Počtnina pIMmw ▼ fotovbt i89a> Ljubljana, ponedeljek 16. avgusta Cena S Dir upittvm&ivo. Ljubljana, Knafljeva 6 — i'elefon St 3122, 3123, 8124, « 8125, 3126. -iseratnl oddelek: LJubljana, ßelen-burgova UL — Tei. 3492 ln 2492. Podružnica Marlbor: Gosposka ulica St. Il — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica S. — Telefon St. 190. .Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v MSI dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja „Življenje in svet" Urednifitvo: Unbljana: Knafljeva allea 6, TWefon St. 8112, 8128, 8124, 8125 ln 8126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po poèti prejemana Din 4.-, po raznaftal-cih dostavljena Din 5w> mesečna Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon i St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. tabor u Kočevju Kočevska še itf doživela enake nacionalne manifestacije Udeležencem iz vse Slovenije, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, je bil prirejen prisrčen sprejem — Glavna skupščina v nabito polni dvorani Dijaškega doma —Zaupnica dosedanjemu vodstvu — Učinkovit sokolski nastop Kočevje, 15. avgusta Kočevski Slovenci so danes praznovali svoj veliki dan. Narodno obrambna družba sv. Cirila in Metoda je letos priredila v Kočevju svojo redno letno skupščino. xja kateri so se zbrale množice narodnih delavcev od blizu in daleč, tako da se je prireditev razvila v mogočno manifestacijo za nacionalno stvar, kakršne Kočevje še ni zlepa doživelo. Pozdrav gostov na kolodvoru Ob 10.30 je iz Ljubljane privozil posebni vlak, s katerim so prispela odposlanstva CMD iz vse banovine ter zastopniki narodnih organizacij od zunaj. Na postaji so kočevski Slovenci priredili gostom prisrčen, svečan sprejem. Pričakovali so jih s sokolskimi prapori, v narodnih nošah in z okrašenimi kmečkimi vozovi, na katerih so se pripeljali na skupščino Ciril-meto-darji iz kočevskih vasi. Na peionu je najprej pevski zbor Sokola zapel »Našo pesem«, nato pa je predsednik mestne občine in starosta kočevskega Sokola notar Lovšin izrekel gostom iskreno dobrodošlico. Za njim sta izpregovorila še gimnazijski direktor Bürger v imenu kočevske podružnice CMD in profesor Stražar v imenu nacionalnih organizacij v Kočevju, dočim je mala ljubka deklica izročila prvo-mestniku CMD inž. Mačkovšku lep šopek v pozdrav. Veličasten sprevod skozi mesto Po pozdravih se je razvil izpred postaje Skozi mesto veličasten sprevod, ki ga je otvorila sokolska konjenica. Za vojaško godbo, ki je prispela na slavje iz Ljubljane, je sledilo 7 sokolskih praporov ter predstavniki ljubljanske, novomeške in mariborske sokolske župe. nato korpora-tivno kočevski Sokol ter Sokoli, Sokolice, naraščaj in deca okoliških sokolskih društev. Posebno zanimiva je bila skupina narodnih nož, v kateri so bili zastopani vsi slovenski kraji. Za njimi pa je korakala nepregledna množica Cirilmetodarjev s svojo upravo na čelu, nato pa močan oddelek četnikov v uniformah s praporom in Jadranski stražarji s svojimi prapori. Na okrašenih vozovih so se peljali Ciril-metodarji iz okolice, predvsem družbeniki iz Mozlja, Kočevske Reke in Kopriv-nika sprevod so zaključili kolesarji in množica drugega občinstva. Kakor pripovedujejo Kocevarji sami, Kočevje pc prevratu tako ogromnega sprevoda še ni doživelo Med sviranjem vojaške godbe in prepevanjem pesmi je vsa množica odšla skozi mesto, ki je bilo okrašeno i mlaji in državnimi zastavami, do telovadišča pred osnovno šolo, kjer je bil razhod. Otvoritev skupščine V čitalnici Dijaškega doma se je takoj rato pričela skupščina Družbe sv. Cirla in Metoda, ki jo je v natrpano polni dvo- Zatem je prvomestnik inž. Mačkovšek podal izčrpno poročiio o položaju našega narodnega življa na Primorskem in Koroškem. Položaj našega naroda na Primorskem karakterizira novi dogovor, ki sta ga Jugoslavija in I+alija podpisali letos na veliki četrtek. Tedaj so se naših rojakov, ki so ostali pod Italijo, spomnili v slovenskih uradnih izjavah, ki jih je podal italijanski zunanji minister grof Ciano po Mussolini-jevem nalogu. Prav ob podpisu dogovora je Ciano prečital brzojavko svojega šefa, da bo izpuščenih zadnjih 28 slovanskih konfinirancev, madtem ko jih je bilo malo prej ob rojstvu italijanskega princ že osvobojenih. Ciano je dal naši vladi obljubo, da bo italijanska vlada v marsikaterem pogledu omilila postopanje nasproti našemu življu na Primorskem. V posebnem pismu našemu ministrskemu predsedniku je zagotovil, da bo italijanska vlada dala pristojnim oblastem nalog, naj spet omogočijo svobodno rabo našega jezika pri verskih obredih, da se otvorüo tečaji za slovenski in srbohrvatski jezik, da se dovoli eden ali več slovanskih listov in da se dopustijo kulturne manifestacije in organizacije. Medtem so se morali konfiniraneem, ki niso bili izpuščeni, pridružiti še novi. V ječah je še zmerom nad 30 naših rojakov, obsojenih na kazen od 20 do 30 let. med njimi tudi Gortanovi tovariši in 13 mlade-ničev iz Kala. Poslovanje izrednega fašističnega tribunala je bilo ob začetku le' šnjega leta že tretjič podaljšano, tokrat za nadaljnjih pet let. Podobno Je z rabo našega jezika v cerkvi in s tečaji za slovenski in srbsko-hrvatski jezik in s slovanskimi listi. Omiljeno pa je postopanje v zadevi tiska slovanskih knjig. Manj se da govoriti o kakih kulturnih manifestacijah, aH organizacijah pašsga naroda na Pri- rani otvoril prvomestnik inž. Janko Mačkovšek V svojem nagovoru je najprej pozdravil predstavnike oblasti ter kulturnih in viteških organizacij, nato pa še posebej sreskega načelnika dr. Brezi-garja kot zastopnika bana, gimnazijskega direktorja Burger ja kot zastopnika načelnika prosvetnega oddelka banske uprave, predsednika kočevske mestne občine notarja Lovšina, zastopnika I. podstarešine SKJ br. Koharca, predsednika Kluba koroških Slovencev državnega tožilca dr. Fellacherja, zastopnika »Branibora« La-harnarja, zastopnike Jadranske straže dr. Lipolda, veletrgovca Verbiča in učitelja Kodriča, šefa manjšinskega instituta Zor-mana, predsednika ZKD ravnatelja Jera-na iz Ljubljane, zastopnika mariborske ZKD učitelja Goleša, predsednika združenja četnikov pesnika Petruško, zastopnika ljubljanske sekcije JUU Lojzeta Zupanca, predsednika Jugoslovenske napredne starešinske zveze prof dr. Zalokarja, zastopnika Vodnikove družbe prof. Vrhovnika, zastopnik« ljubljanske, mariborske in novomeške sokolske župe br. Kajzelja, Vel-nerja in dr. Vasiča, zastopnike naprednih akademskih društev, Kluba visokošolcev iz Istre in Primorja. Jadrana in Edinstva, senatorja Ivana Puclja, narodne poslance dr. Fuxa, Rajka Turka in Prekorška, podpredsednika ljubljanske mestne občine dr. Ravniharja, banovinskega svetnika dr. Sa-jovica, direktorja kočevskega premogovnika inž. Lepužiča, ter predstavnike vseh podružnic CMD iz naše ožje in širše domovine do Beogard in Splita, kjer ima družba svoje postojanke, posebno pa še zastopnike edinic CMD iz Kočevske, ki so jih zborovalci pozdravili s posebno prisrčnimi ovacijami. Pozdrav Nj. Vel kralju Petru Na predlog prvomestaika inž. Janka Mačkovška je bilo nato med burnim odobravanjem sklenjeno, da se odpošlje Nj. Vel. Kralju Petru II. pozdravna brzojavka na Bled. Pismeno so skupščino poleg drugih pozdravili senator dr. Albert Kramer, pod-ban v p. dr. Pirkmajer in častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki je tudi častna predsednica CMD. Počastitev umrlih članov Nato se je prvomestnik v toplih besedah spomnil med letom umrlih članov družbe, zlasti skladatelja Emila Adamiča, gimn. direktorja Frana Novaka, direktorja ljubljanske Kmetske posojilnice dr. Janka eKrsnika, častnega kanonika Frana Gu-ština iz Trsta, zaslužnega narodnega delavca in dobrovoljca dr Ljudevita Pivka, jeseniškega zdravnika dr. Frana Kogoja, zaslužnega narodnega delavca in bivšega poslanca Josipa Lavrenčiča. organizatorja in voditelja jugcslovenskega gasilstva Josipa Turka ter msgr. Toma Zupana, ki je bil prvi prvomestnik družbe in ki je z veliko vnemo delal, da bi za narodno obrambo pridobil tudi cerkvene dostojanstvenike, ki pa je za svoje delo sam preganjanja trpel. sa mejo morskem, pač pa se je meja nekoliko bolj odprla. Opažamo gostovanja športnikov, uspeh naše opere .v Trstu in na Reki ter izlete v obeh smereh preko meje. Obenem pa objavlja italijanski uradni list »Gazet-ta uificiaie« še zmerom odloke, ki izpre-minjajo slovanske priimke. In tik pred podpisom dogovora z našo državo je izšel odlok, da sme »Državna ustanova za kmetijsko prerojenje treh Benečij«, ki že več let kolonizira Italijane po severovznodnih krajih, razlastiti vsakega posestnika, če smatra to za umestno v dosego svojih ciljev. Razmere na Koroškem Položaj Slovencev na Koroškem se je zadnji čas zelo poslabšal. Zaradi sistematske delavnosti raznarodovalnih organizacij je njihovo kulturno življenje zmerom bolj ogroženo. Centralna vlada ne kaže niti najmanjše volje, da bi se razmere zboljšale, vsaj kar se tiče šolstva, temveč daje povsem svobodne roke deželni vladi. Ukrepi celovške vlade pa so zmerom deležni sugestivnega ali direktnega vpliva hitlerjevsko usmerjenega Heimatbunda, ki v resnici še danes vodi manjšinsko politiko na Koroškem To oejstvo je tem teže mogoče razumeti, ker je bila slovenska manjšina v zadnjih letih tudi aktivno državotvorna pri gradnji države po novih stanovskih načelih. Te okoliščine poslavljajo avstrijski krščansko-avtoritativni režim v prav posebno luč Potovanje kance-larja Schuschnigga po slovenskem Koroškem lanske pomladi je bilo za koroške Slovence zelo usodno, saj je takrat postalo jasno, da 69 s« njihova pričakovanja raz-bönüa b 8k*m£ku d&utectja ,K Efr lovcu je takrat postavila v glavnem zahtevi, naj šolsko vprašanje na Koroškem reši neposredno prosvetno ministrstvo in deželni vladi na Koroškem naj se avtoritativno zapove, da postavno zaščiti slovenske kulturne interese. Istočasno je nemška deputacija izjavila, da se večina prebivalstva na nemškem ozemlju dobro počuti v nemškem kulturnem območju in odklanja vsako zvezo s Slovensko prosvetno zvezo. Po tistem je v reševanju manjšinskega problema na Koroškem nastala smrtna tišina. V 1. 