu se je tudi izrekel vseslovenski delavski shod letošnje leto na Svečnico v Ljubljani. Pravila so se izdelala na podlagi posvetov z delavskimi zaupniki; tudi poslovnik se je sestavil. Vlada je vzela zvezo naznanje in koncem prošlega meseca se je na ustanovnem shodu izvolil odbor. Zveza je oživela; zdaj se mora zanjo pričeti agitacija. Začetek je lep. Najprej moramo pribiti, da so delavski prijatelji poplačali vse ustanovne stroške, ki ■zlasti z ozirom na tiskarsko delo niso majhni. Poskrbeti se mora, da se ne bo izdalo za upravo in prvotno agitacijo nič delavskih novcev. Naša organizacija mora pokazati, da zbira delavske groše samo zanje in za nikogar drugega ne. V politične namene ne pojde nič. V tem se razlikujemo načelno od drugih. Znamenito je pa to-le: Zveza ni potrebna samo zato, da na široki podlagi zasnovana lahko najraznovrstnejše podpore deli svojim članom, da si tudi za slučaj kakega štrajka nabere potrebnega drobiža, marveč zlasti za pravno varstvo. V tem oziru je naša pravna organizacija v zelo srečnih razmerah. V njenem odboru so trije mladi juristi, ki so vsi pripravljeni v pravnem oziru brezplačno dajati potrebna navodila in nasvete. Med njimi ni nobenega advokata; izključeno je torej, da bi kdo mogel le sumiti, da ima služiti zveza kakim osebnim koristim. Poleg tega imamo v odboru tri odlične zdravnike in sicer izbornega strokovnjaka kirurga, špecialista za notranje bolezni, in izkušenega delavskega zdravnika. Kaj to pomeni, ve vsak delavec. Kadar se gre za kako nezgodo ali za invalidnost, je domala vedno treba pritožbe, večkrat tudi glede na bolniško podporo. Tukaj more pomagati samo zdravniško izpričevalo. Zdravniki naše zveze so v tem oziru na razpolago. Ker se bo bolniško in invalidno zavarovanje raztegnilo na vse obrtne in kmečke delavce in tudi na samostojne kmete in obrtnike, bo zdravniška pomoč v društvu za vse pomenljiva in potrebna. Po pravici lahko rečemo, da se še nobena delavska organizacija nikjer ni postavila na tako zdravo podlago. Poskrbeli bomo, da bodo med zvezinimi zaupniki, kjerkoli bo to količkaj mogoče, tudi po posamnih krajih zdravniki. To, kar že v začetku ponuja naša zveza, mora vsakega samostojno mislečega delavca dvigniti, da pristopi in dela zanjo. Zveza se imenuje jugoslovanska. Vsi slovenski, hrvaški in srbski delavci naše države lahko pristopijo vanjo. Kdor želi kaj pojasnil, naj se obrne na tajnika Ferdinanda Tomažiča, uradnika pri deželnem odboru v Ljubljani, ali pa na uredništvo našega lista. Važnejša pojasnila bomo v stalni rubriki podajali v »Naši Moči«. Bog blagoslovi naše delo! Z rdečega gnojišča. Delavci, sodrugi, vpije zadnja številka Na-preja; naš tisk je glavno naše orožje: poostrimo ga! Delavci! Sodrugi! Na delo! Vsak bodi agitator za strankin tisk. Proč z mlačnostjo' in proč z izgovori! Krščanski delavci, isto veljaj nam. Delajte, agitirajte za »Našo Moč«. List je naše orožje. Brez močnega lista, ne more uspevati nobena delavska stranka, nobena organizacija. »Klerikalna španska vlada,« se čeljusti Naprej, »sedaj mori, ubija, da je groza. Taka je krščanska ljubezen do bližnjega. Boj tej bandi!« Tako torej! Najprej so anarhisti, socijalisti hiše zažigali, ljudi klali in ropali, in sedaj naj bi še španska vlada tem ljudem kako nagrado izplačala za njihove lumparije. No, to bi lepo iz-gledalo, ko bi socialna demokracija enkrat do vlade prišla. »Farške cunje,« kriči Naprej in zmerja naš list zato, ker se predrznemo včasih razdiranje in zabavljanje gospodov kakor to Anton Kristan in sodrugi, nekoliko prerešetati. Farške cun'e gor, farške cunje dol, sodrug Kristan. Z »Našo Močjo« boste imeli zmeraj opraviti, dokler boste zabavljali in tako delali, kakor ste dozdaj. Rado Bevk: * Gospodar. Navadb imam, stanovanje pogostokrat menjati, in tako tudi naletim na različne gospodarje, ki so pa mnogokrat pravj čudaki. In tako se je tudi zgodilo, da sem nekoč stanoval pri gospodar ti, ki se je zaradi svojih posebnosti