k ve$i • poStnino rred in t Mariboru i poiiljftnjem na dom xa celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za 6etrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja ■pravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hitv. 6. List se poiilja do odpovedi
Deležniki katoL ti» kovnega društva dobivat, Hat brei posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstva v pouk in zabavo.
h ▼ tiskarni in pil
fospodu Novak-« m velikem trgu po 10 k-
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemaj« do srede opolodas.
Stev. 8.
V Maribora, dne 25.februarja 1904,
Tečaj XXXVIII.
Mongolsko 2
a Ogfijtul*
Sa/inAo
Tanigu.
fftin(s/jwii
■^SCHONG
*>ifitkdBi
CvmMafir
Japonsko morje
K.zatokf
vnsaru
J&SOUL W lSuiru/t
Vi
O&UlffdsdtčU
' TaMu k
suiaii
umul
% Rumeno morje
uroski*
NGAN
f|/L Vzh kitajsko morje
Japonci
Merilo
bo varovala ondotne avstrijske podanike in avstrijsko trgovino.
Rusija in Angleika.
Pred tedni so poslali Angleži v Tibet vojaško ekspedicijo, češ, da bodo sklenili trgovsko pogodbo. Rusija je vpraSala, kaj da Anglija s tem namerava? Zunanji minister je osorno odgovoril, da to Rusije nič ne briga. Na Ruskem so tedaj uvideli, da so Angleži v najugovnejsem zimskem času samo zato udrli v Tibet, da delajo Rusiji v zahodni Aziji sitnosti in Japoncem olajšajo boj z Rusi.
Carjev govor vojakom.
Ko je odhajal prvi polk sibirskih strelcev v Azijo, jih je nagovoril car s temi krasnimi besedami: »Srečen sem, da vas morem pred
odhodom videti. Prepričan sem, da bo-dete krepko branili rusko čast in da bo-dete radi postavili v nevarnost svoja življenje za drago nam domovino. Spominjajte se, da imate opraviti z močnim, pogumnim in za-vratnim _ sovražnikom. Želim vam vsega dobrega Blagoslavljam vas bratje in slavnemu polku sibirskih strelcev poklanjam podobo sv. Sersfina, da moli za vas in vas spremlja na vseh vaSih potih. Bratje, srečno, Bog, v katerega zaupajte, naj vas blagoslavlja!« Nato je korakal mimo carja ves p6lk. Vojaki kakor množica so carja pozdravljali z viharnimi »Hura!«-klici. — Car je od-zdravljal z roko in klical vojakom: »Z Bogom, bratje!« Na tisoče broječo množico je napravilo to velikansk vtis. Ko je car odhajal, pelo je na tisoče ljudi: »Bože carja hrani, silnej državi, carstvuj na slavo nam! Carstvuj na strah vragom, car pravoslavni, car pravoslavni !«
Ruski vojni nairti.
Dejstvo, da je odplulo rusko brodovje iz Vladivostoka, je vsekakor velik uspeh Rusije. Po nezgodah pri pomorskih bitvah pred Port Arturom in Čemulpom je bilo rrsko ladijevje v Rmenem morju zelo zmanjšano, da je komaj Se zmožno, zoperstaviti se japonskim ladjam, ter je združitev ruskega vojnega brodovja velikega pomena. Ruske ladje so odplule iz Vladivostoka na odprto morje in njihov cilj je, da se združijo z ruskim bro-dovjem, ki je odšlo iz Sredozemskega morja. Brodovje iz Vladivostoka obstoji v glavnem
Rusko-japonska vojna.
Ker vlada veliko zanimanje za vojno posebno med našimi mladimi bravci, prinašamo v današnji številki sliko z bojišča, da si vse dosedanje in bodoče dogodke lažje predočite.
Sedaj ravno z bojišča ni velikih, grozo in strah vzbujajočih novic, in vlada na zunaj mir. A ta pokoj ni jasen in svetel, ampak goljufiv, kakor oni pred izbruhom viharja. Obe vojski se zbirata in čakata, da bosta dosti močne in da pride ugodni trenutek. Sedaj pošiljata obe le Se same patrulje kot vohune naprej, da izvohajo stališče in moč sovražnikov. Dve taki patrulji sta trčili skupaj pred par dnevi na Koreji. Kozaki so japonski oddelek vjeli in mu odvzeli razne papirje in zapiske. Do večje ¡bitke pa gotovo ne pride takoj, ampak mogoče Se le čez nekaj tednov.
Zadnja naša novica, da je toliko tisoč Japoncev utonilo, se uradno ni potrdila, žalibog da najbrže ne bo res, vsaj v tolikem Številu ne. — Port Ar-tur je sedaj miren. Za japonske ladije se sploh ne ve, kam so se obrnile in ni izključeno, da pride spet do pomorske bitke.
Nadaljna poročila se glase:
Pariz. Vsa poročila iz vzhodne A-zije potrjujejo, da pride v kratkem do velike bitke na suhem. Iz Čifu se poroča, da Rusi silno hite s pomnoževa-njem svojega vojaštva na reki Jalu. Poto-valci pripovedujejo, da so prišle v Harbin velike množice ruskih vojakov. Istemu listu se iz Petrograda poroča, da Japonci tudi delujejo z veliko hitrostjo pri razvrSenju svoje armade in da smo na predvečeru velikih dogodkov. Petrograjski krogi so mnenja, da bo vojna v 6 mesecih gotvo končana s popolnim oslabljenjem Japonske, ki ne bo imela nobenega denarja. Japonska je izkrcala doslej 120 000 mož na Korejo.
Harbin. Železnica je nepoškodovana. Japonci, ki so hoteli razdreti most čez Sungari, so obešeni. Opazili so čete Čunguzov z japonskimi poveljniki, ki hočejo najbrž razdreti železnico. Ruske čete jih zasledujejo. Vsak dan pridejo novi vlaki z vojaštvom. Vsi japonski delavci »o zbežali od železnice. Kitajski delavci bodo po kitajskem novem letu zopet začeli delo.
Petrograd. Množice ljudstva oblegajo upravništva dnevnikov in čakajo novih izdaj. Z burno radostjo je bila sprejeta vest, da so kozaki premagali Japonce, kateri so hoteli razdreti železnico. Car je izdal oglas, v katerem pravi, da se naj opuščajo sprevodi po mestu in zbiranja pred »Zimsko palačo«. Grof Orlov Davidov je daroval carici - vdovi en milijon rubljev za ranjene ruske vojake.
Razni glasovi o vojski.
Dunajska »Zeit« piše: Dosedanji nastop Rusije kaže, da nikakor ne misli na odločilno pomorsko bitko, temveč ruski načrt meri na to, da na suhem, kjer leži g,avna ruska moč, če mogoče z enim navalom odloči vojno srečo. Zato ne ovira izkrcanja japonskih čet
na Koreji. Na severu reko Jalu pa je vse važne točke zasedla in zavzela jako močno stališče. Razen tega je Rusija v prijetnem položaju, da more izbrati bojišče; zato bo v primernem trenotku, ko bo imela Japonska na Koreji dovolj čet in skušala prodirati proti Mandžuriji, zbrala tamkaj svoje čete in lahko pričela odjočilno borbo. Ako Rusija pri prvem navalu na suhem ne zmaga, bo poklicala novih čet na bojiSče, a če Japan podleže, bo rusko brodovje oviralo prevoz japonskih čei iz Koreje domov. Japonsko armado Rusi v tem slučaju lahko popolnoma uničijo, ali pa vsaj vjamejo.
Avstrijske bojne ladije v Aziji.
Avstrijska križarica »Cesarica Elizabeta« je dobila nalog odpluti iz Batavije, kjer se je nahajala v zalivu Čili. V družbi z v Šangaju se nahajajočo avstrijsko bojno ladjo »Aspern«
torpedo-lovcev in 2 torpedo-čolna za odprto i
morje.