1935 so bila v teku še intenzivna pogajanja med zastopniki manjšine in nemške večine zaradi ureditve šolskega vprašanja. Julija lanskega leta so bila pogajanja prekinjena. Osnova za ta pogajanja je bila utrakvistična šola. na katero so pristali tudi Slovenci, delila pa naj bi se na tri tipe. Prvi, v katerem bi bilo razmerje slovenščine do nemščine v pouku kakor 1:1, naj bi se uveljavil v občinah, ki jim Nemci sami priznavajo čisto slovenski značaj. Takšnih bi bilo vsega skupaj 10 šol. V drugem, ki bi obsegal 70 šol, bi bilo razmerje slovenščine do nemščine kakor 1:2, a tako, da bi bilo v prvem šolskem letu še tri četrtine slovenskega pouka, nato pa bi se število nemških ur stopnjevalo. Tretji tip bi veljal za šolo s pretežno ponemčenim prebivalstvom, v kateri bi bil pouk izključno v nemščini, ven dar bi hila slovenščina obvezen predmet vseh osem šolskih let. Takšnih šol bi bilo 19. Po tem načrtu bi bilo torej 99 utrak-vističnih šol na Koroškem in s tem bi bil slovenskemu ljudstvu omogočen dostop do slovenskega kulturn??a bogastva, kar je brez dvoma prvi pogoj, da se zbudi narodna zavest in samozavest. Sporazum jei bil dosežen, celo Heimatbund sam je formalno predlagal takšno rešitev, a ko bi ga bilo treba uzakoniti, je bil odložen ad acta. To se je zgodilo lani, potem ko je bil kancelar obiskal Koroško in je Avstrija sklenila z Nemčijo sporazum. Prosvetno delo in narodni socializem Toda kljub vsemu se je v tem času društveno življenje med koroškimi Slovenci močno poživilo in tudi delovno območje društev se je razširilo. Lepe uspehe zna-čijo uprizoritev »Miklove Zale v Škocija-nu, Ziljski dan na Brnci in pevske prireditve v Logi vasi, Zitari vasi in Železni Kapli. V okviru izobraževalnih društev so začeli ustanavljati privatne slovenske jezikovne tečaje, ki so po zakonu dovoljeni, toda, ko so se pojavili prvi tečaji, je celovška vlada izdala poseben odlok, po katerem lahko šolski vodje po lastnem preudarku dovoljujejo, ali se smejo otroci njihovih šol teh tečajev udeleževati ali ne, tako da podeželski učitelji odločajo o tem, ali naj se državni zakon izvaja ali ne. Kljub vsem težkočam deluje danes 14 slovenskih jezikovnih tečajev, ki jih obiskuje povprečno po 40 do 50 otrok. Oviram od zgoraj se pridružujejo materialne težave, zlasti pomanjkanje primernih knjig in učil. To je spet žalosten primer, kako malo razumevanja kožejo Slovenci v splošnem za potrebe lastnih narodnih manjšin. Posebne pozornosti je vreden narodni socializem, ki je na Koroškem v zadnjem času podvojil svojo delavnost in ki je v deželi najbolj agresiven. »Drang zur Adria« danes morda še bolj živo deluje ko kdaj prej. aZ uresničenje tega cilja se nudita Nemcem samo dve možnosti: zveza Tirolske z morjem ali pa, kar je bliže in priročneje, zveza Koroške preko slovenskega ozemlja z Jadranom. Koroški narodni socializem z vso gotovostjo računa z zadnjo alternativo. Njegovo delo gre za tem. da za vsako ceno likvidira čim prej slovenski živelj na Koroškem in tako pripravi tla za nadaljno ekspanzijo. Kako si nemški narodni socializem že skuša lastiti celo običaj, ki niso bili nikdar nemški, nam najbolj nazorno kaže primer velike kmetijske razstave, ki je bila letos spomladi otvorjena v Monakovem. V reprezentativni zgradbi te razstave sta viseli glavnemu vhodu nasproti ogromni sliki našega knežjega kamna in gosposvetske-ga stola, z ustoličenjem, pod njima pa napis: »Tako je naš koroški kmet pred 1000 leti izročal oblast in vlado svojim knezom.« Čeprav se je ponemčevanje že dolga desetletja sistematsko izvajalo, opažamo zadnji čas neko nervozno stopnjevanje v tem delu. Očitna je izrazita težnja po čim prejšnji ln temeljiti likvidaciji slovenstva na Koroškem z dvojnim namenom: da za primer Anschlussa ne bo več slovenske Koroške, do katere bi mogli gojiti še kakšne aspiracije, zlasti pa še, da narodni socializem Ustvari iz Koroške kar najboljše izhodišče za imperialistične težnje proti jugu in morju. Našim rojakom onstran meja veljaj pri sleherni priliki naša misel. Na nas je, da se ne bodo čutili povsem osamljene. Pred prehodom na dnevni red so nato izrekli svoje pozdrave in čestitke CMD mnogoštevilni predstavniki oblasti, organizacij in korporacij. V imenu prosvetnega oddelka banske uprave je skupščino pozdravil direktor Bürger, v imenu ljubljanske sokol, župe in SKJ starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj ter starešina novomeškega Sokola dr. Vasič, zastopnik ljubljanske sekcije JUU Zupane, predsednik združenja četnikov Petruška, predsednik ZKD direktor Jeran, zastopnik Narodne odbrane Bordon, za »Branibor« La-harnar, za nacionalne akademske organizacije Zun, za mariborsko ZKD Goleš in za mariborsko sokolsko župo Velner. Tajniško poročiio V podrobnem delovnem poročilu, ki je sledilo, je družbeni tajnik ravnatelj Gruden najprej poudaril, da CMD tokrat prvič, odkar obstoji, zboruje v Kočevju. S tem pa ni rečeno, da naših prednamcev niso zanimale kočevske razmere, toda pod staro Avstrijo bi bile oblasti brez dvoma vsak poizkus naše naroane obrambe na tem področju v kali zatrle. Po osvobojs-nju so se razmere temeljito spremenile in kočevsko vprašanje bi bilo lahko za zmerom izginilo iz seznama naših perečih na-rodno-obrambnih zadev. Da se to ni zgodilo, izpričuje prav današnje zborovanje, zakaj prišli smo k vam, da vam pomagamo v vaši borbi zu obstanek in da izpričamo svojo voljo, ne odnehati, dokler ne bo naš človek na svoji zemlji svoj gosped. Pri tem delu nas ne bodo ovirali nobeni oziri, nobeni lažni dokazi, da je prav tako, kakor je, nobeni gospodarski in drugi preudarki, ki v svojih kjnsekvencah zaključujejo, da je duša slovenskega človeka lahko tudi kupčijski predmet. Odklanjamo vsako sožitje z zajedalci, ki nam izpodjedajo korenine. Kdor hoče živeti na naši zemlji, mora računati z našimi državnimi in nacionalnimi zakoni. Na Kočevskem Na Kočevskem delajo naši narodni nasprotniki po starem receptu: gospodarsko šibkega človeka zaposlijo, ga naredijo odvisnega in posredno, pa tudi neposredno vplivajo na njegove odločitve, kar se tiče všolanja otrok, ude.istvovanja v naših društvih itd. Naš človek, rojen Slovenec, je prisiljen, da podpira nemške težnje po načrtih, ki jih naši narodni nasprotniki snujejo tostran in onstran meie. Saj ni dolgo tega, ko so stavkali slovenski otroci, ker so jih prerazredili v slovenske razrede. Nekje so naliujskani učenci po odhodu šolskega upravitelja Nemca raztrgali slike z državno trobojnico in domoljubnimi napisi. Celo po cestnih kamnih ie videti tuje embleme, jasen dokaz uspešnega taborenja nemških skavtov, ki so delovali po teh krajih. Značilno je. da ponekod slovenski otroci pozdravljalo tujca najpag tutrifto. kat damn<*nfcv an j biti bolje oblečen človek Nemec, za vse Slovence pa velja psovka »Kroiner«. Po nekaterih vaseh ne trpijo slovenskega petja. V Nemški Loki pa je smelo lansko poletje 13 nemških dijakov s svojim profesorjem letovati kar 25 dni. In govorili so, hajlali in peli, da je bilo veselje. Delo teh »izletnikov in letoviščarjev« pa Je tem bolj nevarno, ker znajo ljudstvu ustre zati, saj delajo celo turistična pota, v oddihu pa prirejajo tečaje, razne zabave strogo v nemškem duhu in pojejo z domačimi: »Wir sind Sklaven im fremden Land«. Učitelji, duhovniki in turisti Pridno se v tej propagandi udejstvujejo nekateri abiturienti nemškega učite1 jišča v Novem Vrbasu, ki se potegujejo za službe pri nas, da bodo nekoč eventualno nadomestili bivše šulferajnske učitelje. Za to se tudi dogaja, da se priseljenci — čisti Slovenci ali Hrvat: — že v prvem kolenu penemčijo v naših šolah. Učitelj-Slo-venec, ki ga premestijo na Kočevsko, naleti mnogokrat na velike težave zaradi stanovanja in hrane. Gmotne skrbi ga ovirajo, da se ne more nemoteno posvetiti poklicnemu in narodnemu delu. Vse graje je vredno zadržanje duhovnikov Nemcev do slovenskega človeka na Kočevskem. Pravim Nemcem ne odrekamo pravice, da mislijo, govorijo in molijo v svojem jeziku, iste pravico pa reklamiramo zape in s poudarkom zahtevamo, naj naš otrok, ki ga je mati učila slovenske govorice, tudi v cerkvi, šoli in doma moli slovensko. Na Kočevskem bi morali imeti zave;lno, neodvisno, elitno učiteljstvo v lepih, zvlravih šolah. Učitelj, ki je premeščan na Kočevsko, ne sme imeti občutka, da je prišel na slabše, zakaj samo zadovoljen človek dela zadovoljivo. Slovensko ljudstvo na Kočevskem naj ima slovenskega dušnega pastirja. Če pa je ouhsvnik Nemec, mora slovenski živelj upoštevati. Našega gospodarsko šibkega človeka je treba gmotno pod- \ •greti. V Kočevje -moramo dobiti dötoer mO- nlm, zanesljivim, kredita vrednim ljudem. Na« letoviščarji in turisti morajo na Kočevsko. Naši dijaki naj taborijo na Kočevskem in se naj uče od Inozemcev, kako J« treba delati za ljudstvo in narod. V tem pogledu je zanimivo in poučno doživetje skupine visokošolk, ki so lani in letos živele in delale na Kočevskem. Ljudem so pomagale pri delu, učile so jih, pele so z njimi in so jim dokazale, da Slovenci izven Kočevske niso povsem pozabili nanje. Na koncu naj še poudarimo, da se morajo Nemci in naši ljudje zavedati, eia sta državna jezika pri nas slovenski in srbsko-hrvatski. Na severni meji Podobne so razmere po vseh krajih vzdolž severne meje. Tu srečamo slovenskega človeka viničarja, zaposlenega pri nemškem gospodu grofu, baronu, velem-dustrijcu, rentniku, ki živi onstran meje in ima svoje vinograde in posestva pri nas. Slovenski gostilničar te nemško pozdravi, ko vstopiš, in njegova rodbina že tudi med seboj nemško govori, da ne bo zamere. Slovenski deček ti potoži, da ga nekateri sošolci zmerjajo z »windischer Hund«. Posebni zaupniki vzdržujejo stike s centralami onstran meje. Gospodarji-inozemci nihajo med svojim domom v Avstriji in svojim posestvom pri nas in prinašajo mnogo slabega, odnašajo pa vse dobro. Na našega malega človeka se malo ozirajo, deloma ker je odvisen od njih, deloma ker ie nezaveden in nepoučen, a de gre za človeka, ki ima kaj vpliva in ugleda, se mu ina grofov oskrbnik tako nalaskati, da kmalu postane »deutschfreundlich«. Tudi na severni meji ni dosti poskrbljeno za šole. Manjka novih šolskih poslopij, stare šole so v slabem stanju. To posebno kvarno vpliva na naše ljudi, ko vidijo preko meje lepa, moderna šolska poslopja in sodijo, da je tam vse lepo in prav. Tudi na severno mejo spada najbolje kvalificirano uradni-štvo in učiteljstvo, ki mu je treba ustvariti vse pogoje za neovirano delo v državnem in narodnem smislu. Naše učiteljstvo sene sme pritoževati, da je tu v pregnanstvu in da ne more dobiti ne primerne hrane ne primernih Btanovanj. Dve fronti v Prekmurju V Prekmurju imamo proti sebi dvojno fronto, nemško in madžarsko. Vpliv nem-Stva se nam zdi bolj nevaren. V nekem kraju ob avstrijski meji hodijo nezavedni slovenski ljudje k maši v Avstrijo, prejemajo poŠto r Avstriji, ro naročeni na dunajske in graške dnevnike in širijo med našimi mlačneži nemški vpliv. Naša mladina pa se raznaroduje tudi na ta način, da hodi služIt v Nemčijo in obiskuje tamkajšnje nacionalne prireditve. Ponekod so šole tako daleč, da je obisk otežkočen. Nemci se tu propagandno