odlikoval od družin. Prejšnji moji gospodarji so močni in rejeni ljudje, ta moj gospodar pa n' i;mei za orehovo .upino masti na sebi. Bij je suh kakor trska in noga ga je ibolela, zato se je tudi odlikoval z dobršnjo mero sitnosti. Bil je rodom štajerski Nemec. Za mladih dni je opravljal službo finančnika nekje na štajerski zemlji, k':er je bilo tudi dovolj Slovencev, m priučil se je nekoliko tega jezika. Zgodilo se je, da je prišla v dotični kraj služit neka Micka s Slovenskega doma. Služila -je v gostilni, kamor je on zahajal, in tako sta se spoznala. Kmu-'lu sta eden drugemu tako dopadla, da jo je vprašal naš znanec nekega dne: Ali bi me vzela? In Micka je povesila glavico in nič ni rekla. Naš znanec, brihtna nemška glava, kakor je 'hil, je takoj uganil, kaj to pomeni, in kmalu sta se poročila; on, finančnik, v lepi uniformi, a ona kuharica, v svitlopisani obleki. Nekaj časa sta se kolovratila po svetu, dokler ni dolbi! »stari« penzijo, potem je šla »ona« držat dijake, kakor pravijo gospodinje; on pa je holdil z njo in pil počasi svojo penzijo. Prav ljubeznjiv človek ni bil ta moj gospodar, to moram reči. S svojo Micko se je kaj rad 'kregal in tudi do batin bi bila skoraj prišla mnogokrat. K sreči'—v nesreči — pa sta imela oba le dve nogi zdravi. Gospodar je imel desno nogo bolno, a gospodinja levo — in tako sta se vsak na svojo stran nagibala pr,j hoji. Vrhutega pa sta še slabo videla in tako res ni prišlo do hudega med njima, zaradi nog in slabih oči ne. Gospodarju je bi' a najljubša pipa, s kako idilično sliko, zakaj — porcelanka je 'bila. Ljubil je tudi neizmerno steklenico »žganega«, in pa svojo pisano suknjo je tudi imel rad. Gorka je bila ta njegova suknja in pisana, križasto pisana je bila, kakor da bi jo bil kakemu Angležu ukradel. Ko je vstal zjutraj, je oblekel svojo ljubo suknjo, prižgal porcelanko in se vsedei na kovček na hodniku. Tuiutam pa, če je sluti' da ga nihče ne vidi, je potegnil izza kovčeka steklenico »žganega« in ga je popri par požirkov. Ni bil takoj pijan, zakaj le počasi se ga jc čez dan nalezel, da ga je komaj nesel in še bolj se je radi bolne noge nagibal na eno stran. In 'bolj ko se jc bližal večer, bolj je bil pijan in bolj siten. Ko je prišla ura počitka, se je redno pričel prepir med zakonskima, ki se je končal z navadno grožnjo. »Jaz bom šdl po redarja. Rekel bom: žena mi ne da miru.« i «Pojdi! Bom vsaj imela par minut mir.« »Saj grem. Rekel bom: žena kriči, da ne moram spati. Dojte, spravite jo v keho.« In on se je po navadi oblekel iin se napravil za odhod. »Zdaj grem. Po redarja grem, veš . . .« »Pojdi! Ampak povem ti, ne bom te več redila! Norec!« »Ti mi ne boš očitala! Čaj, da te udarim! Baba grda!« »Sin! Oče me tolče!« je zaklicala starka v 'tem slučaju in sin je vstal in prišel na pomoč. »Kaj je?« »Nič mi,« vpije, »a nima za kaj.« »Kaj? Nimam za ka!, praviš! Sina se bojiš! Sicer bi me ubil!« I »Tvoj sin ni za nič, veš!« »Tudi tvoj je, veš! Ni samo moj! Sovražiš ga, ker ni pijanec!« »Vagabund je! Vagabund! Grem po redarja in rečem: imam sina, katerimi za nobeno rabo.« »Le pojdite!« »Vagabund! Molči! Vagabund!« Zadnji Naprej se je spravil nad delavska konsumna društva in zmerja, da se kar kadi. Naša konsumna društva pustite le pri miru; v njih vlada vzorno gospodarstvo, za kar jih lahko zavidate. Raje skrbite za to, da bo v vaših konsumih red in pravo gospodarstvo, bo veliko bolj pametno za nas in za vas! Tobačno delavstvo. Izjava. Spodaj podpisana izjavljata z ozirom na zadnjega »Tobačnega Delavca« z ozirom na disciplinarno preiskavo proti delavkam sestram Štrus in Gorjanc da je od prve do zad-ne besede gola laž. Pri prvi preiskavi niso bili klerikalci, ampak tudi socialni demokrat, pa so bile vseeno po 18 dni kaznovane. Pri drugi preiskavi sva bila res izvoljena oba »klerikalca«, nikakor pa ni res, da bi bila midva glasovala za izrečeno obsodbo. Tisti, ki se je podpisal v »Tobačnem Delavcu« kot »eden, ki bi glasoval