Torej rusko bojno brodovje v Vzhodnji Asiji prav nič ne zaostajn v moči za japonskim bojnim brodovjem.
Politični shod na Slatini.
Polit shod na Slatmi in občni zbor kat. polit, društva se je izvrstno obnesel. Zbirališče je bilo natlačeno polno. Udeležencev je bilo okoli 300. Predsednik, gosp. Vinko Žurman, pozdravi vse navzoče in otvori občni zbor. Z vsklikom se izvolijo stari odborniki katol. polit, društva: Vinko in Jan. Žurman, Martin Debelak, Matija Führer, Tomaž Gorlin, Martin Drofenik, Matej Košak, Miha Plemenitaš in J. Janžekovič. — Nad eno uro je dovršeno govoril g. poslanec dr. Jurtela. Pohvalil je lepo slogo volilnih mož rogaškega okraja za časa zadnjih deželnozborskih volitev. Potem je nadrobno razlagal za Slovence prežalostne razmere v štajerskem deželnem zboru ter vzroke, zakaj so slov. poslanci zopet vstopili v deželni zbor. Nemški poslanci so jih sovražili in zasmehovali. Slov. poslanci niti kakega predloga niso mogli staviti, ker je za stavljenje predloga v deželnem zboru potreba deset poslancev, v odsekih pa vsaj dva; naših poslancev je samo osem, v odsekih pa komaj po eden, nemški poslanci pa niso hoteli podpirati naših predlogov. Obstruirati niso mogli, premalo jih je, da bi osemkrat večjo večino strahovali. Zato so rajši ostali doma. Ko pa je v deželnem zboru prišla na vrsto volilna preosnova, bilo se je silno bati, da ne bi kje večina skovala Slovencem še bolj krivičnega volilnega reda. V tem trenutku naši poslanci niso smeli ostati .doma, morali so iti v ogenj proti nemški nakani. Nepričakovano so našli zaveznike pri dveh doslej Slovencem sovražnih nemških strankah, in so dosegli, da bodo odslej Slovenci imeli v deželnem zboru deset poslancev. H koncu je še gospod poslanec našteval mnoge krivice, ki se gode Slovencem na Spodnjem Štajerskem s posebnim ozirom na krivično razdelitev podpor vinogradnikom v denarju in v trtah. Opominjal je poslušalce, naj se pridno učijo modrega gospodarstva in naj pridno delajo, da si povzdignejo svoje blagostanje, kajti iz Gradca nimajo veliko pričakovati. Vsem zborovalcem se je brala iz obraza hvaležnost za te očetovske besede, katerim je sledilo burno odobravanjev Potem je neutrudljivi g. drž. in dež. poslanec Žičkar v poljudnem govoru slikal viharne, neplodne čase v državnem zboru. Omenjal je hudi boj za sloven8ko-nemško gimnazijo v Celju, kateri
še ni končan. Našteval je velike koristi okr. kmetijskih zadrug, ako se bodo postavno vpeljale po vsej državi. Take zadruge bodo potem pošiljale še svoje posebne poslance v razne zastopa, v deželni in državni zbor. Razpravljal je uradniško vprašanje in kazal, kako vlada slovenske uradnike in slovensko uradovanje na Slovensk. Štajerskem povsod zatira ter si š tem daje žalostno spričevalo modrosti in pravičnosti. Bičal je nadalje za celo Avstrijo pogubonosno vinsko pogodbo z Italijo, od koder se sme po 100 hI vina po mali carini 3 gld uvažati k nam, dočim se je še pred 12 leti moralo plačati 20 gld od 100 hI. Toliko se naj plačuje tudi zanaprej, potem se ne bo uvažalo toliko tujega vina, in našemu vinu bo cena poskočila. Razpravljal je še našo narodno enakopravnost, ki je samo na papirju, zato ni miru v Avstriji.
Prisrčni govor je bil sprejet z veliko hvaležnostjo, katera se je pokazala v hrupnem ploskanju in odobravanju. Poučna razprava o vinoreji se je vsled pomanjkanja časa morala preložiti.
Slednjič so se sprejele sledeče resolucije: 1. Poslanci naj delajo na to, da se ustanove na ljudskih šolah posebni tečaji za strokovno izobrazbo kmetskega stanu, vsled česar bi se lahko opustilo 7. in 8. šolsko leto. 2. Skrbe naj, da se celjska slovensko-nemška gimnazija razširi v višjo. 3. Pritiskajo naj na vlado, da čira preje oživotvori okrajne kmetijske zadruge, ki bi tudi lahko prevzele strokovno izobrazbo kmetskega stanu. 4. Skrbe naj nam za slovenske uradnike, kajti nemški nas sovražijo in ne razumejo, se redno blamirajo, nam pa redno škodujejo. 5. Začno naj energično akcijo za odpravo vinske klavzule.
Ali smo potrebni gospodarskega pouka? Kakega?
Iz ptujske okolice.
Ko se je pred leti prvikratj po naših vinogradih prikazala strupena resa ali pero-nospera, so se lastniki vinogradov takoj po listih in z ustmenim poukom opozorili, kaka nevarnost preti goricam. Večina posestnikov se za pouke in svarila niti ni zmenila! Za odgovor in kot izgovor si mogel slišati besede: »To ni bolezen na listju, to dela le megla!« Ali: »Kakor se je ria sama prikazala, tako bode spet sama zginila.« Ali: »Če je Bog poslal bolezen na tr3, jo bode tudi spet odvzel!« In res niso škropili trsja, ampak čakali so, da je strupena rosa vničiia vinograde !
In ko je začela nastopati trtna uš, spet
iz petih križaric, ki imajo za boj veliko sposobnost in ko se združi z Evrope prihajajočimi ladjami, bo tvorilo že prav odlično vojno moč. Kja se brodovji srečate, se ne more natančno reči, najbrže v Juž.-kitajskem morju. Japonci hočejo iz E /rope prihajajoče ladje napasti, a to jim je otežkočeno vsled koralnih grebenov, ki se nahajajo v tem morju in so prav nevarni ladjam; a za napad se vsekako pripravljajo. Tudi ladjevje pred Port Arturom se bo najbrže skušalo združiti z ostalim ruskim ladjevjem. Čs se to Rusom posreči, dosežejo velik uspeh. Ves svet pričakuje z napetim zanimanjem daljnih vesti z bojišča.
Rusija povsod dobro pripravljena.
Petrograjski listi priobčujejo izjavo odličnega vojaškega dostojanstvenika, ki pravi, da se Japoncem ne bo posrečilo izkrcati se na polotoku, na katerem stoji Port Artur. Vse zalive so Rusi dobro utrdili in zvezali z brezžičnim brzojavom, tako, da pravočasno morejo obvestiti Port Artur. Tudi podkopi bodo ondi Japoncem jako nevarni. Tudi mnogoštevilne ruske opazovalne postaje so zvezane z brezžičnim brzojavom. Ondi je razvrščenih več ruskih pešpolkov in en top-ničarski polk, kateri imajo naleg, preprečiti vsako izkrcavanje.
Rusko in Japonsko brodovje.
Japonska ima: 8 bojnih ladij od 11 800 do 15 400 ton. Vse te bojne ladje so najnovejšega dela in se morejo prištevati med najmočnejše in največje ladje na svetu sploh. Dve novi japonski bojni ladji sta kupljeni na Angleškem. Nadalje imajo Japonci bojno ladjo »Čenjuengo«, katero so v zadnji vojski vzeli Kitajcem. Ta ladja ima 7335 ton, a je le srednje vrednosti v boju. Nato imajo Japonci 8 križaric-oklopnic, ki so \sk modernega dela, 7 pokritih križaric-oklopnic (večina izmed njih je nova), 6 ravno takih od 2700 do 3700 ton; 11 križaric od 1000 do 2450 ton; 16 torpedolovcev; 22 torpedočolnov za odprto morje in množico torpedočolnov za obrežje (kakih 50) in več starejših parnikov. — Rusi imajo sibirsko brodovje, ki obsega 23 torpedolovcev, 15 torpedočolnov za odprto morje, 4 čolne s kanoni, 10 starejših parnikov in 7 torpedočolnov za obrežje. K temu brodovju se pridružuje kot glavna moč oddelek brodovja, ki ao ga Rusi odposlali iz Severnega morja v Vzhodnjo Azijo in ki obsega 8 bojnih ladij od 11250 do 13 720 ton. Nadalje je v tem oddelku 5 velikih križaric-oklopnic, dva oklopna čolna; slednjič poleg nekaterih starejših parnikov še 16
Listek,
Tihotapci.