močno udejstvu-jejo. Na naši strani bi bilo treba propagando bolje organizirati, ljudi je treba navdušiti, saj so iz madžarskih časov vajeni bučnih proslav. Tudi madžarjica propaganda Je močna In na žalost ji služijo tudi nekateri duhovniki "evangelske veroizpovedi V Kobilju, Blovenski vas: med madžarskimi naselji, je bilo do lani v cerkvi vse madžarsko, dasi v vasi ni nobenega Madžara. V Pincah in Benici imajo taka šolska poslopja, da se mora človek zgražati. Upravitelj na prvi šoli stanuje v leseni, z blatom ometani bajti. Osem let že služi na tej postojanki in zboleli so on in njegova družina. V Benici je šola v vojaški baraki, ki je stala nekoč v Strnišču pri Ptuju. CMD podpira slovenski živelj, kolikor le more. Spominja se jih o Božiču, zalaga in pomaga ustanavljati knjižnice, poéilja šolam šolske knjige in zvezke za siromašne otroke. Onim kulturnim delavcem pa, ki kljub težkim razmeram vršijo svojo dolžnost, iskrena zahvala, zakaj njih zasluga bo, če nas bo prekmursko ijudstvo imelo za brate ne pa za prišleke in Slave, Podrobno delo CMD Tudi v preteklem letu je CMD priredila božičnice po vsej domovini. Obdarovanih je bilo 93 šol v blagu, denarju, obutvi in zvezkih, in sicer 41 šol na severni meji, 10 v Prekmurju in 40 na Kočevskem, članice ženske sekcije JNAD Jadrana so iz volne spletle lepo število jopic, da jih je CMD poslala za Božič na mejo. Učiteljska tiskarna je podarila 108.000 zvezkov za obmejne šole. Pozivamo pri tej priliki tovarnarje in trgovce, naj podpro vsakoletno božično akcijo CMD. Za okrog 700 šolskih knjig, darovanim obmejnim šolam, je CMD izdala 14.828 Din, za leposlovne knjige in mladinske časopise šolskim in ljudskim knjižnicam 12.444 Din, za molitvenike slovenskim otrokom v Prekmurju in na Kočevskem 505 Din, za učila obmejnim šolam 2083 Din. Krajevnim šolskim odborom in drugim prosvetnim ustanovam je darovala 1000 Din, šolskim odrom 2000 Din, drugih podpor 6100 Din. V svoji poslednji voi ji so se CMD spomnili naslednji dobrotniki: sodni nadsvetnik Tomaž Ein-spieler (1500 din), senator dr. Valentin Rožič in ga. Olga Tajnškova iz št. Pavla pri Preboldu (po 500 Din). Banska uprava je družbi lani naklonila 13.000 Din, prošnjam se je odzvalo 12 naših občin s skun-nim zneskom 1409 Din. . Omrežje CMD Delovnih podružnic imamo 118, od teh na novo oživljenih 2 (Murska Sobota, Loški potok). Novo osnovanih podružnic je 6: Stara Cerkev, Kočevska Reka, Mozelj, Koprivnik, Beltinci, Gor. Lendava. Snujejo se podružnice Sevnica. Trava, Libelišče, črna, Dravograd, Kriievci pri Domanjšev-eih, Prosenjakovci-Fokovci in Bogojina. V celoti šteje" družba nekaj nad 10.000 članov. Razprodaja razglednic je tudi letos izkazala lepe uspehe. Propagandna predavanja so se vršila v Sevnici, Brežicah, Novem mestu, Trbovljah in Ptuju. Posnemanja je vreden sklep sokolske župe v Kranju, ki je določila za sokolske edinice na svojem področju obvezna propagandna pre- Nadaljevanje na 2* stran i »JUTRO« poDédeQ^s bcbj* PoneHeHet B. VIEL VŽft, davanja aa CMD. Akcija »Kočevski dinar« je od septembra do danes dosegla 6.762 Din. Brošura »Naši obmejni problemi« je zbudila zanimanje ne le doma, temveč tudi v Inozemstvu. Letos bo družba izdala brošuro o kočevskem ozemlju. Na koncu se je tajnik zahvalil našemu časopisju za naklonjenost, zlasti »Jutru«, »Slovenskemu Narodu« in »Mariborskemu Večerniku«, posebej pa še praški »Nàrod-ni jednoty severočeski«, ki pošilja družbi redno svoje publikacije. Krepiti narodno zavest v korist našo in naše skupne domovine Jugoslavije in ohraniti, kar je bilo naše, naj bo tudi v bodoče najskrbnejša naloga zavednih Ciril-metodarjev. Blagajniško poročilo Iz poročila o denarnem gospodarstvu družbe, ki ga je podal načelnik g. Ludvik, povzemamo, da je CMD imela lani 682.000 Din dohodkov, kar predstavlja skoro 55 tisoč Din več kakor predlanskim. Od 106 podružnic je centrala prejela 191.000 Din. Kot prvih 10 najbolj delavnih podružnic navaja blagajniško poročilo šentpetrsko žensko v Ljubljani, šentjakobsko-trnovsko moško v Ljubljana, mariborsko žensko, mariborsko moško, šentpetrsko moško v Ljubljani, mestno žensko v Ljubljani, celjsko žensko, šentjakobsko-trnovsko žensko v Ljubljani, celjsko moško ter podružnico na Muti. Dotacije od samoupravnih kor-poracij in denarnih zavodov so lani nazadovale za več kakor polovico, tako da znašajo samo še nekaj manj kakor 24.000 Din. Celotni izdatki so z vsoto 747.000 Din, za 139.000 več kakor predlanskim, znatno presegli dohodke. Na predlog predsednika nadzornega odbora podžupana dr. Ravniharja je bila soglasno izrečena razrešnica dosedanji upravi, nakar so sledile volitve in izpopolnitev odbora. Inž. Janko Mačkovšek zopet prvomestnik CMD V smislu pravil je bilo treba letos izpopolniti nekatera mesta v odboru, nadzorstvu in razsodišču, tako tudi mesto pred sednika. Med živahnim pritrjevanjem vseh prisotnih je bil za prvornestnika ponovno izvoljen inž. Janko Mačkovšek. Prav tako je tudi ostali odbor ostal neizpremenjen, le na mesto pokojnega ravnatelja dr. Kersnika je bil na novo izvoljen ravnatelj Učiteljske tiskarne g. štrukelj iz Ljubljane. Sledilo je zanimivo predavanje učitelja Lojzeta Zupanca iz Stare Cerkve o slovenskem kmetu na Kočevskem, ki je prav nazorno razgrnilo vse socialne in nacionalne momente, v katerih se bije borba našega življa na Kočevskem za gmotni in nacionalni obstoj. Resolucija Ob koncu je bila med splQšnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: V narodnem interesu naj odločujoči čini tel ji čim prej vzpostavijo popolno gimnazijo v Kočevju. V zvezi s tem je treba odločno odklanjati mišljenje, naj se iz Kočevja izselijo vsi državni uradi, ker bi to pomenilo težek udarec jugoslovenskemu živi ju na kočevskem ozemlju. Družba sv. Cirila in Metoda čuti tudi ob tej priliki potrebo poudariti svoje načelno stališče, da se morajo s strani državnih in samoupravnih oblasti uporabljati na nacionalno ogroženem ozemlju pri izvajanju nacionalne, kulturne, gospodarske in socialne politike posebna nevsakdanja merila. Kot najmočnejšemu nosilcu nacionalne in državne misli se morajo v narodnostno mešanih in obmejnih predelih naše domovine nuditi državnemu uradništvu vse tiste ugodnosti, ki ga lahko osvobodijo vsakega bremenečega vpliva in mu omogočajo povsem svobodno udejstvovanje. Zlasti je treba skrbeti za učiteljstvo, ki mu je treba spričo težkih razmer zagotoviti v zakonu predvidena naturalna stanovanja. CMD ponovno zahteva, naj se v narodno mešanih predelih podredi strankarsko politično življenje nacionalnim interesom. Skupščina, ki je potekla v najlepšem redu in je bila primer vzorne organizacije discipline, je bila zaključena ob 13.90. Lepo uspel sokolski nastop Popoldne je bil na telovadišču pred osnovno šolo letni telovadni nastop kočevskega Sokola. Prireditev, ki jo je obiskala vsa množica gostov od zunaj in mnogoštevilni domačini, je bila otvorjena s pozdravom jugoslovenski zastavi, nakar je starosta Sokola župan Lovšin imel kratek nagovor ria zbrano množico, pri čemer je poudarjal pomen in cilje sokolskega dela. Po njegovem govoru so vsi Sokoli in gledalci zapeli sokolsko himno »Le naprej«. Spored telovadnega nastopa je obsegal proste vaje moške in ženske dece, moškega in ženskega naraščaja, igre moške in ženske dece, proste vaje članov in članic ter orodno telovadbo. Največ zanimanja je zbudil nastop tekmovalne vrste Ljubljanskega Sokola, ki je zaključila program. Na koncu je vsa zbrana množica skupno zapela pesem »Hej Slovani«. V celem sta bili kočevska skupščina CMD in sokolska prireditev na telovadišču. ki jima je bilo naklonjeno, ako izvzamemo par redkih kapelj dežja, izredno lepo vreme, nad vse lepa manifestacija nacionalne misli v kraju, kjer je sredi naše domovine vprašanje našega narodnega obstoja najbolj pekoče postavljeno na dnevni red, in kočevski Slovenci jo bodo ohranili v spominu kot eno svojih najlepših zgodovinskih zmag. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Val hladne vlage, ki je prišel z Atlantskega oceana, se širi nad zapadno Evropo, kjer vlada zaradi tega pretežno oblačno vreme. Okrog Severnega moria, v Alpah in Karpatih dežuje. Nad južno in jugovzhodno Evropo je ozračje še toplo in suho ter prevladuje vedro vreme. V Jugoslaviji je oblačno ter deževno v dravski in zapaclni polovici savske banovine, vedro v ostalih kraiih. Visoka temperatura po vsej državi. Najnižja temperatura v Plevlju 8, najvišja Mostar 38 C. Zemunska vremenska napoved: V pretežnem severnem delu države se bo še bolj pooblačilo, ponekod bodo nastali viharji in nalivi. Vedro bo vreme še v južnih krajih. Temperatura bo z *£"viVTT7 nevai« napi ggjg MHM MAk N Gasilski kongres v Zagrebu Zbralo se je nad 20.000 gasilcev — Hrvatski gasilci za razkol — Porazen vtis mod ostalimi udeleženci Zagreb, 15. avgusta, o. Danes je bil Za- j o načinu, kako bi bilo mogoče v zadnjem greb popolnoma v znaku velikih gasilskih kongresnih prired;tev. 2e od včeraj popoldne so gasilci predvsem iz vseh hrvatskih krajev polnili vse ulice in javne lokale. Povsod po Zagrebu so prevladovale gasilske uniforme. Vse mesto je okrašeno s hrvatskimi zastavami. Sinoči in danes na vse zgodaj so korakale po mestnih ul;cah številne gasilske godbe in je vladalo povsod slavnostno razpoloženje. Prijavljenih je bilo okoli 12.000 zunanjih gostov, računajo pa, da jih je prišlo okrog 20.000. Stanovanjski odsek je imel vso noč obilo dela, da je nastanil na tisoče udeležencev v zagrebških šolah in zasebnih stanovanjih. Velika udeležba iz Slovenije Današnji dan je bil bolj manifestacij-skega značaja dočim bodo jutri in pojutrišnjem delovni kongresni dnevi jugoslovenske in vseslovanske gasilske zveze. Poleg dveh hrvatsk;h banovin je bilo najmočnejše zastopano gasilstvo dravske banovine. Davi je prispelo s posebnim vlakom iz Slovenije okrog tisoč gasilcev, razen tega pa so bili vsi redni vlaki iz Slovenije 6inoči in danes močno ojačen;, tako da računajo udeležbo iz dravske banovine na okrog 4.000 gasilcev. Posebno močno so bile zastopane iz dravske banovine vse ljubljanske župe, mariborska mestna ter mariborska levi in desni breg, Krško, Kamnik, Logatec, Brežice, Gornji grad, Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj , Celje, Novo mesto, Dolnja Lendava, Slovenjgradec, Radeče, Kranj in Litija. Najčastneje so bile udeležene slovenske gas;lske čete iz Ljubljane, Laškega, Črnomlja, Novega mesta in Metlike. Vodstvo gasilske zajednice iz Slovenija z gasilskim inšpektorjem za dravsko banovino Franom Dolencem ter prvim podstarešino dr. Kodretom na čelu, je bilo nastanjeno v hotelu Milinov, kjer so bila tudi vodstva ostalih