drugače,« najbrže niti pojma nima, kako se glasuje pri disciplinarnih preiskavah. »Tobačnega Delavca«, oziroma njegovega dopisnika tim potom poživljava, naj prekliče svojo nesramno laž, ker če tega ne stori, sva prisiljena, da mu očitava, da laže. Franc Bučar II. Helena Koprivc. Zakaj je »Tobačni Delavec« znorel? Zadnje čase »Tobačni Delavec« psuje, zabavlja, se jezi in ovaja naše ljudi tako, kakor že dolgo ne. »Tobačni Delavec« sluti, da 'se bližajo volitve v obrtno sodišče. Zato tako hitro s svojimi nesramnimi lažmi napeljuje vodo na svoj mlin. Rdeče ljudi opozarjamo, da so že velikrat pogoreli in da jih tudi zdaj njihovo skovikanje ne reši — poraza. Prosto sobotno popoldne in socialni demokrati. Po socialnodemokraških časnikarskih virih smo zadnjič poročali, da se uvede z Novim letom prosto sobotno popoldne. Zal, nasedli smo se. Socialni demokratje so se zopet enkrat zlagali in potegnili delavstvo za nos, čemur se nič ne čudimo očetom laži. Strokovno glasilo Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze je pribilo, da so se socialni demokratje kar iz-lepa zlagali. Pošteni rdečkarji zdaj kriče, kakor da mi nasprotujemo prostemu sobotnemu popoldnevu. Socialnodemokraška laž je res že tako predrzna in debela, da se lahko prime. Ali smo mi vzrok, če socialni demokrati lažejo in spravlajo tako tobačno delavstvo v slab sloves? Res, socialni demokrati \S0 popolnoma lažnjiva stranka. Trdili so, da se penzije regulirajo 1. julija letos, a se še zdaj niso. Znamo, kam pes taco moli. Gre se jim zgolj zato, da spletkarijo proti nam in da rušijo delavsko moč. Edino zato lažejo, zato napadajo naše ljudi. Najnovejša socialnodemokraška laž. Socialni demokrati so nesramni dovolj, da pred-bacivajo, češ, da agitirajo naši na nedopusten način za našo organizacijo. Oglejmo si zdaj, kako podlo in pod kakšno krinko agitujejo socialni demokrati za svojo organizacijo. Ne upajo se delavstvu povedati, da dobivajo člani rdeče strokovne organizacije opravljivega »Tobačnega Delavca« in agitirajo, da dobe 'rdečkarji, člani njihove organizacije, »Našo Moč«. Ej kako nezmerno zabiti so socialni demokrati, da rabijo taka sredstva. Socialnim demokratom bi res popolnoma nič ne škodovalo če bi vsi hi gospodar je šel, a ne na redarstvo, ani^ pak v gostilno. Še bolj pijan je prišel nazaj — in pričel se je zopet prepir, kakor po navadi. Včasih je še1! tudi po trikrat v enem večeru po redarja. Toda, vedno nj bil taik. Kadar ni bilo gospodinje doma, je bil ves drugačen. V tem slučaju — in teh ni bilo malo — je kuhal in postiljal in sploh vse opravke pri gospodinjstvu sam opravljal. Edino to navado je imel, da je neprenehoma godrnjal in se hudoval čez ženo. Nobena reč mu ni ibila prav in po volji. Ampak imeli smo se dobro pri njegovem gospodinjstvu. Kuhati je znal boljše kakor gospodinja. (A.i pa gospodinja ni hotela.) In rad se je pobahal proti nam, češ: še svojo ženo sem sam naučil kuhati. Dal nam je — namreč dijakom — tudi več hrane in zato se nam je tudi s tem tako prikupil, da smo o prepiru, ki ga je imel s svod boljšo polovico, vedno le zanj držali, tudi če ni imel prav. Seveda, gospodinja je iz-tuhtala, kako mi razkošno živimo, kadar nje ni doma; zato je tudi vedno odločila in odmerila blago, kadar je šla od doma, seveda jako pičlo. Tedaj se je »spuntal« gospodar in ni hotel kuhati, in spumtalli smo se mi in zapustili gospodinjo. Gospodar pa se je vsedel na kovček, prižgal malomarno tobak i'n voščil gospodinji: »Prav se ti godi!