Prevel F. Leskovar.
Varkovlje je večji trg ob avstrijski meji. Ne daleč od trga stojijo črno-rumeni stebri, ki zaznamujejo mejo avstrijskega cesarstva. Varkovljani se smejo sicer prosto sprehajati sem in tja čez mejo, smejo se celo ženiti z dekleti onkraj meje, toda od vsake druge stvari morajo plačati eolnino, če jo hočejo prenesti na Avstrijsko. Država namreč po očetovsko skrbi za to, da si ženske ne pokvarijo želodca s preceno in zato tudi slabšo kavo iz inozemstva in da možje ne kadijo tobaka, ki ga dobijo ceneje onstran črno-rumenih kolov. Tudi pazi na to, da krojači v Varkovljah ne delajo oblek iz sukna, katerega so neobdačenega dobili iz tuje dežele. Da vse to in še stotero drugih nesreč zabrani, postavila je država ob meji in tako tudi v Varkovljah ljudi, ki morajo paziti na to, da ne pride tuje blago preceno v Avstrijo, ki pa tudi donašajo državi lep denar, katerega potem finančni minister vpiše l:ot dohodek na eolnini. — Varkovljani pa so imeli trde glave in niso hoteli razumeti te varstvene državne naprave. Zato so živeli v večnem
sovraštvu z ljudmi, kateri so bili za to postavljeni. Imenovali so jih kratko: »lajblej-lerje«. Čim bolj so pazniki stražili mejo, tem bolj je to jezilo Varkovljane, ki so na vse mogoče načine poskušali svoje sovražnike opehariti ter vkljub njihovi pazljivosti utiho-tapiti kako blago. Toda gospodje financarji tudi niso razumeli nobene šale, ampak so vsakega neusmiljeno zatožili. Posledica tega je bila, da je marsikateri moral globoko 3eči v svoj žep, ali pa je moral za več tednov v luknjo. Ta usoda je že zadela marsikaterega Varkovljana.
Zaradi tega je sedel tudi kovač Jurko. Hotel je imeti pri hiši nekaj kil cenega sladkorja iz inozemstva, ne da bi ga pokazal financarjem in ti so mu za to preskrbeli za hrano »kašo«.
»Tihotapil«, zaklinjal se je v ječi, »ne bom svoje življenje več ...! Največja kazen v vicah bi bila zame, če bi moral biti finan-car. Ta sramota bi me umorila!«
Toda njegovi tovariši niso bili istih misli, ampak so zatrjevali:
»Zdaj pa nalašč!« — — — Cospcd finančni komisar v Varkovljah je šel za nekaj dni s svojo soprogo na dopust. Ostali so na finančni postaji samo eden nad-paznik in pet paznikov. Zdaj je prišla pri-f ložnost, mislili so si tihotapci v Varkovljah,
ko bi cvetla njihova pšenica. Sklenili sc nek° noč mnogo blaga utihotapiti. »Suhi Fronc«> eden najprebrisanejših tihotapcev, si je naročil v mestu uniformo finančnega nadkomi-sarja z dolgo suknjo in lepo svitlo sabljo.
»Suhi Fronc« je hotel v tej uniformi financarje premotiti. Mislil jih je kam drugam poslati, medtem ko bodo tihotapci prekoračili mejo. — Usodepolni dan je nastopil. — K nesreči pa je bil zapleten v to stvar tudi kovač Jurko, čeravno je tako odločno obljubil opustiti tihotapstvo.
Jurko je bil velik, močan mož v najlepših letih. Svoje rokodelstvo je pa razumel kakor malokdo. Njegova kovačnica je bila lepo urejena, samo nekaj ji je skoro manjkalo — namreč vode. Kovač je moral veliko delati ter vsako kapljico vode vjeti, predno je imel vsaj majhen potoček, ki mu je gnal veliko kladivo in meh. In ta pomankljaj vode ni bil usodepoln samo za kovačnico, ampak tudi za kovača. — Kovačija je namreč jako suha obrt. Vedno pri ognju s težkim kladivom udarjati, povzroči pot in suši pljuča. Ker je pa moral kovač z vsako kapljico vode šte-diti, je prišel v nevarnost, klaverno žeje umreti. K sreči je stala blizu kovačnice krčma. V to je neki dan k sreči kovač zaSel in nevarnost, žeje umreti, je bila odstranjena. Od tega časa ni več trpel žeje. — Cenjeni bralci,
ni manjkalo pouka in svaril. Pa trtne udi nasi posestniki de celo niso hoteli poznati; nikomur niso hoteli verjeti, da tak mrčes sploh živi! Tako smo bili slovenski gospodarji neverni Tomaži, sami sebi v največo Škodo, da, v največo nesrečo! Mi se strupeni rosi in trtni uši nismo pravočasno v bran postavili, in tako smo prišli ob vinograde, zgubili smo velik del premoženja!
Kaj je to zakrivilo ? Meni sta znana dva glavna vzroka: Pomanjkanje gospodarskega pouka pri kmetsketn naraščaju, pri mladini; brezbrižnost naših gospodarjev, kateri si niti gospodarstva bližnjih sosedov, kamo-li ono oddaljenih posestnikov, nočejo ogledati! Tako se je leta in leta grešilo! In vendar nas uči izkušnja, da besede ganejo, zgledi pa vlečejo človeka! Če si priporočal naSemu kmetu, da naj posije svojega sina k gospodarskemu pouku, da ga naj da v kmetijsko šolo, si dobil navadno odgovor: »Tega ni treba, to se vse doma nsuči!« Nadloge, v katere smo gospodarji zabredli, začele so nam odpirati oči. Vedno bolj se širi spoznanje, da je gospodarski pouk za kmeta ravno tako potreben, kakor za obrtnika obrtniški, za trgovca trgovski. Kmetska mladež se je začela v najnovejšem času posvečevati gospodarskemu pouku, pa še vse premalo. Vendar prodira vedno bolj spoznanje, da je vsaki kmet, vsaki kmečki sin, vsaka kmečka hči potrebna gospodarskega strokovnega pouka.
Da si morejo sinovi naših gospodarjev pridobiti potrebno strokovno izobrazbo, potrebujemo tako urejenih Sol, da je to mogoče doseči v najkrajšem času in z najmanjšimi stroški. Tako ni urejena nobena kmetijska Sola, niti na Štajerskem, niti na Kranjskem! Zatorej bi naSim potrebam najbolje ustregla vinorejska in sadjerejska Sola po izgledu one v Kremsu na Spodnjem Avstrijskem in taka zimska Sola, kakor jo imajo v Langenlojzu na Spod. Avstrijskem.
Prvo Solo je treba učencu le eno leto obiskovati, namreč od začetka februarja, pa do konca decembra. Učencu ni treba v šoli stanovati, ampak sme doma stanovati. Orodja ni treba učencu kupovati, ampak to posodi Sola za delo in vežbanje. Učenci nosijo navadno svojo obleko, ni jim treba kupovati drage uniforme. Te velike prednosti ima ta avstrijska Sola pred Štajerskimi in kranjskimi kmetijskimi Šolami!