banovinskA organizacij ter delegacij iz inozemstva. Hrvatski gasilci izstopijo iz Jugoslovenske gas. zveze Svečanosti so se pričele danes s slovesno mašo na Mažuraničevem trgu, ki ji je prisostvovalo na tisoče gasilcev in drugega občinstva. Ob 10. dopoldne je bil med gledališčem in Prilazom odkrit spomenik ustanovitelju Hrvatsko-slavonske vatroga-sne zajednice pred 60 leti, senatorju mesta Zagreba Juriju Deželiču. Pri tej priliki je prišlo do inc'denta, ki bo najbrž imel usodne posledice za jugo-slovensko gasilstvo. Med govorniki pri odkritju spomenika je namreč nastopil tudi starešina varaždinske župe Marijan Dolan-sk:, ki je slovesno izjavil v imenu hrvatskih gasilcev, da izstopajo z današnjim dnem iz Jugoslovenske gasilske zveze ter smatrajo zagrebški kongres samo kot kongres hrvatske gasilske zveze in ne skupnega jugoslovenskega gasilstva. Obenem snemajo vse znake z uniforme, ki niso v soglasju 9 hrvatskim značajem njihove organizacije, ker se končno smatrajo kot člani pokreta dr. Mačka. Hrvatski gasilci so sprejeli izjavo Dolanskega z navdušenjem in burnimi vzkliki dr. Mačku, dočim so med ostalimi delegati zapustile globok vtis. Tako sta se zanesla politika in plemensko obračunavanje v to, doslej popolnoma nepolirično organizacijo, ki ima služiti samo splošnemu blagru. Do formalnega razkola v jugoslovenski gasilski zvezi pride na jutrišnjem kongresu. Glede na za-Kon o enotnem jugosloven&kem gasilstvu ustvarja odcep hrvatskega gasilstva povsem svojevrsten položaj. Defilé hrvatskih žup •.. Za pol 12. uro je bil napovedan velik defilé vseh gasilskih žup na Jelačičevem trgu, toda odmev usodnih :zjav pred" De-želičevim spomenikom se je pokazal že pri tej priliki. Zastopniki ostalih banovinskih gasilskih zajednic se namreč niso hoteli vsiljevati hrvatskim gasilcem ter niso nastopili pri defiléju, razen dveh slovenskih godb. Zato je bil izvršen samo defilé hrvatskih gasilskih žup. Na Jelačičevem trgu je bila zbrana večtisočglava množica. Na posebnem odru so bili zastopnik-' oblastev in Jugoslovenske gasilske zveze s starešino Stankom Žagarjem na čelu ter inozemski delegati, med katerimi so posebno pozornost vzbujali nemški delegati, ki so defilé pozdravljali s hitlerjevskim pozdravom. Med def;léjem je igralo izmenoma več godb. Trajal je dobre pol ure in je korakalo mimo točno 5.600 uniformiranih gasilcev s 25 godbami :n 150 zastavami. Mnogoštevilne so bile tudi narodne noše ter ženski gasilski oddelki. Bile so zastopane prav vse župe iz savske banovine in mnogoštevilne župe iz primorske banovine. Defilé so zaključili veterani grofa Zrinj-skega ter bana Jelačiča in varaždinska mestna garda v pestrih starih hrvatskih uniformah. Na čelu te zadnje skupine je svirala godba hrvatskih skavtov. Po defiléju je prišlo do manifestacij dr. Mačku, svo-bndn: Hrvatski in hrvatskemu gasilstvu. Policija ni imela nobenega povoda za posredovanje, ker se je množica kmalu nato razšla. Z dcfiléjem je dobila gasilska svečanost izrazito hrvatski značaj, kakor so hrvatski gasilci tudi želeli. Pol ure kasneje se je vlila na Zagreb močna ploha s točo. Popoldanske prireditve Ob 13. je b:l v Zagrebškem Zboru velik banket, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Ob 17. je bila zanimiva prireditev zagrebškega mestnega odboja za obrambo pred napadi iz zraka. Sodelovali so zagrebški gasilci. Na Ciglani so skušali bomb-n"ki zažgati naselbino, ki je bila nalašč v ta namen postavljena, kmalu pa so priskočili gasilci, ki se jim je deloma posrečilo zadušiti nevaren požar. Vsa prireditev, ki jo je gledala ogromna množica, je nudila nazorno sliko vseh strahot bodoče letalske vojne. Slične prired:tve v Zagrebu še ni bilo. Ob 18. je zapustil Zagreb posebni slovenski gasilski vlak, dočim so ostali udeleženci iz Slovenije odpotovali z večern:mi vlaki. V Zagrebu so ostali samo delegati, ki se bodo udeležili jutršnjega gasilskega kongresa. Današnje svečanosti so bile zaključene z veliko ljudsko veselico v Mak-simiru. Popoldne so bila posvetovanja delegatov izvenljrvatsk:h banovinskih gasilskih zajednic. Razpravljali so o izstopu hrvatskih ga- hipu preprečiti razpad Jugoslovenske gasilske zveze. Koliko bo rodilo njihovo prizadevanje uspeha, se bo pokazalo na jutršnjem kongresu. lavava hrvatskih gasilcev Zagreb, 15. avgusta, o. Izjava hrvatskih gasMcev, s katero izstopajo iz Jugoslovenske gasilske zveze in ki jo je prečital starešina varaždinske župe Dloanski, se glasi: Bratje hrvatski gasilci! Dovolite, da kot starešina varaždinske župe, zibelke hrvatskega gasilstva, pri odkritju tega spomenika uManovn:ku hrvatskega gasilstva, preden preidemo k službenim svečanostim, tukaj izjavim in v imenu hrvatskega gasilstva po vaši želji proglasim današnji naš sestanek za kongres hrvatskih gasilskih društev. Ta kongres je edini legitimn: zastopnik za sprejemanje sklepov, ki se tičejo bodočnosti hrvatskega gasilstva. Čast mi je predložiti naslednji predlog kongresu: 1. Z današnjim dnem objavljamo prekinitev zvez hrvatskega gasilstva z Jugoslo-vensko gasilsko zvezo, ker smo zveza hrvatski prostovoljnih gasilskih društev že 70 let. 2. Hrvatsko gasilstvo snema znake in označbe s svojih gasilskih uniform, ki niso v soglasju z uniformami, kakršne so bile pred sprejemom gasilskega zakona, ki so nam ga naložili dosedanji režimi. S. Pozivamo vas hrvatska gasflofca N 209<. Brzojavka je bila sprejeta ob 19. po ameriškem času (ob 13. po srednjeevropskem). Letalca sta bila po tej brzojavki v ®sk> težavnem položaju. Predvsem nista mogla dognati položaja letala. Nadalje tudi nista mogla sprejeti nikake radiobreojavme vesti, ker so bile atmosferske prilike zelo neugodna. Radijska postaja v Inceredsu na Aljaski je včeraj ob 10.44 (ob 20.44 srednjeevropskega časa) sprejela brzojavko z ruskega letala, ki ja preletelo Severni tečaj. Brzojavko so le delno dešifrirali, tako da -o bile jasne le naslednje besede: »Izgubili orientacijo« in >se borimo z«. Tu sodijo, da sta letalca bržkone pristala nek j s v arktičnih krajih. Los Angeles, 15. avgusta AA. Ruska vlada je pozvala ameriškega letalca Materna, naj se poda na pot proli arktičnim krajem, da ti mogoče k.ie izsledil Levanevskega in njegovega tovariša. Matern se je takoj pripravil za polet. Obenem je brzojavno zaprosil ameriške oliasti, da bi mu polet dovolila. Kakor znano, je Materna, ob nezgodi, ki se mu ie pripetila na njegovem poletu okrog sveta 1. 1933 v Sibiriji, rešil sam Levanevski. Pariz. 15. avgusta AA. k Moskve poročajo. da sta bila letalca Levanevski in Kasanajev, kakor vse kaže. prisiliana pristati nekje v arktičnih krajih. Ledoloinilec >Kra-sin« je dobil nalog, naj takoj krene proti rtu Bearu. Ledolomilec ie takoj odplul in vzel s seboj tri letala. Drugo poročilo iz Moskva pravi., da so oblasti poklale na pomoč Levanevskemu sedem letal, ledolomilec »Krasin« in parnik »Motorjan«. Kakor vse kaže. se je rusko letalo iN 209« spustilo na kakšno ledeno ploščo v arktičnih krajih. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 15. avgusta Če ne podnevi, nas pa ponoči obiščejo nevihte — taksno je pravilo letošnjega poletja. Glavno je, da je ned al ja skvarjena, potem pa kakor veste in znate. V soboto nas je neznosno mučila eoparica. Ponoči je spet prihrumela nad Ljubljano nevihta, ki se je selila od kraja do kraja. Bliskalo je silovito in treskalo, padlo je nekaj dežja, vendar premalo, da bi se ozračje ohladilo. Proti jutru se je nevihta ponovila. Ob silnem tresku je šinila elektrika pri strehi znane gostilne >Pri ličku na gričkuc v kuhinjo. Bilo je ob pol 6. Vžgala se je kredenca, zgorela eta dva dežnika, a medtem so domači že bili v kuhinii in so z vs^m trudom zadušili požar. Mestnim gasilcem zatorej ni bilo treba na pomoč. Še vse dopoldne je potem nagajalo vreme. Veter je gnal oblake, vmes pa ja sijalo solnce in od trenutka do trenutka je začelo škropiti. Okroe poldneva ie precej močan vihar majal drevje in začel otr^sa-h' prvo požoltelo listje. Pri tem pa je tudi razgnal oblake, očistil nebesni svod in pregnal soparioo. Tako smo potem imeli krasno, solnčno in jasno nedeljsko popoldne. Vsa ljubljanska pokrajina se je zasmajala v jarki luči, sončno zelenje ljubljanskega polja, parkov in gozdov se je spet pokazalo v svoji mični lepoti, planine so se približale, da ei lahko razločil sleherno zase-ko in reber. Z Ballevueja se je oglasila godba, veselo je pela harmonika v ftiški. Ljudje, ki jih je nezanesljivo vreme pridržalo v mestu, da se niso odločili niti za božio pot na Brezje, so zdaj hiteli po razvedrilo. Razvil sa je živahen promet. Nesreč pa vsaj do večera ni bilo posebno hudih. Policija je ponoči imela nekaj opravka z dvema pretepačema blizu Prešernovega spomenika. Eden izmed njiju, brivski pomočnik po poklicu, je dobil od nasprotnika močan udarec po glavi in so ga morali ra-ševalci prepeliati v bolnišnico, katero pa ie fez dan že lahko zapustil. Na Cesti v Rožno dolino pa je nostala žrtev otroške igre 10letna Blanka. hčerka tovarnarja Sebeka iz Praga. Z roko je po nesreči udarila v šipo in si prerezala žile. Tudi njo so reševalci prepeljali v bolnišnico. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadino-vič je orispel s svojo družino z Jadrana v Slovenijo. Ustavil se je tudi v Ljubljani, kjar je imel posvetovanja z nekaterimi pred Zadnja pot učitelja Antona Germeka Ko je v soboto popoldne nastopil naš tržaški pionir, neutrudni prosvetni in gospodarski delavec Anton Germek svojo zadnjo pot k Sv. Križu, sa je pred hišo žalosti v Trnovem zbralo lepo število njegovih znancev in prijateljev. Zlasti lepo je bilo število njegovih primorskih rojakov in rojakinj ter znatna družba aktivnega učiteljeva z bivšim predsednikom Učiteljska zveze in pokojnikovim dolgoletnim sodelavcem Luko Jelencem. Prišlo je odposlanstvo Ljubljanskega Sokola s starešino Kajzeliem. Pev ci Glasbene Matice so v slovo zapeli pod vodstvom Ferda Juvanoa žalostinko ^Usli-ši nas, Gospod'. Ko se je razvil sprevod, ga je žal motil precej hud naliv. V sprevodu so nesli nekaj lepih vancev. več pa jih je počivalo na krsti. Ob. grobu »e je poslovil upokojeni sreski šolski nadzornik Alojzij Urbančič. Že v sobotnem opisu pokojnikovega življenja je bilo omenjeno, kako je Gemiak po zunanjosti sličil dr. Ivanu Tavčarju. Bodi 'u omenjena naslednja prigodica: Ko je bilo leta 1923 končano učiteljsko zvezno zborovanje v Ljubljani, je Germek obiskal Tavčarjav grob na Visokem in rojstni dom prof. Janeza Jesenka. s katerim ga je vezalo v Trstu najboljše prijateljstvo. Ko so Poljanci ugledali Germeka, so se čudom čudili: Ali je Tavčar vstal iz groba? — Zdaj sta oba dvojnika onkraj vsega minljivega — Zadušnica za pokojnim Germkom bo v torek ob pol 7. v trnovski carkvi. Zaključek Šahovske olimpiade v Stokholmu Stockholm, 15. avgusta. AA. Končni izid mednarodnega šahovskega turnirja je naslednji : Zedinjene države 54 in pol, Madžarska 50 in pol, Argentina in Poljska po 47, češkoslovaška 45, Nizozemska 44. Estonska in Litva po 41 in pol, Jugoslavija 40, Švedska 38 in pol, Letonska 37 in pol, Anglija in Finska po 34, Italija 26 in pol. Danska 25 in pol, Islandska 23. Belgija 22 in pol, Norveška 19 in pol, škotska pa 14 točk. Postani in ostani član yo«»i*a 13 Vojvoda Kentgkf na Jadranu Split, 15. avgusta, p. Davi ob 9i dgpot« dne sta prispela v Split z zagrebškim brzim vlakom v strogem incognito vojvoda in vojvodinja Kentska s wujlin spremstvom. Na postaji ju je sprejel generalni direktor »Jugoslovenskega Lbjyda« Boža Banac. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta se takoj vkrcala na njegovo jahto »Tiha« in že dopoldne odpotovala dalja proti Dubrovniku. Obisk aleksandrijsfcega patri jarha Beograd, 15. avgusta, p. Dne 23. t. m. bo prispel v Beograd aleksandrijeid patri j ar h Nikola, ki se vrača ia »padne Evrope, kier je bil na airavljenjTL. Patri-jarh Nikola prihaja v Beograd, da se pokloni grobu pokojnega patrijarba Varnave in da obišče zagrebškega metropolita Dosi teja, s katerim bo ob tej priliki razpravljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo alek-sandrijske in srbske pravoslavne cerkva. Patrijarh Nikola bo odpotoval iz Beograda 27. t. m. Nedelja v Mariboru Maribor, 15. avgusta. NavzPc deževnemu vremenu preko noči ;n v ranih dopoldanskih urah je pripotovalo danes v Maribor mnogo tujcev, zlasti Avstrijcev v celi vrsti avtomobilov. Razšli so sc v razne smeri in prebili današnjo nedeljo ob ceneni rujni kapljici ;n zaželje-nih cenenih ocvrtih piščancih. Ta jed jim gre namreč najbolj v slast in jo sfrno hvalijo. Pač pa je jutrnja vremenska smotie-va marsikomu preprečila nedeljske načrt« in tudi na otoku ni bilo onega ž'vžava, kf je sicer ob nedeljah običajen. Sicer pa nI bilo danes v Mariboru in okolici nfkakSnfh posebnih dogodkov in prireditev, 'zvrem-ši tradicionalno predstavo na prostem v letnem gledališču ruškega Sokola, kamor so navzlic slabim vremenskim izgledom po-hiteli tudi številni Mariborčani. A popoldne jim izleta gotovo ni bilo žal. Mariborski šahovski klub zmagovalec Snoči se je končalo v Švioariji nad Tremi ribniki zaključno letošnje tekmovanje za prvenstvo mariborskih šahovskih klubov :n za prehodni pokal mariborskega šahovskega kluba. V sinočnji borbi med najboljšimi šahisti tekmujočih klubov fcn sicer Mariborskega šahovskega kluba ter ša-hovsk'h sekcij SK Železničarja. LtlNŽB ter pobreške Slavije si je priboril prvenstvo s 17 in pol točke Mariborski šahovski klub. Drugo mesto so zasedli šahisti SK Železničarja s 14 točkami, na tretjem mestu so šahisti UJNŽB z 10 in pol točke, na četrtem pa šahisti pobrežke Slavi» je s 6 točkami. Po tekmovanju se je pred> sednik MŠK g. Rudolf Golouh zahvalil vsem sodelujočim in je zatem vodja tu* nirja prof. Šila po razglasu rezultatov te, ročil prehodni pokal v roke kape*ana MŠK g. dr. Lippa}u. V smrt zaradi nesrečne IJsbeeni Vaerai so na5!? na nekem tra-wnikv ▼ Gre. ti pri Sv. Lenartu v Slov. gor. nezavestne» ga in v krčih zvijajočega «e 25-letnega delavca Rudolfa Kolmaniča. Poklican' zdrava nik je takoj odredil prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer ■so dognali, da je Kohnanič izpil skoro en četrt litra lizola. Kolmanič je v mariborski spiošni bolnifnkr* podlegel in umrl. V ozadju je baje nesrečna ljubezen. Vlomilci v po!f*kavslcem žnptriSOn V pisarno župnega urada v Zgornji PoS-skavi so se splazili drzni vlomilci. Očivt-dno so st:kali za denarjem. PretakniR so vse omare in predale. Župniku Francu Gartnerju so odnesli dve britvi m dve steklenici žgania. V notranjost župnišča so prišli na ta način, da so z lesenim drogom odstranili železno mrežo na oknu in se tako skozi nastalo odprtino vtihotap'li v notranjost župnišča. Očrvidno isti storilci so se zglasili tudi pri posestnici A,ni Kavčičevi v S pod n j1 Polskavi, kjer pa bo prepodeni. Domnevajo, da so vlom izvršili cigani. Spi ava r je ntoirfl Nad Mariborskim otokom se je spodr* snilo na mokrem splavu 19-letnemu snla« varju Francu Žafranu, kl je omahnil t. Dravo in utonil. Žafran ni znal plavati rn ga je takoj zagrn'lo dravsko valovje. Trupla še niso našli. Triki brez konca in kraia V Tattenbachovi ulici 21 se je zglasil pri zasebnici iMariji Irgoličevi mlajši moški, ki je IrgoPčevi dejal, češ da ga je poslal neki trgovec s šivalnimi stroji z navodilom, da pri njej popravi šivalni stroj. Irgoliče-va ni pazila na to, kolike so popravljalne sposobnosti neznančeve. Tako se je zgodilo. da je neznanec zaračunal »a »popravilo« 170 dinarjev. Kmalu pa se je Irgo* liceva lahko prepričala, da neznanec stroja sploh ni nopravil iti da je nasedla go< Ijufiji. Lažnega mehanika bi sedaj policija rada spoznala. S plinom se je zastrupila Maistrovi ulici so davi našli nezavestno 24-letno služkinjo Marijo Bedenikovo. Poklicani so bili reševalci, ki so lahko ugotovili, da se je nesrečna Marija zastrupila s plinom. Vzrok njenega obupa ni znan. Prepeljali so jo v bolnišnico. Njeno stanje je resno. Napad na Dravskem polju V Dobrovcih na Dravskem polju je bil ponoči napaden 32-letni Stanko Klešič. Neznan ponočnjak ga je udaril s kolom po glavi, da je obležal nezavesten, ves v krvi. K sreči so ga ponoči našli ljudje, ki so priklicali mariborsko reševalno postajo, nakar je bil Klešič prepeljan v bolnišnico. Upor Kurdov v Siriji se širi Pariz, 14. avgusta, o. Po vesteh iz Bey-rutha se upor kurdskih piemen v severni Siriji še nadalje širi. Muslimanski Kurdi so včeraj obkolili krščansko mestece Amo-udo. Francoske oblasti so prebivalstvu takoj poslale na pomoč več eskadril napadalnih letal. V Alepu je francosko vojaštvo odkrilo veliko skladišče orožja in streliva. Po doslej zbranih podatkih izvira orožje iz dveh velikih srednje-evropj »JUTRO« ponedeljska Izdaj« S m PoneHeiieE. 16. Vili. 1937. ilogomet pxi $e(ent mtji tn §eCenem poi ju Včeraj dopoldne se je vršila glavna skupščina LNP, popoldne pa je naš Iigaš pokazal sadove poletnega treninga ter visoko porazil varaždinsko Slavijo S precejšnjo napetostjo se je pričakovala, letošnja podsavezna skupščina, ki se je vršila včeraj v dvorani Delavske zbornice. Predkonferenca v petek zvečer je v podsavezni pisarni zbrala skoro vse ljubljanske klube. Nista bila zraven Mars in Grafika, zato sta se pa že vnaprej pridružila ljubljanski skupini Kranj in Bratstvo. Dve fronti sta se pokazali, ki sta terjali vsaka svoje : sedanja in bodoči prvorazredni klubi so stremeli za čim širšim prvenstvenim tekmovanj* m, da ne bodo tudi v bodoče v preobilici svobodnih terminov držali križem rok; tisti pa, ki niso imeli nobenih nad na dvig v prvi razred, so prav-taiko krčevito branili svoje pozicije in zahtevali tudi za drugi razred čim večje število kompetentov. ki naj v medsebojnem tekmovanju spolnijo razpoložljive termine. Naposled 6e je našla baza za sporazum, po katerem naj bi pTvi razred ljubljanske skupine tvorili: Bra+stvo. Kranj, Hermes, Slovan, Reka, Mars, Jadran, Svoboda, dočim bi ostali; Mladika, Slavija, Moste. Korotan z Zalogom na koncu in z Grafiko, ki je padla kot žrtev sporazuma, tvorili drugi razred. S tem programom so šli ljubljanski klubi v pogajanja z izvenljubljanskimi klubi in na podsavezno skupščino. Sobotna predkonferenca je zbrala ekoro vse delegate ljubljanskih in izvenljubljanskih klubov, ki eo v mestoma srditih debatah razčistili položaj v toliko, da se je naposled našla srednja pot, ki naj služi bodočemu upravnemu oltboru kot smernica za odreditev bodočega načina prvenstvenega tekmovanja. Razmeroma lahko rešljiv je bil problem mariborske skupine, ki je imela edino ranljivo mesto v borbi med Muro in Gradjanskim z vsemi posledicami, ki so šle preko LNP tja do JNS. Po-srečilo se je zadovoljivo rešiti tudi to kočljivost in je končno obveljala želja, naj bi mariborska skupina prvega razreda oblegala klube: Železničar, Maribor, Rapid, Gradjanski, ÒSK, Mura. dcčim naj tvorijo Slavija pobreška, Drava, Ptuj in Lendava mariborski drugi razred. Precej je lilo nasprotovanja oi 1 teh poslednjih, ki se nika-ko niso hoteli znajti v tako okrnjeni skupinici. Najtežje je bilo rešiti problem celjskih in trboveljskih klubov. Trbovelj so se vsj branili, toda so naposled le morali Celjani kot njihovi najbližji sosedi s tvoriti kombinacijo z njimi. Tako se bodo povezali trije celjski klubi (Celje, Atletiki, Olimp) z Amaterjem v tretjo skupino prvega razreda. Za finalna tekmovanja je bilo več predlogov, najbližji realnosti je vsekakor predlog. naj bi v finale šli trije mariborski klubi" kot reprezentanti športno najmočnejše skupine, dva ljubljanska in dva celjska, s to modifikacijo, da bi drugi celjski igral 6 tretjim mariborskim klubom dve kvalifikacijski tekmi za vstop v finale. Vse ostalo bi šlo v drugi razred po skupinah, ki so tudi doslej obstojale. Sama skupščina je bila na ta način razbremenjena vse navlake in se je lahko posvetila formalnemu poteku, ki je predviden po »porelu iz pravil. Predsednik g. dr. Kosti je ob otvoritvi pozdravil delegata klubov in saveznega delegata g. dr. Andrejeviča in ob tej priliki ugotovil, da je vladalo med savezom in podsavezotn v tej poslovni dobi naj prisrčne j še razmerje. Skupščina je nato sklenila vdanostno brzojavko Nj. Vel. Petru 11 in pozdravni brzojavki MZFVN ter JNS. Verifikacijski odbor (gg. dr. Kosti, Kralj. Po-kovec, Mozetič, Krell) je nato verificiral vseh 43 poverilnic. katerim so pozneje pridružile še 3. tako da ie bilo od 56 klubov zastopanih na skupščini 46. Savezni delegat g. dr. Andrejevic je nato pozdravil skupščina rje v imenu vrhovne instance. JNS. Zahvalil se je slovenskim športnikom za složno delo, s katerim vodijo slovenski nogomet, tako da je to delo lahko za vzgled grugim podsavezom. Še kot aktiven igralec BS K sa je ob prvem posetu v Ljubljani, kmalu po vojni, imel priliko diviti organizatorni sposobnosti slovenskih športnikov. Pozneje so ti športniki preko razprtij med Ilirijo in Primorjem znali preboriti razne težkoče. Pravtako so znali v najnovejši dobi premostiti diference z Mariborčani in ga veseli, da jih je mogel najti zopet na isti liniji in da ee zopet manifestira edinstvo. V gg. majorju Vizjaku in Klemenčiču so slovenski športniki na