« Hm! Čuden človek je bil . . . dobivali »Našo Moč«, jo pazljivo čitali in si njene nauke vzeli k srcu. Ostali bi kmalu sami rdeči generali, če bi se še sami ne izpreobrnili. Morebiti bi se še celo Kocmur izpreobrnil, ki prav nm ne spada v rdečo bando, katera ga sovraži, je ljubosumna nanj, ga izrablja in bi ga najrajšd vtopila v žlici vode, če bi smela, ker je drzen dovolj, da misli včasih nekoliko drugače, kakor oba Kristana1, Cobal in Mlinar. Med brati in sestrami. Jesenice. Ker se v zadnjem času razširjajo vsakovrstne neresnične govorice o našem »I. delavskem konsumnem društvu« od strani socialnih demokratov, sem se namenil dati nekoliko pojasnila na te laži in obrekovanja. Socialni demokrati trdijo, da naše konsumno društvo še nič ni storilo za korist delavstva. Naše delavsko konsumno društvo je dalo skozi 11-letno dobo 28.707 K 25 v dividend svojim udom, koliko so morali drugi trgovci dati dividend, ki bi jih tako ine bili dali in ravno tako so morali znižati cene, da so bile enake našim, če so hoteli obdržati svoje odjemalce, tako da so imeli tudi neudje koristi od našega konsumnega društva. Naše somišljenike hočejo begati tudi s tem, ko pravijo, da je že odstopilo veliko udov od našega konsumnega društva in pristopilo k social-nodemokratičnemu, kar je popolnoma zlagano. Dosedaj še ni nobeden odstopil, kar obstoji njih konsumno društvo, nasprotno so pa pristopili ravno zaradi njihove agitacije 4 novi, dobri udje s 24 deleži v znesku 240 K, tako, da nam s tem le reklamo' delajo za naše društvo. Moja misel je ta, da je za vaše društvo bolje, kakor tudi za naše, ako se ne napadamo eden drugega. Saj sta oba društva ustanovljena le za gmotno korist delavstva, ne pa iv politično-strankarske namene. Trbovlje. 'Pri vsaki priložnosti se socialni demokrati bahajo, kako so človekoljubni, pa njih hvala se vedno hitro prekucne v laž, ravno pred kratkim se je hvalil neki socialni demokrat, da je delavski zastopnik in da ljubi pravico. In res, kadar se kake ženske skregajo, hajd hitro h gospodu ravnatelju, naj se ta ali oni rudar zaradi ženskinih jezikov iz stanovanja nažene. Posebno je tak delavec nesrečen, ki ima mogoče bolj lahko službo ali pa nekoliko boljši zaslužek. Torej ti ljudje, oziroma delavski zastopniki mislijo, naj se vsem slabo godi. Ravno sedaj so se ti rdečkarji spravili nad rudarja Ivana Stebleta. Ker je boljši in poraben delavec, postavil ga je obratni vodja za strelnega mojstra, in s tem je še on vedno delavec. Pa ženska nestrpnost ne da drugače miru, da se hitro sprejo s soprogo Stebletovo in tako so šli ti delavski zastopniki k ravnatelju naj Stebleta iz stanovanja nažene. Seve, gospodje so toliko modri, da tega ne storijo, ampak pustijo sodnijsko preiskati. Glej, in dokazalo se je, da so Stebletovo soprogo po krivem obrekovale. In dobile so sedaj te ženske z rdečim predpasnikom vsaka nekaj špehkamre, da bodo drugikrat vedele človeka obrekovati. Dobro tako. Kdor drugemu jamo koplje, navadno sam vanjo pade. Iz Most pri Ljubljani. Cenjeni čitatelji »Naše Moči« gotovo mislijo, da smo Moščani že vsi pomrli, ker se že toliko časa nič ne oglasimo. Pa to ni res, mi smo vedno krepkejši. Odkar se je pa ustanovila V. L. S., smo se pa še bolj poživili. Mi gledamo naše nasprotnike liberalce in socialne demokrate, kako se sedaj skrivajo za vogali ali pa se tolažijo pri alkoholu. Odkar se je vršil v Ljubljani shod zaupnikov V. L. S. so popolnoma zbegani. Marsikateremu sociju in liberalcu je srce skočil v hlače, ko so opazovali to velikansko četo v nedeljo. Ceto samih zaupnikov, nad 4000 mož in mladeničev vseli slojev. Tudi mi v izobraževalnem društvu smo se nanovo poživili ob tem pogledu m smo si mislili, kaj pomaga liberalcem vsa sleparija in vsa laž, ko pa ginejo s površja. In za njimi je samo sled laži in obrekovanja. Meščanske liberalce in socije je popolnoma minilo veselje po novi šoli. Nič več ni o tem govorjenja, vse mirno in skrito, kjer gospodari gospod alkohol. Tam si hladijo svoje nikdar polne želodce. Kakor že omenjeno, da naši nasprotniki so izgubili ves pogum. Samo kadar si priredijo kakšno veselico, seveda sami za sebe, ker drugim ne pride na misel, da bi jih šli gledat, kako kličejo Urha na pomoč. Takrat se zopet malo oživijo. In ko postanejo zopet lačni in žejni, pa marsikaterega greva, da je žalil pristaše V. L. S. Vi pa, ki ste pristaši in prijatelji izobrazbe, pa vse vabimo, pridite v Slovensko katol. izobraževalno