Namen pouka v tej Soli pa je: Vsak učenec se mora v vseh panogah vinoreje in sadjereje, potem v umnem kletarstvu tako izvežbati, da more potem, ko šolo zapusti, v teh strokah samostalao, pametno in z dobičkom gospodariti in delovati. Pouk v šoli
je teoretičen in praktičen; prvi se deli le predpoldnem. Popoldne morajo učenci praktično delati v vinogradu ali v sadovnjaku, v trsnici ali drevesnici, ali v kleti. Za teoretičen pouk so nastavljeni pravi in pomožni učitelji; za praktično delo pa vrtnarji in viničarji. V Solo so sprejemajo fantje po izpolnjenem Stirnajstem letu, kateri so domačo Solo z dobrim uspehom obiskovali. Po enoletnem pouku mora napraviti učenec skušnjo, če hoče dobiti spričevalo.
Zimska Sola v Langenlojzu pa traja od 1. novembra do konca marca, tedaj le pet mesecev ter obsega tudi teoretičen in praktičen pouk, prvi se deli predpoldnem, drugi popoldne. Ker ta petmesečni pouk ne more popolnoma zadostovati, se napravijo po letu po potrebi tečaji. V zimsko Solo se sprejemajo učenci, ki so izpolnili 16. leto in so si pridobili že nekaj praktičnega znanja. Tudi taki učenci ne stanujejo v šoli, ampak doma, ali tam, kjer si sami preskrbijo stanovanje. Posebne obleke tudi ni treba kupovati, ampak zadostuje navadna domača.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Kapela pri Radgoni (P i s k r o v e z.) Slednjič sem se vendar le odločil in sicer v Hrastje. Težko sem sel na to pot, kajti tudi drugod me čaka obilo »kSefta«. Toda obljubil sem! No, pa bom tudi marsikaj čudnega videl in sliSal in upam da bom tudi kaj zaslužil
Ker sem priSel čez Moto, povabi me najprej motarski Bistof na delo. Zakrpam mu veliko ponev, tudi tisto, v kateri peče ribe, izpeljam mu korondiča, pa hajdi v Hrastje. Toda gospod urednik! Predno začnem v Hrastji svojo »meštrijo« moram vam povedati nekaj, in sicer nekaj čisto novega. Tuhtal sem in tuhial, pa vendar sem jo iztuhtaL In kdo moro reči, da nisem »safrmensko kimžten« človek? Nabavil sem si tako reč za pokon-čavanje korondičev, da bi težko komu drugemu kaj podobnega na misel prišlo. In to je: »flobert pištola«. To pa zato, ker tiho poka. In jaz že vem zakaj mora tiho pokati!
V Hrastji poskusim svojo srečo najprej pri Senčarovem Japeci. Zvežem par piskrov ter mu rečem sledeče: »Ti Japec! Ako ne opustiš ptujskega besa in ne predrugačis svojih navad, ti bo Slo slabo na svetu. Zapomni si to!« Grem k Verbovci, kjer je krčma. Tukaj je sicer vse narobe, pa korondiča moram zapraviti. Potegnem »flcbert pištolo« iz žepa, plec, korondič je »hin«, jaz
pa ne smete misliti, da je kovač tekočino preobilno vlival na svoja pluča. Če je tudi malo več pil kakor navadni ljudje, njegova izsuSens pljuča so potrebovala mokrote. Zato je bil kovač malokedaj popolnoma trezen. Samo o posebnih dogodljsjih si je pljuča tako zmočil, da je bil pijan kakor kanon.
Tudi imenovani večer si je močil kovač Jurko v gostilni svoja pljuča. Večina tihotapcev je bila tam zbrana. — Nakrat pride vest, da se je cela stvar izjalovila. Trgovcc onstran meje je prelomil pogodbo, ker ni hotel dati blaga za pogojeno ceno, ampak je zahteval mnogo več. Ker pa bi tihotapci premalo zaslužili, niso hoteli sprejeti nevarnega naročila. — Najprej so se hudovali nad nesramnimi trgovci — in slednjič nad — popolnoma nedolžnimi »lajblajtarji«. Ko je pa prišla govorica na financarje, razvnel ss je kovač. Začel je govoriti vedno bolj razjarjeno. Dalje ko je govoril, bolj suha so mu postajala pljuča in tembolj jih je zalival z vinom. Čez dobre pol ure je bil pijan kakor muha, da že ni vedel, ali je kovaški mojster ali ne. Tolkel je s svojo pestjo po mizi, da so kozarci odskakovali. Toda kmalu mu je pošla moč in slednjič že ni moge! več sukati jezika — mojster Jurko je zaspal.
Seveda tudi tihotapci niso štedili z vinom. Vedno glasneje so se razlegali glasovi
tja v mirno noč in vedno večjo korajžo so imeli. Slednjič so sklenili, nocoj »lajblajtar-jem« eno zaigrati, da si bodo pomnili. Dalje časa so ugibali, dokler ni slednjič predlagal »suhi Frone«, ki je bil ta večer najbolj razposajen, nekaj, kar se je vsem tako dopadlo, da so zagnali velikanski vriSč. Ta sklep so tudi takoj izvršili.
Previdno so zanesli spečega kovača v stransko sobo. Tam so mu lepo umili obraz in roke, obrili ga dolge brade, brke lepo zasukali in lase počesali. »Suhi Fronc« je med tem prinesel svojo uniformo finančnega nad-koraisarja, katero so obiekli spečemu kovaču. Nato so mu opasali sabljo, oblekli suknjo, dali kapo na glavo in nazadnje mu nataknili očaia. Mojster Jurko je bil pri vsem tem neobčutljiv, ležal je kakor klada, samo tu pa tam je zakrulil, ali pa poskusil dvigniti pest, kakor da bi Se rad tolkel po mizi. — Ko je bil gospod »nadkomisar« gotov, so se celo tihotapci sami čudili. Kovač je bil tako spremenjen, da bi ga celo njegova žena ne bila spoznala.
(Konec sledi.)
pa odhitim h gospodu Kollerju, ki so »rihtar«-Pa čujte, kaj si je zmislil! Vprašal me je: »Ali imaS »erverb« ? Jaz, ne vedoč kaj je to, gledal sem ga kakor krava novo leso. Po »kiinsti« mu vkradem korondiča, mahnem z roko, pa adijo gospod »rihtar« in vaS »erverb«. Delal sem tudi pri Bištofi. ki je »jager« in tudi tukaj sem opazil ptujskega »gnusa«. Mislil sem si, čakaj spak, tudi tebi bom posvetil; smrt ti je gotova. Spet pištolo ven, pomerim, flec, korondič je »crkna«. Tudi pri Skomijaki je bilo dokaj »kSefta«, seveda, da tudi luteranskega »Štajerca« ne manjka, in ravno tako tudi pri Mislttu.
Zdaj sem se pa napotil k znanemu in glavnemu agentu »Štajerčevemu», k Čerjaviču. Morate si misliti, da sem se ne v malih skrbeh bližal omenjeni hisi. Celo lasje so mi začeli nekam kvišku vzdigati mojo zvihrano pokrivalo. Toda »pogruntati« sem vendar hotel, kako se kaj imajo gospod Čerjavič. Dela je bilo dovolj. Gospodarja pa ni bilo doma, ker cn je baje rad tam, kjer vidi smrekovo vejico nad durmi. Pa vendar za nekoliko časa pride domov. Ko zagleda ubogega piskroveza, se hudo razsrdi. Spoznal je takoj, v kaki nevarnosti so njegovi ljubi korondiči. Toda ves srd mu nič ne pomaga, kajti jaz sem njegovo ptujsko zalego že vso podavil. Nato krevsam k Vapotiči, ki imajo belo kobilo. SliSal sem ko so vprašali: »Ti Mi cika, čiijeS! Ali je »Štajerc« tudi sveta reč ?« Vrežem jo prek k Samoji, ki je čevljar. Oa mi zakrpa moje cotave čižme, jaz mu pa zvežem par črepov. Med delom mu izmaknem korondiča iz žepa, pa sva bila bot. Zdaj sem priSel k Žalari, ki ima »cigleno« streho. He, to vam je mož. Mogoče ga poznate, gospod urednik, saj v »Marprok« slatino vozi. Potrudim se gor h Klokeci, ki je krčmar. Spijem tri pol litre izabele, pcstreljam mu vse ko-rondiče ter se napotim gor po železnici domu. Med potom si zapojem ono narodno:
Vse hrašenske „Štajerce" bi skupaj pobral,
bi v žakelj zavezal in v „Mttro" zagnal.