  • reg običanim terminom in se ji bo pred-ožila tudi reorganizacija saveza. Debata o poročilih je bila strogo stvarna. V glavnem je šlo za razne malenkosti, ki so se zdele klubom dovolj važne, da jin predložijo skupščini. G. Ogoielpic si je žele! «iru^ega načina občevanja podeaveza « klubi. ne preko Službenega vestmka, izrazi; se je proti numeru clausu, ki ga po poznejšem pojasnilu sploh ni, želel je več pozornosti napram takozvanim divji,m klubom, k; naj se jih pritegne v LNP. Nato je predsednik g. dr. Kosti izjavil, da je spor med Gradjanskim in LNP izravnan v popolno zadovoljstvo obeh strank. Zastopniki klubov i- področij raznih okrožnih odborov so odkrili razne težave v funkcioniranju teh clinic. G. Joštlu je bila opazka v poročilu, da je mariborski o. o. administrativno dobro funkcioniral očividno všeč. želel je le. da se zopet vzpostavi tudi v Mariboru normalno stanje. Po kratkem pojasnilu pre'sednika g. dr. Köstla je nato obširnejše obravnaval vse prigovore g. Krali in je predvsem po-vdaril, da ni krivda podsavezne uprave, če niso okrožni odbori funkcionirali, temveč so krivi sami lokalni klubi s svojimi pretira nimi rivai i-tet ami. Razrešnica in volitve G. Vospernik je koncem debate v imenu nadzorstvenega odbora predlagal razrešni-0Q, nakar je g. Buljevič y imenu lifttAvnggä - odbora izjavil, da upravni odbor v celoti podaja ostavko, tako da je treba voliti ves nov odibor. Sponaziulevanje za listo novega odbora je trajalo precej časa, ker so zlasti ljubljanski manjši klubi zahtevali sorazmerno zastopstvo. Naposled so se zedinili na listo, ki je bila tudi z vzklikom sprejeta: predsednik g. dir. Kosti Janko, I. podprede. g Šetina Franjo, II. podpreds. g dr. Kuheij Milko. I. tajnik g. Peric Miiko, II. tajnik g. Juvan Franc, Ili tajnik g. Logar Stane, I. blagajnik g. Jugovec Franjo. II. blagajnik g. Ogwelec Albin, odborniki gg. Kern Dorè (Kranj). Hartman Ivan (Reka). Kačar Drago (Jadran), Vrhovec Lojze (Moste), Novak Emil (Slavija), Pokovec Josip (Korotan), Slamič Milko (Mans), Gusina Aleksa (Grafika). Kuret Marjan (Hermes). Buljevič Ne-djeljko (Ljubljana). Kralj Ivan (Ljubljana). Heidegger Adolf (Hermes). — Nadzorstveni odbor: gg višji insp. Zaje Albin, Vospernik Ulrik, N erbič Drago. Slučajnost ln zopet prvenstvo V poslednji točki dnevnega reda je predlog Marsa glede spremembe načina prvenstvenega tekmovanja zopet sprožil debato o prvenstvu. Toda naposled so se le izoimili predlogi in sporazumi s predkonferenco z majhnimi spremembami v dokončno obliko, tako da bo imel novi upravni odbor jasno situacijo. G. Kralj je pred zaključkom predočil težaven položaj zagonskih klubov, ki so ostali brez igrišča in je "a njegov predlotr bil sprejet sklep. da. LNP posreduje pri Trboveljski družbi, da bi odstopila primemo zemljišče v Zagorju, na katerem b; si tamkajšnji klubi ure lil i skupno igrišče. Nato je podpredsednik g. Setina zaključil skupščino. Uspela revanša Ljubljane Z obrnjenim januarskim rezultatom je Ljubljana odpravila Varaždince v zasluženi zmagi Ni bilo velikega — ligaškega — poseta na igrišču, vendar je teden pred startom v ligo marsikdo želel videti moštvo Ljubljane. Tako se je nabralo okoli 600 ljudi na igrišču, za take prireditve že skoro nadpovprečno število. Videli so veliko zmago domačega moštva in so bili gotovo vsi zadovoljni. Tekmi je prisostvoval tudi savezni delegat dr. Andrejevic. Ljubljana : Slavija (Varaždin) 7it (5s2) Ljubljana: Logar; šiška, Jerman; Slapar, Pupo. Stane; Janežič, Sandi, Tičar, Zemljič. Slavija: Adamič; Gušič, Jugovac; Zi-mič, Pavletič. Starè: Ožegovič, Bradaška, Koprivnjak, Čirič, Solerti. V žgočem soncu ni bilo lahko zaigrati. Tekma je očividno trpela zaradi pripeke in so se v teh okolnostih gostje boljše znašli: v startu so bil neprimerno požrtvo-valnejši od domačih. Ali niso bili dobri gospodarji z razpoložljivimi silami. Koncem obeh polčasov se je pokazalo, da Ljubljana več izdrži. Kljub veliki zmagi, s katero je Ljubljana docela zbrisala januarski debakl 2:7, ni moglo moštvo docela prepričati. V obrambi je igral Jug mesto Jermana v drugem polčasu in je bila obramba še najbolj enakomerno dober del moštva, šiška se je pri tem izdvajal. Zelo slaba je bila srednja vrsta, z izjemo Slaparja, ki je dal res dobro partijo. Zaradi šibkosti krilcev je bila stalno vrzel med obrambo in napadom. V napadu sta bila zelo šibka Pepček in Zemljič. Janežič je v drugem polčasu primerno zaigral. Sploh je bila desna stran napada zelo prodorna in produktivna, dočim je na levi strani Tičar v svoji osamljenosti prihajal do izraza šele v kazenskem prostoru; tedaj pa zares. Varaždinska Slavija je opravičila nedavno zmago nad Concordio v Zagrebu. Igrala je mnogo boljše kot kaže rezultat. Dobri polovici obeh polčasov sta pripadali njej in le dobremu delu ljubljanske obrambe gre zasluga, da niso gostje v tistih presledkih prišli do močnejšega rezultata. V napadu sta bila vidna prevdarni in robustni Koprivnjak ter levo krilo Solerti. Srednja vrsta, v kateri je bil Pavletič boljši centerhalf na terenu, je bila v celoti nad domačo. V obrambi je bil najboljši mož Gušič do izključitve. V precej živahni igri so prišli gostje v vodstvo v 10. min. po Koprivnjaku. V 22. min. zenači Tičar na idealen Lahov pred-ložek. V 26. min. pretvori Lah z glavo Zemljičev center. V 29. min. povzame Tičar Janežičev pas volley in poviša na 3:1 Iz prostega strela zniža Koprivnjak v 38. min. na 3:2. Po pavzi konča v 11. min. lepa kombinacija med Zemljičem in Tičarjem s Ti-čarjevo bombo, ki obsedi. V 24. min. bije Janežič s kota in Lah povzame z glavo ter pretvori. Potem ustvari Zemljič v 39. Ti-čarju divno situacijo, ki jo ta gladko izkoristi. Piko na i postavi Janežič v 41. min. s plasiranim strelom v kot pod prečko, rezultat je 7:2. Sodil je g. Macoratti dobro. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Villacher SK : Rapid 4:3 (4:2), jun. Železničarja : jun. Rapida 2:1 (1:1). CELJE: Hermes : Celje 1:0 (0:0). ZAGREB: Ličanin : Concordia 4:2 (3:0), Gradjanski : Hašk 2:2 (2:1). BEOGRAD: Jugoslavija : Floridsdorf AC 2:1, Floridsdorfer AC : BSK 4:1 (2:1)!! SPLIT: Hajduk : Vojvodina 5:1 (2:1). PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Zidenice 2:1, Bratislava : Slavija 3:2, Nachod : Plzen 2:1. Na Ljubelju so padali rekordi Dunajčan Denzel junak dneva — Uroič najboljši Jugosl oven — Janko šiška prvak Ilirije Sv. Ana nad Tržičem, 15. avgusta. Današnje VII. motociklistične mednarodne dirke na Ljubelju, ki jo je zopet priredila MK Ilirija, se je udeležilo veliko število domačih in inozemskih tekmovalcev, ki so kljub izredno slabemu vremenu nastopili k tekmovanju ter se borili z vsem požrtvovanjem za čim častnejše uspehe. Nočna nevihta, združena z viharjem in dežjem je cesto močno razmočila, zato je pravi čudež, da se pri izrednih hitrostih, s katerimi so vozili dirkači na današnji tekmi, ni zgodila nobena nesreča, razen par lažjih padcev brez poškodb. Dirko so morali približno pol ure po pričetku zaradi močnega naliva prekiniti. Na startu je vodil vse priprave marljivi organizator Jaka Gorjanc, ki je spuščal tekmovalce v dvominutnih presledkih na pot. Prva kontrola je bila pri Sv. Ani pri gradu barona Borna, naslednje pa ob nevarnejših serpentinah .Start pri Pristavi b3rona Borna, dalje vse kontrole in cilj, so bili telefonsko zvezani, varnostno službo pa so vršile ojačene vrste orožnikov in grani-čarjev. Òb poti so bili pripravljeni tudi sanitejci. Vsi tekmovalci so vozili progo po dvakrat zaradi uvrstitve v r?zličnih ■kategorijah motorjev. Razred zase je tvoril odlični dunajski dirkač Denzel Wolfgang, ki je vozil na BMW stroju in je poto'kcl I'ubmannov ljubeljski rekord za 5 in 3 pet»i>ke sekunde. Najbo'jsi Jugesloven je bil Zagrebčan Uroič Anton, ki je vozil na DKW stroju. Najnevarnejši Uroičev konkurent je bil Ilirijan Janko Šiška, ki je osvojil klubsko prvenstvo in je zaostal za TJrcičem le zaradi prav posebne smole, ki jo je imel s padcem na zelo spolzki in blatni cesti, ker ga je sredi poti ujel naliv. Tako je za letos romal pokal za najboljšega Jugoslovena v Zagreb. Dirke so bile pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo dr. Josipa Rogiča, ki je daroval krasen pokal za prvega Ju-goslovena. Na tekme je poslal svojega zastopnika g. načel. Končana. V častnem predsedstvu so bili odlični predstavniki našega javnega življenja, posebej pa kaže izredno naklonjenost za to prireditev že vsa leta g. baron Born pri Sv. Ani, ki skupno z g. inž. Emmerjem, gradbenim nadsvetnikom iz Kranja, z vso uvidevnostjo pomaga pri vsakolet. dirkah. Vodstvo dirke je bilo v rokah gg. Jermana Janeza in Borštnarja Franca, ki sta po gffirfl 7f|tfiTjhagi fffijfglftlllf MB g. Zalokerja prevzela vse delo nase in ga odlično izvedla. Po končanih dirkah je bila v gostilni pri Ankeletu svečana razdelitev daril, združena s pietetno počastitvijo spomina pokojnega predsednika MK Ilirije Zalokerja, ki mu je g. Jaka Gorjanc posvetil tople tovariške spominske besede. Zaradi tega tragičnega slučaja je tudi odpadla običajna zaključna zabava in so se udeleženci že tekom popoldneva vrnili na svoje domove Od važnejših rezultatov navajamo pred vsem prvake v posameznih kategorijah: V športni 250 ccm je v času novega rekorda te kategorije zmagal Uroič na DKW v 5:28 2 v kategoriji turnih motorjev 250 ccm je bil prvi Gradčan Ehweiner na Puc-hu v času 6:59.2 pet in je prejel spominsko plaketo. V kategoriji športnih ."550 ccm je oi! zopet prvi Uroič v času 5:30.4 pet. Pri turnih S50 ccm je že drugič zmagal Ehv/einer z 7:05 2 pet. Najvažnejša tekma je bila vsekakor v kategoriji športnih motorjev 500 ccm, kjer je mladi dunajski dirkač Denzel postavil krasen rezultat, sekundo nad petimi minutami, da-leko najboljši uspeh, ki je bil dosežen na dosedanjih ljubeljskih dirkah. Drugi v tej skupini je bil Höne! Fred iz Celovca v času 5:14.4 pet. Ilirijan Šiška Janko pa je bil tretji v času 5:30. Prvak Ilirije v turnih 750 ccm je postal lanski zmagovalec Jugosloven ing. Mario Lukman na Indijanu. V športni kategoriji 10?0 ccm ie vnovič zmagal Denzel z nekoliko slabšim uspehom kot prvič (5:03.4 pet.) Tudi tu sta mu sledila v istem vrstnem redu: Hönel A.JS in Šiška na BMW. Se en rekord je pade! in to v kategorij: prikolic, kjer sta zmagovalca brata Med-wenitsch z Dunaja na IAP stroju s prikolico, ki je sama imela volan, zmagala v času 5:29.3 pet., ki je za celo minuto boljši od vseh ostalih tekmovalcev. Dosedaj je branil ta rekord Uroič z 6-o« •> leta 1934 Kolesarske dirke v Mariboru Maribor, 15. avgusta. SK Železničar je danes popoldne na svojem igrišču priredil kolesarske dirke, ki so se jih udeležili dirkači iz Ljubljane, Vrhnike, Celja in Maribora. Rezultati so bili: Glavna grka za prvenstva flffjftrcni X3Ö Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 krogov, en okrog 426 m): 1. Štefan Rozman (2el.) 17.16, 2. Karol štirn (Vrhnika) 17:84, 3. Karol Sodeč Maraton) 17:49, 4. Franc Kajtner (Celje). Dirka ciljev (30 krogov) : 1. Štefan Rozman 30 točk, 2. Karol štirn 60 točk, 3. Kajtner 90 točk, 4. Sodeč 120 točk, 5. Milan Fabjan (Celje) 155 točk. Handicap dirka (20 krogov): 1. Štefan Rozman (handicap tri četrt kroga) 16:37, 2. Karol štirn (pol kroga) 16.38, 3. Oskar Rozman (žel.) 16:39. Tolažil na dirka (10 krogov): 1. Pavel Premk (Hermes) 6:48, 2. Sodeč 6:49, 8. Oskar Rozman 6:50, 4. Lambert Tavčar (Maraton). Na včerajšnjih ljubeljskih dirkah je vozil zmagovalec in novi rekorder na BMW stroju. — Ne pozabite: BMW zastopstvo ima inž. G. Tönnies, Ljubljana, Tyrseva 33, telef. 