društvo. Naročajte se na »Našo Moč«. Kdor je prijatelj krščanskega napredka, tega ne bo prezrl. Jesenice. Zadnji »Naprej« zopet farba svoje rdeče backe. Tolaži jih s tem, da očita klerikalcem laž. Krivcu že drugega ne more očitati, kakor da laže kot Čebulj. Ne čudimo se nič, saj znamo, da je Tonček Kristan na besedo »laže« tako navajen, da mu že kar sama siii na jezik in v pero. Kakor navadno, se je tudi v tem slučaju nekdaj lepi, zdaj debeli Tonček, vrezal. Lažinaprej je večkrat sumničil Čebula, da laže. Čebul je vselej odgovoril s podpisom in dokazal, da lažejo svobodomiselni rdečkarji. Kakor zid ste molčali na njegove odgovore. Pri nas socialni demokrati ne govore resnice. (Kakor tudi drugod ne. Ur.) pišejo pa same laži. V enem samem dopisu zadnjega »Naprcja« se bijete po zobeh. V eni vrsti pišete, da se draginja množi, v drug; že, kako pojenjuje zaradi vašega kon-zuma. Fo bo gotovo vleklo v rdečo gardo : Šušteršič Krek, Čebulj, Krive, Bernard so krivi, da ni v tvornici dela. Lani oktobra je še bolj primanjkovalo dela kot letos, a Šušteršič takrat še ni bil v opoziciji. Vprašamo le, kaj li dela rdečih 89 poslancev, ali spe, potrdite vi, da vse naši narede, ki jih je le 17. Res, ponosni smo na naše poslance, dasi jih je manj kot rdečih, ker vi sami priznavate, da so bolj pridni, kot vaši. Lani smo mi pozivali tvornico, naj da ljudem toliko zaslužka, da bodo mogli živeti, vi ste lepo molčali in zabavljali čez Čebula in čez druge naše ljudi. Dobro znamo, kam moli pes taco. V gotovem denarju vaši ne bodo mogli kupovati v vašem konzumu, na puf pa menda ničesar ne daste, ker nimate nič kredita. Tisti po rdečih tako zaničevani konzum pa daje na puf takrat, kadar so delavci v revščini. Bravci sami lahko-preso-dite, ali je naš ali rdeči konzum delavski prijatelj. Nadalje kričite in lažete, da so šli vsi trgovci s cenami doli, le »klerikalni« konzum ne. Res, našemu konzumu ni bilo potreba, da zniža cene, ker je pri nas že tako cenejše, kakor drugod. ^Največ se pri nas proda moke, ki je bila v našem konzumu do zdaj najcenejša in je še zdaj cenejša kakor v rdečem. Občna zbora vašega in našega konzuma pokažeta, kako rdeči konkurirajo. Takrat bo tudi konec rdeče farba-rijc. Verujemo, da vam ni všeč, ker vam brijemo resnico pod nos. iZa drugega socialni demokrati niste na Jesenicah, kakor da delate zgago, kar se je pokazalo še pri vseh organizacijah in zdaj tudi pri konzumu. Hočete, da je delavstvo razdvojeno in da se mu slabo godi. Najbrže ste zato plačani po tvornici, ki se vsled po vas povzročenega razdvoja lahko smeji v pest. Ponašate se, kako ste pravični, zahtevate, da bi imeli vsi enako, a se le lumparij poslužujete. Tonček, tega. gotovo ne pripustiš in trpiš, da puščajo pri Žnideršiču sodrugi puf. Žnidaršič, spomni sodruga: Plačaj blago., jaz sem ga tudi moral. Zadnjo kironco sem dal, ko sem pristopil h konzumu. Ali ni tako postopanje podobno goljufiji? Tonček, take zavedneže imaš. Kristan se hvali, da ko je bil zadnjič tukaj, je uvedel nedeljski počitek v svoji štacuni. A vpeljal ga je le zato, da more komi ob nedeljah agitirati. Saj poznamo naše rdečkarje. kako da delajo v tvornici za nedeljski počitek. V soboto zvečer beračijo mojstra, naj jim dovoli, da smejo delati v nedeljo. Saj poznamo rdeče ptičke po perju. Javornik. Shod brez poslušalcev. Tone Kristan je pripeljal iz dopoldanskega savškega 'shoda k nam nekaj demokračov za svojo teles-no stražo, zaupajoč, da ga na Javorniku pri Ko-'iiiču čaka par sto delavcev demokračov. Smola, mesto par sto samo — dva. Tone pričakuje; nič pa nič. Za mizo je obsedel shod je pa splaval po vodi. Javorničani ne maramo za Toneta. Trst. K članku iz Trsta v zaldni »Naši ,Moči« moram še to dostaviti: Ker je zdaj običajno skoro po vseli društvih navada, da se pri volitvah glasuje ustno, skupno za vse kandidate naenkrat, in ker je včasih tudi pri takih stvareh dobra izjema koristna, bi bilo prav umestno, da bi se tudi pri nas neka