Dalje grede sem se zamislil ter začel politizirati: ObftinaHraSenska! Poglej vendar, kaj se v tvojem okrilju vse godi.
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Hočemo zopet napisati nekaj zanimivega o naših razmerah v preslavnem ČreSnjevcu. Pri nas smo imeli lepo navado, da smo si prirejali v pustnem času v narodni Kapu-novi gostilni domače veselice. A letos se je ista priredila po prizadevanju učiteljskih su-plentov Hribernika in Koprivca v nasprotnikovi Kresnikovi gostilni. Pokazalo se je pa na dan veselice, kako občinstvo sodi o takih veselicah v nasprotnih gostilnah. Prišla sta samo dva gosta raz ven domačih, in na Kresnikovi »špajskarti« je baje bilo več različnih jedil kakor gostov pod streho, namreč vseh skupaj niti dvajset ne. Mi smo doslej molčali, prvič smo smatrali celo stvar za pustno šalo in ji prisojali bolj krajeven pomen, drugič nismo hoteli, da se nam ne bi mogoče pred-bacivalo, da smo hoteli Škodovati učiteljskemu koncertu, ki se je vrSil predzadnjo sredo v Slov. Bistrici v narodni Novakovi gostilni, in je kaj dobro vspel. A ta dva gospoda že preveč izzivata naS narodni čut. Vzgled: vsako sredo je v Čitalnici nad Novakovo gostilno vaja pevskega in tambura-Skega društva. A ta gospoda prideta v Novakovo gostilno, odložita svoje tamburice in gredo v nemške gostilne krepčat si svojega nemško nabarvanega duha, v Novakovi gostilni navadno ne povžijejo ničesar. Temu se pravi, ogibati se slovenskih narodnih gostiln!
Gospoda Hribernik in Kopriva! Denar, s katerim sta priredila veselico pri Kresniku, sta dobila večinoma pri slovenskih narodnjakih, duhovnikih, učiteljih in drugih. Prebitek je bil namenjen ubogi Šolski mladini. Mi zahtevamo, da se ves denar, ki sta ga dobila od slovenskih narodnjakov, porabi v prid naSe uboge Šolske mladine. — Dokler tega ne storita, ne bomo mirovali. V nasprotnikovih gostilnah si prirejajte veselice s svojim denarjem! Prebitek pa se seveda
□aj porabi za to, za kar je bil namenjen. Z Bogom!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Katol. slov. polit, društvo na Te-harjlh zboruje prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. ob polu 4 uri popol. v gostilni g. Jur. Stiglic v Slancih. Vspored; 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajničarja. 3. Volitev odbora. 4. Vprašanja in nasveti. 5 Prosta zabava, pri kateri sodeluje pevski odsek delav. podpcrn. društva v Celju. K prav obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Vinogradniki, na noge! V zadnji številki smo naznanili in vabili na shod štajerskih vinogradnikov, ki se bo vršil meseca marca v Mariboru. Kakor sedaj izvemo, ta shod ni namenjen Slovencem, ampak Nemcem. Slovenski vinogradniki nimajo torej na njem ničesar opraviti, razun če hočejo Nemcem služiti na shodu kot lipovi bogovi. Sicer pa Slovenci nismo tako počasni kakor Nemci. Že na neštetih shodih po Spod. Štajerskem smo se izjavili proti sedanji nizki carini na italijanska vina ter zahtevšdi, da se ta carina primerno zviša. Tudi naši poslanci bo v državnem zboru in na shodih govorili v tem smislu. Sicer se bo pa poskrbelo, da si prirede tudi Slovenci tak shod, na katerem se bo govorilo o vinski klavzuli. Slovenski vinogradniki, ne dajte se torej izvabiti na nemški shod, kjer bi Nemcem delali le štafažo, da bodo lahko gostom iz nemških dežel rekli: Glejte, toliko nemških kmetov imamo na Spod. Štajerskem! Slovenskim vinogradnikom pa bo, kakor rečeno, dana priložnost, da se še enkrat izrazijo proti nizki carini na italijanska vina.
Imenovanje. Naš štajerski rojak gosp. Matija V al potic, računski revident pri deželni vladi v Serajevu, je dobil naslov in značaj račun, svetovalca.
Osebne vesti. Davčni pristav Maks F e k o n j a je prestavljen od okraj, glavarstva v Slovenjemgradcu k davčnemu uradu v Celje, davčni praktikant Franc Pichl er iz Celja v Radgono, finančni nadpaznik A. Šer-bec iz Brežic na Vransko, Ernest Cajnko iz Vranskega v Brežice, pazniki: M. Šavnik iz Radgone v Sevnico, Roman Dovnik iz Podčetrtka v Šoštanj in M. Oprauš iz Šoštanja v Podčetrtek.
S pošte. V pokoj je stopil poštni oficijal Jan** Heber v Mariboru.
Slovenskemu ljudstvu! Poživljamo vse urade in županstva, naj vsako nemško pisano uradno obvestilo vrnejo kot »nerazumljivo«. Uradi morajo, ako zahtevate, z vami slovensko uradovati in dopisovati. Kakor se poroča, je v Gornji Radgoni davkar Grill svojim podložnim strogo zapovedal, uradno dopisovati v nemškem jeziku. Pošljite vse tako nazaj!
Mariborske novice. Dne 18. t. m. je prišel k izdelovalcu godal Fr. Percu neki Ferdinand Laufer, ki mu je izvabil citre v vrednosti 70 K. Citre je zastavil za 16 K. Predno pa je začel vživati sad svojega pregrešnega dejanja, ga je že prijela policija, kateri je Pere goljufa javil.
V Slivnici pri Mariboru je služil pri peku Ant. Siernu hlapec Henrik Šamot, ki je rad prodajal kruh in žemlje, ne da bi oddal izkupljeni denar. Z lažnjivimi besedami je tudi izvabil trgovcu s perutnino, Jegliču v Račah 90 K. Nato pa je pobegnil.
Kamški „fajerber". Ko je minulo nedeljo po noči gorelo v Mariboru Sabukov-šekovo poslopje v Mlinski ulici, je hotela prihiteti tudi požarna bramba iz Kamnice Mariborčanom na pomoč. Toda ključa niso našli od svojega »Feuerwehr-Requisiten Depot«. Pri tem so se hudovali nemški požar-
niki v poštenih slovenskih besedah.
Brezobrestna posojila za vinogradnike. Pod tem naslovom se je oglasil neki dopisnik v cenjenem listu »Slov. Gospodar« v št. 6. t. 1. proti poročilu polit, društva iz Jarenine. Resnici na ljubo sem dolžan do-tično poročilo vsaj nekoliko razjasniti. Na zborovanju omenjenega društva sem navzoče vinogradnike opozoril, naj se poslužijo vseh postavnih sredstev, kakor so: odpis davka, dobava cepljenih trt po znižani ceni in brezobrestnih posojil, da bi si vsaj lažje mogli prenoviti svoje že vničene vinograde. Rekel sem tudi, da se vinogradniki iz Slov. goric za vsa ta sredstva premalo oglašajo; žal, da je to res. Dokaz temu je, da mnogi vinogradniki še sedaj polni davek plačujejo, ako-ravno so njih vinogradi popolnoma vničeni. Gosp. dopisnik pa se temu na vso moč čudi ter naivno vpraša slov. poslance, so li kaj podučeni o brezobrestnih posojilih. Nadalje trdi, da mnogi, ki so prosili za brezobrestna posojila, jih niso dobili. Zato je lahko mnogo vzrokov, katerih pa dopisnik ni povedal! Dejstvo je, da je deželni zbor dovolil 200 000 kron za brezobrestna posojila in da država tudi najmanj tako svoto prispeva; torej je v ta namen 400.000 kron na razpolago. Istina je tudi, da se v ta namen določeni znesek vsako leto porabi; ako pa pri vsem tem najpotrebniši teh posojil ne dobe, se morebiti celo prezirajo, tega vendar niso krivi poslanci. Vi dragi mi vinogradniki, katerih bedo iz lastne skušnje dobro poznam, ne obupajte! Vlagajte vaše prošnje za vse zgoraj navedena sredstva pravočasno, pa tudi pravilno izpolnjena. Ce se vam prvokrat ne ugodi, ponovite prošnjo v prihodnjem letu. Ako je vladi mar, da si ohrani najvišje ob-dačeno kulturo, vinograde, tedaj je tudi pri-morana, po zgledu naprednih držav, nam dati sredstev za obstanek. — Gospodu dopisniku pa priporočam, naj drugokrat ne napada vseh gospodov poslancev kar ob enem, naj se rajši obrne do tistega, o katerem je prepričan, da svoje dolžnosti ne stori — Jan. Roškar, dež. poslanec.