27—62. Zadnje srečanje za Jadranski pokal V Splitu je Jadran porazil plavalno ekipo Viktorije z 62 : 47 — Waterpolo tekma je ostala neodločena Split, 15. avgusta V soboto zvečer se je v Splitu vršilo zadnje srečanje v tekmovanju za Jadranski pokal. Tekmovali sta ekipi Jadrana in su-šaike Viktorije. Jadran je prepričevalno zmagal z 62:47 ter tako potisnil Viktorijo v plavanju na zadnje mesto. Rezultati solwt-nega srečanja so bili: 400 m prosto moški: 1. inž. Gazizari (J) 5:12.5. 2. Mini (V) 5:19. oba rezultata boljša od rekorda. 3. Senjanovič (J) 5:27.2, 4. Štrucelj (V) 5:2S.6. 100 ni prosto žeuske: 1. Beara (J) 1:14, 2. Petrovič (J) 1:15. oba rezultata boljša od rekorda. 3. Boršič (V) 1:24.5, 4. Dunič (V) 1:25. 200 m prsno moški: 1. Matošic (J) 3:08.5, 2. Polič (V) 3:00.9. 3. Ninčevič (J) 3:10.2, 4. Lazarevič (V) 3:35.8. 100 m prsno ženske: 1. Smolik (V) 1:40.5 2. Canderlič (V) 1:41, 3. Stipanovič (J) 1:45. 4. Jakaša (J) 1:46.8. 100 m prosto moški: 1. Stocker (V) 1:04, 2. Curtini (V) 1:05, 3. Petrone (J) 1:05.2, 4. Tresič-Pavišič (J) 1:06. 100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:29, 2.Smolik (V) 1:29.8, 3. Radica (J) 1:39.8, 4. Biondič (V) 1:43. 100 m hrbtno moški: 1. inž. Gazzarl (J) 1:14.2, 2. inž. Marčeta (V) 1:16.3, 3. Per-set (J) 1:20, 4. Negovetič (V) 1:24. Štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Jadran 2:17, 2. Viktorija 2:18.2. Štafeta 4X200 m prosto moSki: 1. Jadran 9:52.6. 2. Viktorija 9:58.4. Ker je plavalni savez razveljavil sklep na srečanju med Ilirijo in Viktorijo v Ljubljani glede starta Ziherla na 100 m prosto ter proglasil ta start za veljavnega, znaša t ore i razmerje to^k med Ilirijo in Viktorijo 60 :49 in je končno stanje V plavanju za Jadranski pokal naslednje: 1. Ilirija 355 točk (prosek 58.9), 2. Triestina 320 <53.3), 3. Jadran 314 (52.3), 4. Viktorija 308 (51.3). V waterpolu pa se Jadran v soboto ni posebno izkazal ter je tekma med Jadranom in Viktorijo ostala s 3 : 3 neodločena. Končna tablica v* waterpolu je taie: Jadran 6 5 10 29:11 11 Viktorija 6 2 1 3 24:17 5 Ilirija 6 2 0 4 16:28 4 Triestina 6 2 0 4 9:22 4 Plavalno prvenstvo LPP Radovljica, 15. avgusta. V soboto zvečer in ves dan v nedeljo so bile na kopališču v Radovljiei plavalne tekme za prvenstvo LPP, na katerih so sodelovali trije klubi. Zmagala je z 291 točkami Ilirija pred Planino 105 in Kamnikom 95 točk. Izven sporeda so nekateri plavači Ilirije postavili celo vrsto novih državnih rekordov, o čemer bomo poročali v redni Številki »Jutra«. Lahkoatletska zmaga Celja nad Mariborom. Na Glaziji se je včeraj vršil lah-koatletski medmestni dvoboj med Celjem in Mariborom, ki ga je Celje prepričevalno s 75:48 odločil v svojo korist. Celje jä dobilo pokal JLAS in pokal bivšega celjskega župana dr. Goričana. Za Maribo* so nastopili atleti Železničarja, Rapida in Maratona, za Celje pa člani SK Celja, Jugoslavije in celjski člani Primorja. Doseženi so bili prav povoljni rezultati. Podrobne rezultate bomo objavili jutri. Že drugič toča v škocifanski dolini Poškodovana koruza se suši, a Sižol bo uničila rja Škocijan pri Turjaku. 15. avgusta Letošnje vremenske katastrofe po naši Dolenjski tudi Škocijanski dolini niso prizanesle. Ljudje so se zelo veselili dobre letine. ki je letos kazala, a je toča račune prekrižala. Dne 26. julija je med strašnim viharjem padala kakor orehi debela toča, vendar pa ie kmalu nehala in ni napravila mnogo škode. To je bilo tisto popoldne, ko i? huda ura ugonobila dobrepoljsko letino. kakor smo že poročali. Mislili, smo. da ja za letos toča že opravila svoje, a žal nas ie pretekli teden spet obiskalo neurje s hudim viharjem in točo. Ker je bila toča drobna, nismo mislili, da je napravila kaj več škode. Ko smo pa te dni gledali po p°'iu' smo videli, da se ranjena koruza suši, a fižol je dobil rjo in je uničen. Istotako je zelo škodovala toča tudi krompirju. Tako so uničene kmetove nade in na zimo bo tudi v naših krajih pomanjkanje. Med omenjeno nevihto js udarila strela skozi okno v hišo posestnika Josipa Grego-riča v Malih Lipljenah in v kozolec posestni ka Mibelčiča v Slarem Apnu, vendar pa škode ni napravila. Od toče je najbolj trpelo i>olje v vas?h Velikem Ločniku in Med vedici. SOKOL Lep sokolski praznik šaleške doline Velenje, avgusta. Zlet šoštanjskega sokolskega okrožja je privabil 8. t. m. v prijazni trg Velenje, ki se jc ves okrasil z državnimi zastavami, č'anstvo vseh kategorij društev iz Bras-lovč, Polzeic. Šmartna ob Paki in Šoštanja ;n čete i/ Orle vasi. Po prihodu opoldanskega vlaka je krenil sprevod s članskim in de .'jim praporom in z Rudarsko godbo na čelu skozi trg na idilično letno teiovadišče domačega društva. Po pozdravu državni zastavi je izrekel gostom iskreno dobrodošlico starešina br. Tone Kurnik, poudarjajoč pomen prvega okrožnega zleta v rudniškem rev;rju. Sledil je pester telovadni spored, obsegajoč 14 točk. Pri štafeti je ponovno odneslo zmago Velenje. Telovadni nastop je bil tako po številu sodelujočih oddelkov kakor po kvaliteti na lepi višini in je znova utrdil sloves smotrne sokolske vzgoje. Poleg obveznih prostih vaj so zlast: ugajale posebne točke domačega društva, katere so z veliko požrtvovalnostjo navežbali načelnik br. Prelovec Rado. načelnica s. Miillerjeva Cilka, br. Kramar France in ss. Kovačevi. Člani so brezhibno izvajali telovadno kompozicijo »Slovenec, Srb. Hrvat«, članice in ženski naraščaj »Grabljice in snoparce« in krasno uspele vaje na visoki gredi, moška deca se je pa strumno odrezala z »Mladimi vojaki«. V lahkiatletiki je bilo opaziti vidna bik orodna telovadba komb;nirancga moštva« Spremljavo je oskrbela v splošno zadovoljstvo Rudarska godba iz Velenja, ki je po nastopu razveseljevala s koncertnimi in plesnimi skladbami mlado in staro. Animirano razigranost je zbudil prihod pevskega društva »Lipe« iz Slov. Bistrice, k; nam je pod vodstvom priljubljenega predsednika br. Miloša Tajnika zapel venec lepih narodnih pesmi. Moralnemu ustreza tudi gmotni uspeh prireditve v zadoščenje vsem, ki so sodelovali pri prireditvi. Sokolski zlet v našem rudniškem rev'rju je v vsakem oziru lepo uspel. »Vremena se Sokolu bodo spet zjasnila.« Mandatni odbor DN proti razdelitvi Palestine Ženeva, 14. avgusta, o. Mandatna komisija DN je zaključila svoje delo. Poseben odbor pripravlja sedaj poročilo, ki bo predloženo svetu DN na njegovem prihodnjem zasedanju. Mandatna komiwia se je odločila za očuvanje sedanje razdelitve mandatov DN. Na ta način bi se preprečila razdelitev Palestine. London, 14. avgusta, o. Davi je bila objavljena Bela knjiga o palestinskem vprašanju. V knjigi so zbrani vsi dokumenti o tej zadevi. Vsebuje tudi podatke o diplomatskih pogajanjih z washingtonsko vlado, ki je izrazila željo, da bi jo angleška vlada informirala o vsaki izpremembi sedanjega položaja v Palestini. Američani se zanimajo za palestinsko vpraianje pred-' Palestinir vygj» »klU&ßjM* AfrLà g^fiifm^ffl« trujlr •7P TR Os ponedtljafai bikji Pboedefkfc K. TOL 1933L Žena v sodobnem svetu Najvažnejša ženska vprašanja fe obravnavala Mednarodna ženska zveza na nedavnem študijskem posvetovanju v Curihu Letos pomladi je imela Mednarodna ženska sveža mednarodno posvetovanje v Curihu. Namen tega posveta je bil, proučiti današnji položaj žensk ter pozanimati zanj na eni strani najširše plasti ženstva, na drugi strani pa odločujoče kroge za njegovo ugodno rešitev. Kot ©no najvažnejših vprašanj je sprejela v ta spored tudi mirovno vprašanje. Poročilo o tem posvetu je pred kratkim izšlo v posebni knjižici in bo njena vsebina zanimala tudi naše ženstvo, ki je po svojih društvih včlanjeno v tej zvezi. Velika udeležba Predvsem je zanimiva udeležba na tej konferenci, in sicer tako po številčnosti, kakor tudi po kakovosti. Medtem ko so pri-rediteljice računale na 80 udeleženk, jih je bilo nad 400, na zborovanju za mladino nad 500, na .javno zborovanje pa je prišlo toliko občinstva, da se je vršilo istočasno v dveh dvoranah. M?d udeleženkami, M so zastopale organizacije posameznih držav, vidimo imena najuglednejših borilk za ženske pravice, gospe Corbett-A--hby. Brun-svieg, Malaterre-Sellier, Vérone, Schreiber-Krieger, Plaminkovo, Ivanovo in druge. Na šo državo eo zastopale gospe Milena Ata-nackovič, Mira Vodvarka-Kočonda in Mo-jic-Ivaničeva. Konference se pa niso udeležile samo ženske organizacije, marveč tudi druge ugledne mednarodne ustanove. Tako je bilo zastopano Društvo narodov po M. Me Geachy, Mednarodni biro dela. Komite za mir in razoroženje in razne druge organizacije za mirovno propagando itd. Diskusije o vprašanju: »Kako naj pripomore ženska volilna pravica k rešitvi današnjih problemov« so se udeležili tudi zastopniki švicarske vlade ter petih moških organizacij kakor tudi konzuli petih držav in mnogi ugledni posamezniki. (Udeležbo navajam zaradi primere med drugimi kulturnimi državami in našo, kjer vlada za vse, kar nič ne nese — bodisi denar, protekci-jo ali ugled — tako strašno nezanimanje med žemskami in prezir med moškimi). Tudi listi so kazali živahno zanimanje za konferenco ter so posvečali dolge načelne članke vsem vprašanjem, v katerih ee je razpravljalo bodisi po komisijah ali na javnih zborovanjih. Prav tako so obveščali po radiu napirše plasti o konferena ter o vodilnih mislih te najnaprednejše ženske skupine. Pred otvoritvijo konference je bilo javno zborovanje mladine pod naslovom: Kaj pnlakule mladina ad bodočnosti! Govorile so zastopnice mladine iz Kanade, Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Švedske, Švice; za Dansko in Švico sta govorila moška. Vsak je pokazal na položaj mladine v lastni državi ter izrazil skupno voljo mladine, da sodeluje pri gradnji kulturnih temeljev svoje države ter pri oblikovanju njene bodočnosti, zlasti pri reorganizaciji gospodarskega in družabnega živ Ijenja v znamenju pravičnosti in enakopravnosti. Bistvena težnja mladine je težnja po svobodi in