izjema uprizorila, in sicer da bi se glasovalo za vsako kandidatinjo posebej. Rremnogokrat pridejo ravno radi skupnega glasovanja take oseibe v odbor, ki niso za stvar, in ki bi morda, ko bi se posebej glasovalo zanje, niti ene četrtine glasov zborujočih ne bi dobila. Dasi je glasovan e popolno prosto, kateremu vsak 'lahko ugovarja, vendar se noče nikdo v to mešati, da bi rekel, ta ali oni ni za v odbor, ker za. zanikanjem 'pride takoj vprašanje, zakaj. Na to besedo pa ni tako lahko odgovoriti, da bi ne bilo zraven raz-žaljenja. Zatorej takrat navadno vse molči in tako se vrinejo osebe v odbor, ki so komaj enemu paru po volji, ako bi se pa glasovalo za vsako posebej, so taka razžaljenja izključena. Zatorej, draga dekleta, ako se vam tega ne dovoli, predlagajte same pri občnem zboru pri točki slučajnosti, da se glasuje za vsako posamezno, saj tako glasovanje ne bo vzelo preveč ■časa, posebno če se tucat manj .voli v odbor, kakor Sansko leto. Glasujte le za iste, ki so vam ipo volji, m ne takih, kakor so sedaj, ki so res ifine gospe, ki se mnogo žrtvujejo za nas in za •‘svojo požrtvovalnost sprejemajo denarno nagrado iz iste blagajne, ki jo podpirajo naši blag; dobrotniki in me uboge služkinje. Ce se že mora nagrada deliti, ali ‘ni 'bolje, da se deli istim, za katere je namenjena in ki so bolj potrebne, kakor kake narodno-napredne dame. Prometna zveza. Za mesec oktober je treba plačati mrtva-ščino za sledeče smrtne slučaje: 1. Peter Maier, Inomost. — 2. Ferdinand Gebetsroither, Wels. — 3. Anton Kofler, Solnograd. — 4. Marija pl. Heythurm, Gradec. — 5. Joso Kozina, Bosanski Brod. — 6. Matija Opacek, Bosanski Brod. — — 7. Franc Klopf, Freistadt. — 8. Eva Mahaj-csyk, Bilitz. — 9. Juraj Vaczy, Sarajevo. — 10. Katarina Weissenbach, Sv. Anton. — 11. Marija Wenig, Celovec. — 12. Ignacij Meyta, Karls-platz. — 13. Jožefa Weber, Wald. — Plačati je torej treba za 13 smrtnih slučajev po 5 vin., skupaj torej 65 vinarjev. Kopač pri spovedi. Akoravno je večkrat Kopač trdil, da spovedi ne pripozna, kar je med krščanskim ljudstvom vpeljano, da zlasti ob Veliki noči tisto cerkveno zapoved izpolnujejo. Ali za Kopača so sociji posebno izjemo vpeljali in so ga tirali hočeš ali nočeš 1. oktobra pred stol pravice spovedati se grehov. Kopač ni še izpokorjen, zakaj, kar so mu društveniki očitali, je odločno zanikal in se ni hotel krivega spoznati, zatorej so pa sociji nastopili s celo vrsto dokazov, katerih je moral Kopač več ali manj oripoznati. Tudi neki doktor se je za Kopač močno potegoval in hotel ga rešiti te neljube izpovedi, ali duhovi pravice so se razburili in moral se je tudi doktor polagoma pravici umikati in med potjo vpil Schluss der Debate. Pa tudi to mu ni pomagalo, ker sodrugi so takoj predlagali, dass die Debate weiter und zu Ende ge-fiihrt \verden muss, nakar je Kopač bled in poparjen obsedel. Ko so pa udarca z dokazi leteli neprenehoma na njegovo glavo, zdramil se je od časa do časa in zavpil ichl \verde mir dies aufschreiben lassen, hitroma se pa premislil in tudi tisto opustil, vedoč, da bi to ne bilo zdravo I'udi tisti sistem, katerega si je Kopač zmislil in ga že toliko let ponavljal, 'kako se vodijo de-putacije na Dunaj, mu je ostri spovednik v greh pripisal in mu očital nepravilnosti. Vsled pozne ure polnoči, bližala se je tudi Kopačeva rešitev s tem, da je začel glas spovednice pripovedovati, da se bode od zdaj naprej Kopaču malo bolj natanko gledalo, po kakih potih se vodijo deputacije na Dunaj. Železniška nezgoda na kolodvoru v Grosupljem. Ko je dlne 9. t. m. osobni vlak št. 2212 vozeč z Rudolfovega proti Ljubljani prevozil s strojem, enim službenim in enim osebnim vozom na kolodvoru v Grosupljem menjalo št. 10 na tiru št. II, je bilo menjata št. 10 op pomoti prevrženo in tako trije ostali osobni vozovi na tir št. I. spuščeni, v tern, da so se stroj, službeni in en osobni voz po pravem tiru št. II naprej peljali, vsled česar je bil en voz s potniki s tira vržen. Dotični