V	Moškajncih so zasačili 75 letnega Janeza Cuš, ko je ukradel dva purana. ČuS je že bil večkrat zaradi tatvine kaznovan.
Ob nemški meji ima neki nemčurski učitelj zelo debele kokoši. Učitelj naroča vedno učencem naj prinesejo zrnje za uboge ptičice, ki zdaj po zimi toliko trpijo. Toda to zrnje dobijo njegove kokoši! Ker so pa sta-riši sprevideli, katere ptičice požerejo njihovo zrnje, niso hoteli več otrokom dati zrnja.
Cesar je pomilostil 83 kaznjencev in kaznjenk v avstrijskih kaznilnicah. Pomilo-ščenih je v Mariboru 7 in v Begunjah 6
Sv. Jurij ob juž. žel. Na predpustni pondeljek sta bila tukaj poročena g Senkar iz Ponikve z gdčno Frančiško Sekolc iz Stopčeg?
V	St. Janžn na Drav. polju se je
poročil gosp. učitelj Peter Loparnik z gdčno Minko Brinšek, učiteljico istotam. Bilo srečno! — Tu so našli na Dravskem obrežju vtop-ljenca, katerega je voda od nekod priplavila. Bil je neznanec, mož srednje starosti in zelo borno oblečen.
St. Lovrenc na Drav. polju. V gozdu grajščine Turniš so našli truplo neznanega moža.
Povišanje občinskih doklad se je
dovolilo občinama Oplotnica, Št. Lovrenc nad Mariborom in tržkima občinama Podčetrtek in Jurjevklošter.
V	Dobrovi pri Konjicah je zgorelo dne 16. t. mes. dopol. gospodar, poslopje posestnika J. Leskovar. Zažgali so baje otroci.
V	Oplotnici je umrl 19. t. m. trgovec Karol Kriechbaum v 74 letu.
Iz Haloz se nam poroča, da je bil minoli četrtek pri Sv. Trojici napaden Janez Pesek iz Zatolič ter nevarno ranjen. Napadalci so neznani — V Gorici se je ponesrečila dne 11. t. m. kočarica Neža Zvenšak. Padla je iz podstrešja ter se tako nevarno ranila, da je čez nekoliko ur umrla.
Sv. Miklavž blizu Ormoža. Poročil se je dne 10. t. m. tukajšnji trgovec in gostilničar gosp. Oton Vrbnjak z gdč. Miciko Korenjakovo, hčerko znanega narodnega veleposestnika in gostilničarja pri Sv. Barbari v Halozah. Bog daj srečo! — Dovolila se je za Sv. Miklavž vozna pošta, ki bo šla vsak dan v Ormož in nazaj. Kdaj bo začela voziti, še ni določeno. Želimo, da bi bilo to prav kmalu!
Ljutomer. Srebrno poroko je obhajal v nedeljo, dne 14. februarja na Stanko Vrazovem domu v Cerovcu g. Franc Vraz v krogu sorodnikov in prijateljev. Slavljenec je strič-nik pesnika Stanka Vraza ter je vrl rodoljub in že peto dobo občinski predstojnik. Dal Bog pridni dvojici še dočakati zlate poroke! — Pri tej priliki nabralo se je za dijaško kuhinjo v Mariboru 7 K.
Iz Središča se nam piše: G. inžener Ferdo Lupša je bil v preteklem tednu sprejet v avdijenco pri ministrskem predsedniku dr. pl. Korberju, naučnem ministru dr. pl. Hartlu in drugih merodajnih vladnih krogih in visokih osebah v zadevi svojega načrta, kako bi najlažje potoval na severni tečaj. Sliši se, da ¡e sodba o tem podjetju jako ugodna, in je bo zato vlada tudi podpirala. Nadalje je predložil omenjeni gospod kot delegat naših kmetov razne prošnje poljedelskemu ministrstvu. Upajmo, da besede, s katerimi je inž. Lupša razjasnil stališče našega kmeta, niso bile zaman!
Narodna Polzela — pozor! Priseljenci od bogve kod hočejo zanesti med narodne domačine kukavičino jajce = nemško šolo. »Slov. Gospodar« je že mnogokrat razložil pogubonosno delovanje takih ponemče-vainic. Zato, slovenski Polzelani, če vam je ležeče na tem, da postanejo vaši otrcci vrli, pošteni in verni Slovenci, čuvajte se pred tako šolo. Vsakemu sleparju, ki bi vas hotel prepričati, da je tak zavod v vaš blagor, pokažite vrata! Sramota bi bila za celo faro, za celo Savinsko dolino, Ce bi se pustili preslepiti. In če sami ne veste, kaj vam je storiti, saj imate vrlega narodnega župana, župnika in učitcljstvo. Vsi ti gotovo nočejo drugega, kakor vaš blagor. Vprašajte jih za svet, če bi kdo zahteval od vas podpisov za to šolo, in oni vam bodo drage volje razložili, kaj vam je storiti. »Slov. Gospodar vas torej svari že sedaj: pazite, da ne bo prepozno, čuvajte duše svojih otrok!
Celjske porotne obravnave. »Jakob Stropnik iz Cret je bil obsojen na dve leti težke ječe, ker je Janeza Kline tako težko poškodoval, da je čez nekaj dni umrl.
V	Mozirju je umrla dne 22. t. m. gospa Mat. Šuša po dolgi mučni bolezni v 42. letu.
Brežice. Dne 20. t. mes. je umrla v najlepših letih gdč. Zofija Mešiček, sestra C. g. mestnega župnika. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njeni veličastni pogreb dne 22. t. m. Dekleta Marijine družbe so jo nesia v cerkev in na pokopališče. Počivaj sladko, dokler se ne vidimo nad zvezdami.
Iz Zdol nad Vidmom. Dne 22. t. m. so se letos prvič oglasili mrtvaški zvonovi v naši župniji. Prvi mrlič je bil umorjeni mladenič Jožef Petan iz Zgornje Pohance, sro-meljske župnije. V nedeljo zvečer se je podal z nekim svojim znancem na Zdole, kljub presrčnim prošnjam svoje matere. Tam ga je kmalo brez vsega povoda in prepira napadel v neki gostilni Maks Kožer, ki je že lani Veliko Gospojnico, letos pa prvo postno nedeljo oskrunil s prelivanjem krvi, tako da je napadeni drugi dan vsled izkrvavenja umrl. Po preteku 14 let je to prvi umor, nad katerim se po pravici zgraža in obžaluje vsa župnija. Umorjeni je bil dvakrat previden. Morilec je že ujet in v zaporu. Krščanska mladina posvečuj praznik in spoštuj četrto božjo zapoved.
V	Kozjem se namerava naseliti nemški odvetnik, ki je lutriš-vere. Narodno Kozje; pozor!