demokraciji. Dejstvo, da so ta načela danes povsod ogrožena, nalaga današnji mladini nalogo, postaviti se v bran proti vsem oniim silam, ki hočejo uničiti demokracijo, politično in osebno svobodo in svetovni mir. Spričo teh nalog ne moremo govoriti le o tem, kaj pričakuje mladina od bodočnosti, marveč za človeštvo je važnejše nasprotno vprašanje: kai pričakuje bodočnost od mladine? Ženska in moška mladina ee mora zavedati, da bo morala sprejeti svoj delež na kolektivni odgovornosti za rešitev socialnega in ekonomskega vprašanja, za uresničitev idealov demokracije in svobode, za vse ljudi enako ter za utrditev trajnega miru med narodi. Ker je vprašanje miru zlasti važno za ženo — saj nobena žena ne rodi zato, da bi drugi njene otroke ubijali — je imela konferenca na programu kot prvo točko vprašanje: Praktična mirovna politika Poročevalka je bila ga Malaterre-Sellier predsednica katoliške ženske zveze v Franciji, ki je resumirala zaključke sekcij, ki so ee zedinile na sledečo resolucijo: študijska konferenca Mednarodne ženske zveze v Curihu je prišla do prepričanja, da ie ohranitev svetovnega miru za vse narode bistvenega pomena; da mora temeljiti vsaka mednarodna uredba, ki hoče zagotoviti mir, na mednarodni solidarnosti; da Društvo narodov, katerega delo sicer pomenja prvi korak v to smer. še nikakor ni uspelo v svojem prizadevanju zmagati nad nacionalnim egoizmom in je zato potreben mov napor v tej smeri; da mora javno mnenje bolj energično vplivati ra vlade svojih držav, da izkoristijo vse možnosti, ki iim jih nudi pakt Društva narodov, da zboljšaio mednarodni položaj; da ie oboroževanje le varliivo, trenutno sredstvo za omiljen je krize in brezposelnosti. Zbrane žene nujno prosijo vse države, naj uresničijo vse predloge, ki jih stavlja Mednarodni urad dela. da ee bodo čim uspešnejše borile proti današnjim težkoeam. Kot druga važna točka je prišlo na vrsto vprašanje o volilni praviei, ki je danes v mnogih državah v nevarnosti, ali je celo izgubila svoj pomen, doäm je žene nekaterih držav sploh še niso dosegle. Tudi o tem so govorile zastopnice različnih držav ter so na eni strani pokazale na uspehe ženske volilne pravice, na drugi strani pa so poročale o sredstvih, s katerimi so si priborile volilno pravico. V tem pogledu je bilo posebno zanimivo poročilo senatorke Plaminkove, ki je opozorila na zanimivo dejstvo, da so imele češke ženske volilno pravico že leta 1861. Ko je hotala v začetku tega stoletja avstrijska vlada Ce-hinjam vzeti volilno pravico, je nastalo med njimi zelo živahno žensko gibanje, ki je doseglo, da eo smele 1. 1912 žene postaviti svoje kandidate. V narodni češkoslovaški državi uživajo žene popolno enakopravnost, ki so si jo pridobile z naslednjim prizadevanjem: Vse one, ki so kazale zanimanje in nadarjenost za politična vprašanja, eo se združile v poseben odsek. Javne zadeve eo stvarno in strokovnjasko obravnavale na javnih zborovanjih. Udeleževale so se političnih zborovanj ki so jih prirejali moški ter so v debatah pokazale svojo politično zrelost. Pridobile so si s stvarnim delom naklonjenost vodilnih osebnosti vseh političnih strank. Nobene volitve se niso izvršile brez živahnega zanimanja in sodelovanja žen. Uspehi, ki so jih dosegle čehoslo-vaške žene, zlasti na področju socialnega dela, so res zavidanja vredni. — Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vse žene onih držav, kjer še ni uvedena ženska volilna pravica, naj se okoristijo z navedenimi metodami borbe ter naj delajo za dosego te, v določenih okoliščinah tako odločilne postojanke. Zvečer je sledilo javno zborovanje, na katerem je govorilo pet predstavnic ženskih organizacij o naslednjih temah: Razvoj švicarske demokracije v okviru ustavne zgodovine; Demokracija in ženska volilna pravica; Ali je za ženo mesto v vladi; Brezposelnost in žensko delo; Mednarodna solidarnost. Vprašanje brezposelnosti in ženskega dela kot eno najbolj perečih današnjih vprašanj, se je obravnavalo tudi na posebni seji in to z najrazličnejših strani. Pokazalo se je na ekonomske posledice neenakega položaia obeh spolov na delovnem trgu, na delo poročene žene, razpravljalo se je o zahtevi po enakem plači-iu za enako delo ter o vlogi strokovnih organizacij glede ženskega dela. Tudi k tej točki je bila spreieta resolucija, ki je ugotovila, da pomenja za skupnost izgubo, če se žene izključujejo od odgovornih mest, bodisi v panocah manualnega kakor tudi duševnega dela; da pomenja izključitev žene od plačanega dela zanjo prav tako moralno kakor materialno izgubo; da povzročajo nižie ženske plače nezdravo konkurenco na delovnem trgu; da izključitev žen od dela nikakor ne pomenja rešitve gospodarske krize in brezposelnosti; izključitev poročene žene od dela izpodjeda njeno ekonomsko stabilnost; potrebna je agilna poklicna organizacija. !ako narodna kakor tudi mednarodna. Konferenca zahteva, da je ženski mladini omogočeno šolanje pod mi pogoji kot moški mladini; da so oTJema odprta vrata do poklicnih mest; da morajo biti vse žene, ki delajo v poklicu, strokovno organizirane, kjer naj se bore za svoje pravice. Za te predloge se naj razvije čim živahnejša propaganda v vseh državah. In stria Ti meni liter, jaz tebi mesec. Moravski muzikant. čigar nos je ustvarjen tako, da mu služi za glasbeno orodje je imel nedavno hudo žejo Splazil se je ponoči v neko gostilno kjer je pozimi igral strahove in sunil tri litre vina. Tam so ga zasačili in izročili orožnikom. Sodišče mu je prisodilo za vsak liter mesec dni zapora. (»Slovenski dom«, 9. VIII.) Manjša nesreča brez večiih posledic. Dopoldne ob 11. se je v Gradišču na križišča Gregorčičeve ulice pripetila manjša nesreča, ki pa je k sreči ostala brez večjih posledic. (»Slovenski dom«, 10. VIII.) Nova ruda. Tovarna aluminija v Lozovcu bo proizvajala to rudo leto in pol samo za Anglijo. (»Slovenski dom«, 10. VIII.) V eni besedi kar dve bizarni ideji: vsekakor bolj bizarna kakor tista, da je alu-minij ruda. je misel, da za proizvajanje rude na svetu ustanavljajo tovarne SIzifovo delo. Ljubljanska policija se sicer zmerom trudi, da bi sproti polovila in zaprla številne vlomilce in tatove, ki priia.ja.jo v Ljubljano in povsod iščejo primernega plena, toda to je težko delo, ki menda nikdar ne bo do kraja končano. (»Slovenski dom«. 11. VIII.) Privid katastrofe. Bilo je ponoči okrog ene, ko je z vso hi-trico tem mimo vozil pokojni Zaloker... Avtomobil pa se je na ovinku, ki ga je hotel Zaloker najbrž prevoziti prehitro, nenadoma prekucnil čez plot na vrt med sadno drevje. Tam ie med košatimi jablanami nepremično obležal, stisnjen med že-lezie avtomobila, ki se je bil seveda povsem preobrnil. Ko so prihiteli iz hiše ven, so sosedje videli na vrtu med drevjem en sam teman kup. Še1 e potem, ko so prišli bliže, so videli v temi prevrjen avtomobil., ki je vsa štiri kolesa dvigal kvišku, red razvalinami pa so našli stisnjenega Zalokerja Brž so hiteli s kolesom v Domžale. (»Slovenski dom«, 12. VIII.) Kako potuje angleški kralj. Približno deset minut pred kraljevskim vlakom vozi posebna lokomotiva, tako zva ni »sveteči pilot«. Ta lokomotiva ima na tenderj i h štiri močne žaromete, oznanju-joče prihod dvornega vlaka. Vsi vlaki na progi se morajo ustaviti, tovorne vlake morajo pa postaviti na stranske tire. Najbolj s& boje v Angliji v takih primerih tovornih vlakov, kar je zelo čudno Kretnice tedaj pripravljajo za dvorni vlak in premaknejo jih šele čez 2 minuti, ko je vlak že mimo. (»Slovenski narod«, 12. VIII.) Intimnosti iz življenja angleških kraljev so zadnji čas v resnici najprisrčnejše branje hvaležnega občinstva. Skrivnost za skrivnostjo tega najčudovitejšega kraljevskega dvora se odpira pred nami — dejanja in nehanja vladarjev največjega impe-riia na svetu eden izmed nas pač nikoli ne bo mogel doumeti. Poglejmo kar tega »sve-tečega pilota«: kdo bi vedel, ali se mu tudi čez dan reče tako. in kaj delajo takrat žarometi na njegovem tenderju? Tovorne vlake, beremo, morajo pred dvornimi umakniti na stranske tire. Ali čez potniške in brze vlake »sveteči pilot« kar brez usmiljenja vozi? In kadar kretnice pripravljajo za dvorni vlak. jih premaknejo šele dve minuti potem, ko je vlak že mimo. Kdo izmed vas si še lahko predstavlja, kako dvorni vlak pri vsem tem ravnanju sploh privozi. kamor je namenjen? Vsak ima svoje mnenje o nogometu. Nihče ne bo trdil, da Francija. Angliia, Nemčija, Italija, Avstrija. Čehoslovaška ali Madžarska niso kulturne države. Nekatere med njimi so v tem pogledu celo vodilne v Evropi in na svetu, tako da si jih lahko postavljamo za vzgled. Mali in veliki ljudje, delavci in javni dostojanstveniki so tam prišli v svojih naziraniih že tako daleč, da jasno razbirajo poleg drugih narodnih, zunanje mani testaci j skih torišč tudi neko torišče, kateremu se pri nas »kulturni in javni delavci« (ki bog ve zakaj na naših tleh zmerom v nazorih kobacajo dve stoletji za ostalim svetom) še pomilovalno posmehujejo ali pa nad njim ogorčeno zmajujejo z glavami. To torišče je šport in v športu ni poslednji manife-stacijski faktor nogomet. Če omeniš našemu kulturnemu delavcu nogomet, bo pobi edel kakor kreda in omahnil v nezavest. Taka profana stvar — nogomet! Naš »kulturni delavec« je vse prej kot sodoben, še vedno tiči v času sinje romantike in jadra po nebuloznih višinah, kjer se s čistim zrrkom hrani Fegaz in švigajo eterične Muze. Žalostno je, da tudi javni faktorji in oblasti pri nas še vedno soglašajo s temi staromodnimi nazori, ki jih imajo o športu »kulturni delavci«. (»Slovenski dom«, 14. VIII.) V Avstraliji in Novi Zelandiji so še zelo divji in bojeviti rodovi, znani pod imenom »lovci človeških glav«, ki so delali Angliji i velike preglavice in zapreke pri »človekoljubnem« delu modernega zasužnjevanja, i ki mu 7. lepozvenečo tujo besedo pravijo civilizacija. Ukrotili so jih le postopoma sicer z — nogometom. Naj rečejo pristaši nogometa kar hoče.io. Angleži so spoznali, da da.io divjakom najlepšo priliko za iz-divjanje, če jih nauče nogometa. Posamezni rodovi so tekmovali med seboj in dajali v igri duška vsej svoji zetirani in uklenieni divjosti in krvoločnosti; igre so se v začetku skoro vedno konča vale g po- kolji, sodniki so bili vedno v smrtni nevarnosti in najhujše, a nič novega, kakor nam vsakdanja izkušnja kaže, je bilo dejstvo, da so tudi gledalci vsekakor hoteli dejansko posegati ▼ to igro... Vendar pa je nogomet še do danes ostal najpriljub-ljenejši sport ondotnih divjakov. (»Slovenski dom«, 14. VIIL, stran 4.) - -- —kra—» Teden dni filma O Stanu Laurelu in Oliverja Hardyju, dveh nerazdružljivih prijateljih, pripovedujejo v Hollywoodu zgod