voz je vlekel stroj 'na enem koncu po tiru št. II naprej, na drugem koncu pa so ga ostali zadnji vozovi potiskali s svojo težo po tiru št. I poševno naprej. Ravno na istem tiru št. I, kamor so se vozovi pri menjal ju št. 10 odedelili, stal ;e tovorni vlak št. 2275: Prvi je nesrečo opazil na stroju se vozivši prožni mojster Ig. Medved ter takoj obvestil strojevodja And. Cuznarja, nakar je ta z vsemi močmi in proti parom vlak ustavil. Da bi se ne bila nesreča takoj opazila in vlak ustavil, oziroma ako 'bi bil tovorni vlak št. 2275 pri »varnostni marki« (Polizeiholz) .stal, bila bi lahko grozna ne-Poševno naprej vlck.o, bil bi se mogel zvrniti, 'oziroma bi se bili zaleteli ostali vozovi z vso silo v stroj vlaka 2275 in tako zdrobili. Kdo je sreča, kajti voz s potniki kaiteregaje po pragih pravzaprav zakrivil nesrečo se bo pokazalo pri preiskovalni, komisiji; a že danes lahko rečemo: pri tem prometu nam dajte več prostora na kolodvorih in kolodvoriskim jn postajnim uslužbencem zadosti počitka! 'Pripomniti je še, da je pri menjalih vposleni delavec A. Okoren jako zmeren, trezen in vsakem oziru prav previden in miren človek in ;e upati da njega ni-kaka krivda ne zadene. Materijama škoda na 'tiru, kakor tudi ista na vozovih je neznatna, ter je bil i.z tira skočivši voz pod vodstvom prožnega mojstra Jož. Zaplatila v kratkem času zopet na tiru. Okno v svet. Ravno izišli zvezek za oktober »Deutsche Revne« prinaša znamenito izjavo lorda Avebu-ryja o nemških in angleških pomnožitvah vojnih ladij: Mi trdimo, da smo krščanske države, toda ako bi takozvani krščanski narodi sestojaii iz kristjanov, bi ne bilo nobene vojske. Sedanje stanje v Evropi, je sramota za nas. Izvedcnje tsedanjega mornariškega programa nalaga nemškemu in angleškemu ljudstvu velikanske izdatke. Razmerje bojnih moči, pa bode ostalo ka-koršno je sedaj. Dalje pravi, da sicer goji zaupanje v mirovne trditve nemškega cesarja, da ipa se mu velikanske nemške mornariške priprave zde tem neumljiveje. Pač velika resnica, iz katere se pa poljski knez v nemški službi Liechnovvski, porogljivo! norčuje. Resnica je, da bi bila za države ista varnost ako bi imeli man je armade in ako bi jih ne povečavale. Ljudstva pa 'bi ne nosila tako ogromnih brc-imen. Toda smo krščanski, ne pa kristjani! Opravičene plače se morajo takoj zahtevati. Tako je izjavita obrtno razsodišče v Gradcu dne 21. t. m. Neki Jan Hartman je vložil proti izdelovatelju pohištva Nikolaju Ro Hud or-ifer tožbo za plačilo zaostale obljubljene plače 2464 K. Tožitelje je utemeljeval tožbo, da mu (je toženi pri zopetnem vstopuv delo, obljubil 'tedensko štiri kron.ee posebnega p o bol j šk a in poleg tega vsako leto 100 K remuneracije. Dalje mu je toženec obljubil svojedobno, mu kot ikomipanjonu svojega sina izročiti obrt Pod tem pogojem je šel tožitelj z tedensko plačo 32 K v delo. V maju 1908 pa je prepustil toženec obrt svojemu sinu in neketnu drugu iz Dunaja. Zaradi prelomitve besede iin izaradi odškodnine je torej vložil tožbo in 'sicer: Posebna odškodnina za osem let v znesku 1664 K, na remuncracijah '800 K. Toženec je ugovarjal, da bi bil sploh ke-daj obljubil kako posebno poboljšnino ali remu-meraicijo. Ravnotako da mu ni obljubil oddati obrti. Nekaj časa pred odstopom' obrti je naznanil tožitelju, da bode oddal obrt ter mu svetoval, da spravi skupaj 10.000 K da postane kom-ipanjon. Ko .pa tožitelj ni mogel vložiti vplačila je bil toženec prisiljen iskati drugje kompanjo-na. Sodišče je tožbo zavrnilo v polnem obsegu, ker se je prepričata, da toženi ni da!l tozadevnih ‘obljub. Stvar tožnika je bila, odškodnino pravočasno zahtevati. Zapisnik razprav I. kršč. socialnega kongresa strokovnih društev, je izšel na Dunaju v izalogi osrednje kršč. soc. komisije strokovnih društev za Avstrijo, Dunaj VII., Kaiserstrasse •št. 8. Cena 60 v s poštnino (tudi v znamkah). iPri odkupu deset izvodov, stane en izvod le 50 \vin. I. kongres kršč. strokovnih organizacij, ki