Kako se izvrši mobilizacija? V slučaju, da se izvrši mobilizacija, dobe župani
iepake s pozivom za rezerviste. Kadar žapani na dano povelje razobesijo lepake, velja to že za pozivnico, in takoj morajo dati rezervistom na razpolago vozove, da se peljajo na bližnjo postajo. Ako pojde nsSa armada na jug, se bo tretji kor izkrcal v Solunu. Odlični dostojanstvenik se je izjavil: »Ako gre tako naprej, nas čez mesec dni ne bo več tu«. Upajmo pa, da se stvari obrnejo na boljše.
Blizn Gradca je napadel delavec Vin-cenc Šeško, doma iz Brežic, lajnarja Pichler ter ga hotel oropati. Zadal mu je z nožem rane na rokah. K sreči sta prišla dva moža po cesti ter ga prijela.
Najnovejše o vojni.
Petrograd, 24. lebi. Ruske čete prodirajo na Koreji proti jugu od mesta Aadžu.
Petrograd, 24. febr. Ganljivo je delovanje ruskih žena za ranjene ruske vojake. Groiinja Bobrzinska potuje po Ruskem in prireja bolniške postaje. Spremlja jo enajst usmiljenih sester. Po celi državi pripravljajo obveze in perilo za ranjence. »Rdeči križ« razvija velikansko delavnost. Žene po raznih krajih prihajajo vsak dan po več ur skup in Šivajo perilo. Carinja v Zimski palači sprejema darove za ranjence.
Petrograd, 24. februarja. Iz Port Arturja danes poročajo: Zopet so Japonci napadli Port Artur. Odbili smo napad. Štiri japonske oklopnice in dve ladji, ki sta prevažali vojake, so se potopile. Ruska oklop-nica »Retvizan« se je vrnila iz boja obdana s častjo in slavo.
To novico smo posneli iz jutranjih nemških, Slovanom sovražnih listov. Bog daj, da bi bila resnična!
Cerkvene stran.
Pri Mariji Snežni se bo obhajal od dne 3. do 11. marca 1904 sv. misijon, kojega bodo vodili čč. gg. Lazaristi od Sv. Jožefa pri Celju.
Umrl je dne 19. t. m. ob pol 12. po noči po dolgi, mučni bolezni čast. g. Albin Schwinger, duhovnik nem. vit. reda in župnik pri Sv. Miklavžu bi. Ormoža v 61. letu. Rojen je bil dne 5. marca 1843. v Št. Jerneju na Kranjskem, v maSnika posvečen dne 17. avg. 1867. Naj v miru počiva!
Odlikovan je bil s častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje velečast. g. Janez S p a r h a k 1, župnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
Duhovniške vesti. Župnija Sv. Primož na Pohorju je podeljena č. gosp. provizorju Mart. Kranjec. — V pokoj je stopil č. g. Andrej Kaj t na, župnik pri Sv. Petru pri Sp. Dravogradu. — Nastavljen je kot provizor pri Sv. Petru č. g. J. Rotner, župnik v Pamečah. — Razpisana je župnija Sv. Peter do 29. marca in Razvanje do 24. marca.
Društvena poročila.
Ne pozabite na „Zgodovinsko društvo" 1 Spomlad se približuje, kmalu se bo začelo marljivo kopati in orati v gorici in na polju; tu in tam se bodo podirala stara poslopja, stavila nova. Pri tem se velikokrat najdejo v materi zemlji raznovrstni predmeti: starinsko orodje, stari novci, lonci s sežganimi kostmi in pepelom, kameni z napisi, .okamenine itd. Glejte, da se te reči ne po-zgubijo ali ne razbijejo, ampak jih skrbno shranite in pošljite naSemu »Zgodovinskemu druStvu« za muzej. Ne pozabite tega!
Za mariborsko dijaško kuhinjo so darovali p. n. dobrotniki in dobrotnice: Tkalec Antonija v Gradcu 5 K; Požgan Jak. v RemSniku 5 K, HajSek, kanonik 20 K, Neimenovan 16 K, Neimenovan 5 K, klub 20 K, Šket, pozlatar 3 K, Neimenovan iz Kandije 20 K, ČernenSek Agata iz Gradca 2 K, Polančič Cilika nabrala v veseli družbi pri materi Grobelšek 5 K, ZidanSek, ravnatelj semenišča 30 K, PuSenjak, nabral na ženi-tovanju Kovačič-Rajh najjMoti 12 69 K, gostje
pri zlati poroki Franca Kermek in Marije roj. Markovič pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 13 66 K, Vraber, kaplan 4 K, Spindler, kn. Sk. rač. pregledovalec 3 K, Fr. Zacherl, učit. nabral pri srebrni poroki Franca in Marije Vraz v Cerovcih 7 K. Bog plati!
Iz Gornje Radgone smo dobili dolgo poročilo o zabavnem večeru, ki se je vršil dne 13. t. m. Žal, da ga vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Zabavni večer se je zelo dobro obnesel. Posebno Šaljivi prizori in nastopi so bili imenitni.
Iz ptujske okolice. Predpustni časjje čas razveseljevala in ravno najboljša priložnost prirejati različne veselice. Tudi mladeniči Marijine družbe niso hoteli ostati brez vesele zabave. Tako krasnega in izbornega veselja Se dozdaj ni bilo v ptujskem okrožju, kakor v nedeljo, dne 14. sveč. v priljubljenih prostorih gostilne Janeza Brmeža v Budini. Hajdinski vrli tamburaši so najprej zaigrali par veselih, potem so č. g. o. Peter Žirovnik pozdravih vse dosle, posebno vrle hajdinske tamburaše. Igrala se je Saloigra »Zamujeni vlak«. Mladi igralci so se prav junaško izkazali, kaj znajo njihove skromne moči. Potem je sledila prosta zabava s krasnim petjem in veselo godbo tamburašev. Nastopila sta dva hajdinska tamburaša ter prav izvrstno uprizorila »Stotnik in njegov sluga«. DrugJ uprizori »pijanega Študenta«. Vmes pa so udarjali tamburaSi. To je bilo res prijetno! Na ti lepi veselici je bilo zastopano »Bralno društvo« v Krčevini, »Bralno društvo« v Podvincih in seveda »Bralno društvo« na Hajdini in mesto Ptuj. Prisrčna hvala vsem, ki so kaj pripomogli za to prvo in lepo slavnost. Posebno čč. gg. duhovnikom in tudi marljivemu organistu, ki je tako lepo izvežbal igralce. Hvala mladim diletantom, ki so se tako lepo naučili in potrpežljivo hodili čez eno uro daleč zvečer k vajam v tako blatni cesti. Vso priznanje tudi gostilničarju za točno postrežbo in izvrstno vinsko kapljico. Hvala nadalje vnetim kmečkim fantom in vrlim dekletam, ki so tudi veliko mičnih narodnih pesmic zapeli. — Višavski.
Središče. V zadnji številki cenj. Vašega lista je bilo čitati, da namerava tukajšnje bralno društvo »Edinost« pred kratkim uprizorjeno igro »Deseti brat« spomladi ponoviti. Priznavamo, da so igralci izvrstno rešili svoje uloge, prepričani pa smo tudi dovolj, da ta igra za kmetske razmere ni kaj primerna, ker je premalo razumljiva. Kdor ni čital dotične povesti, ne razume dogodka, četudi poedinim igralcem ploska; to nam je potrdilo več navzočih gledalcev. Prosili bi torej vrle naše igralce, ozir. bralno društvo, da nam uprizori v prihodnje raje kako bolj primerno igro. Ako pa se iz tega ali onega vzroka ne more ugoditi naši želji, tedaj pa se naj vsaj nekatera mesta v »Desetem bratu« z ozirom na prosto ljudstvo spremene ali okrajšajo, (n. pr. Kvas in Manica), kar uprizoritvi gotovo ne bode na Škodo. Premladim ljudem t. j. Šolski mladini naj se vstop k takim in enakim igram ne dovoli.