je zboroval na Dunaju od dne 31. januarja do 2. februarja t. 1., je bil posebne važnosti. Pred vsem je ustanovil osrednje strokovno vodstvo z osrednjo komisijo. Dalje je Krikava Ferdinand obrazložil glavni obris za organizacijo in taktiko kršč. soc. strokovnega gibanja. Fran Ull-relch je preciziral stališče kršč. strokovne or-‘ganiazcije k koalicijskem pravu. Dalje je še več drugih važnih razprav. Knjižice priporočamo našim delavskim društvom. Socialno-detnokraški občinski program. Socialna demokracija nemške narodnosti je imela v Reichenbergu ob priliki »Parteitaga« tudi 'konferenco občinskih odbornikov. Ali Je bila ta konferenca kaj resnega, ali pa samo pero za klobukom, ni jasno. Težko, da bi bili povzročitelji te konference sami vedeli, zakaj so se sešli. Saj so se vendar povsodi vedno bahali s svojim komunalnim programom. Sedaj 'So se pa naenkrat sešli, da ga sestavijo. Najbolj enostaven občinski program je nasvetoval Vinarski, ko je predlagal, da naj soc. demokraški občinski svetniki odklanjajo občinske proračune. Žalibog, mu je ugovarjal Resel, češ, da so tudi občine z socialno-demokraško večino, tam vendar ne morejo tega storiti. Resel je dejal: .»V občinah s soc. demokraško večino ne kaže drugega, kakor sprejeti proračun.« Pa je le fletno na svetu, ob takih kozlarijah. Ne pozabite, da je treba delati na vso unč za Vaše glasita „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji upliv bo imelo Vaše glasilo. Priporočamo našim rodbinam KOLINSKO A. Lukič & □ ■>* o d* v £ Ljubljana Pred škofijo 19 A. Žibert Ljubljana, Prešernove ulice priporoča i»n I v i« domačega izdelka. '..Ljii.rjrjaLjaraaacjaaaaaaaaaaagaoDaaaf: SL. 0BC1HSTVU SE VLJHPHO PRIPOROČA ŠPECERIJSKA TITOVIM jVffljt TOHICH TRŽA|KA CESTA ST. 4. acx»aatx!fxraaaja£Xif^a[Xjaatx3iXiaaOTaati3 Dovoljujem si p. n. slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z dnem 1. oktobra 1.1. kupnim potom prevzel Lekarniško naznanita. Mayr’jevo lekarno .Pri zlatem jelenu na Marijinem trgu v Ljubljani. Upam, da mi bo slav. občinstvo kot večletnemu sotrudniku te'lekarne dosedanje zaupanje ohranilo tudi za prihodnje ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in beležim z odličnim spoštovanjem Mag. pharm. Rihard Sušnik, lekarnar. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1909. *—ir Angleško skladišče oblek rnotouic Ljubljana, Glavni trg 5. Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke. torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje. Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo. Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg št. 10 priporoča svojo trgovino s Klobuki in čeolji Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje lastna glasnica K 354.645*15 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po 4 VI. brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago. Velika zaloga. Nizke cente! Radi velike zaloge znotno ZlUŽline Cene!!! Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike. Priporoča se velespoštovanjem F. IH, Ljubljana, Mestni trg štev Velika zaloga. Nizke cene! n Fotografski umetni zavod Avg. Berfihold Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor-povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, •: interierjev itd. Vsa dela se izvršjejo točno tudi v « največji množini. in: □ Kdor koče varno, mirno in hitro v ur fl|WERIKO potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki Fr. Seunig, Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 28. Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserln Auguste Vlktorla nosi 25 000 ton Amerika ... . „ 24.000 „ President Lincoln . . „ 20.000 , President Grant ... , 20.010 , Vožnja Ljubijana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1'/: dneva ter ima potnik prav'co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEger, naprej. T Pozor. 5’nppmlft? tfpjguflg rirujtunl Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni :: trgovini: :. ]ani(