Laško. Dve veliki dvorani delniške pivovarne še nikdar menda niste bili tako napolnjeni kakor ob veselici, ki jo je po par letih zopet priredilo bralno društvo dne 14. t. m. Kmečkega ljudstva se je kar trlo, a tudi laški Slovenci, katerih ni malo — če se le zberejo — so bih zastopani vsi. Nekaj posebnega za laSko društvo je to, da so nastopile povsem nove, priproste moči v pevskem zboru, kakor tudi v gledališki igri: »Zakleta soba«. Pa se tudi ni poznalo, da so bile prvič na odru. Lepa je bila »Večna luč«, deklamacija z živo podobo. Tako se je vršila naSa veselica bralnega društva. Da bi se naše društveno življenje okrepilo in ohranilo, na to glejmo mi laški Slovenci in uspehi se bodo kmalo kazali.
Ljutomerska podružnica c. kr. kmetijske družbe sklicuje in vabi vse kmetovalce zlasti iz križevske fare na shod v nedeljo, dne 28. februarja t. 1. po rani maši (ob pol 8.|uri) v g. Hauptmanove prostore, pri kate-
rem bo govoril o zboljšanju naSe živinoreje potovalni učitelj g. M. JelovSek. Dne 17. prejšnjega meseca je bil tak shod, na katerem je istotako predaval g. Jelovšek, v Ljutomeru zelo dobro obiskan. Našteli smo kakih 324 poslušalcev, od katerih je večina pristopilo kot udje podružnici. Nekaj teh udov je pri podružnici takoj naročilo deset vreč živinske soli, blizo en vagon umetnih gnojil in osem plemenskih merjaSčkov velike angleške pasme, katere dobe udje z deželno in okrajno podporo za eno tretjino prave vrednosti. Upamo, da v tem oziru tudi Križevčani ne bodo zaostali, ter prišli mladi in stari in ob določenem času napolnili Haupmanove prostore. — Za kmetijsko podružnico Josip Mursa, tč. predsednik.
Od Sv. Jurija ob Sčavnici. V dopisu od Sv. Jurija ob Sčavnici v »Domovini« 8t 13, z dne 14. febr., nekomu ni prav, ako se mladina svari pred plesom, oziroma graja zavoljo plesa. V pojasnilo to-le: Na Svečnico popoldne pred večernico so imela dekleta Marijinega dekliškega društva nauk v Marijini kapeli v cerkvi kakor vsako leto ta praznik. Voditelj društva je pri tem nauku grajal v obče, ne imenoma, dekleta Marijinega dekliškega društva, katera so na zadnji veselici bralnega društva v Slaničini krčmi plesala. Ali za to ni imel pravice? To je bila celo njegova dolžnost, ker pravila prepovedujejo družbenicam ples. Dekleta dekliške zveze so bila zadeta le kot družbenice Marijinega dekliškega društva, kajti to dejstvo se ne sme prezirati, da so se skoro vsa dekleta dekliške zveze dala vpisati, ali so že bila vpisana v Marijino dekliško društvo. — Ali so menda dekleta dekliške zveze samo v cerkvi družbenice Marijinega dekliškega društva, na veselici pa tak znak odložijo? — Dokler so dekleta dekliške zveze družbenice Marijinega dekliškega društva, je tudi njim po pravilih prepovedan ples. — »Domovinin« dopisnik konča: »Bodimo vendar enkrat dosledni!« Da, voditelj Marijinega dekliškege društva bo dosledno tirjal, da se dekleta Marijinega dekliškega društva po pravilih tega društva ravnajo; če pa katera kaj zoper pravila stori, si je sama kriva neprijetnih posledic;!
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Dne 21. t. m. popoldne se je zbralo v posojilni-Skih prostorih okolu 25 posestnikov iz domače in sosednjih župnij, da se pogovorijo o bikorejski zadrugi in nadaljevanju mlekarne. Predsednik braln. in gospodar, društva V. J. pozdravi primerno navzoče in da besedo g. FriSu od Sv. Trojice, kateri je govoril !za mlekarsko zadrugo in isto prav toplo priporočal, ker bi se odtod radi ugodne poštne zveze vse ložje razpečalo. V istem smislu, a še bolj prepričevalno, ker z lastne skušnje, je govoril g. nadučitelj Rajh od Sv. Bolfenka. Glavne pogoje za dobro mlekarsko zadrugo navaja: Zanesljivi in redni udje, ki ne smejo mleka drugim prodajati, za kar morajo skrbeti nadzorniki, nastavljeni po celem okrožju. Odjema se le jutranje in večerno mleko, katero pa mora seveda biti od dobrega, zdravega piemena. Mleko naj se^ zadružnikom redno izplačuje. Mlekar mora biti zvest in izurjen ter mora imeti vse snažno. Za maslo je treba poskrbeti poštenih odjemalcev. Sir se naj pripravlja le masten, ker ga je ložje razpečati. [G. Šuman nasvetuje, da bi bilo dobro ob enem ustanoviti bikorejo; zato prečita »Navod« in »Pravila« o istej. Nato se navzoči kot nekak pripravljalni odbor pogovorijo, da bode vsak v svoji okolici {nabiral ude. Na noge torej, slovenski oratar, bodisi kmet ali želar! Glej: »Išče te sreča, um ti je dan, — našel jo bos, ak' nisi zaspan!»
Bralno društvo v Ribnici ob kor. železnici je imelo 14. t. m. zborovanje in veselico, ter pokazalo, da še živi! Pretočeno leto se je nameravala predstavljati igra, a ni bilo mogoče dobiti primernih prostorov. — Zborovanje je ctvoril vrli gospod predsednik in pisatelj Lipej Miklavc z dobro premišljenim govorom. Zatem je sledil poučni govor domačega č. g. župnika A. FiSer-ja, v katerem
se nam je razjasnjevalo, da ima društvo namen izobraževati, podučevati in razveseljevati. K temu pa največ pomore branje dobrih knjig in časnikov, posebno šo za mladino. Naznanilo se je, da bo imelo bralno društvo v kaplaniji svojo sobo, kjer bode na razpolago različni, le dobri časniki. Tam se bode uredila tudi knjižnica. Bralne sobe je društvo dosed&j aelo pogrešalo. Zatem je sledilo vpisovanje novih udov ter pobiranje običajne udnine. Med različnimi točkami pa so nas izborno razveseljevali vrli domači pevci, ki so pokazali, da se da z združenimi močmi tudi v kratkem času veliko doseči. Le tako naprej! Sledila je Šaljiva poŠta in prosta zabava. Godba slovečega Nepolitana iz Konjic pa je tudi svojo nalogo izvrstno rešila. Akoravno je bilo vreme skrajno neugodno, je bila vendar udeležba primeroma prav dobra, a pogrešali smo nekatere, ki smo jih za gotovo pričakovali.
p
Gospodarske drobtinice.
Vrste grozdja, katere se priporočajo saditi na Štajerskem.
Dn3 28. januarja t. 1. vršila se je pri namestniStvu v Gradcu konferenca na Štajerskem delujočih vinarskih strokovnjakov, potovalnih učiteljev in odposlancev ces. kr. kmetijske družbe Štajerske.
Pri tej konferenci se je posvetovalo o vrstah grozdja, katerih saditev bi se mogla v obče priporočati za posamezna vinarska področja na Štajerskem. Volil se je ta predmet iz razloga, ker naSi vinogradniki Se zmiraj veliko greSijo s tem, da povodom obnovljenja po trtni uši opustoSenih vinogradov ne segajo po boljših vrstah grozdja.
Konference so se udeležili: od strani države: c. kr. višji vinarski nadžornik Franc Kurmann kot zastopnik poljedelskega ministrstva, c. kr. vinarski inšpektor I. vr. Franc MatiaSič in državni vinarski asistent Jožef
Zabavnik; od strani dežele: deželni sadjarski in vinarski komisar Ant. Sltggler in ravnatelj dežel, sadjarske in vinarske «ole v Maribora, Franc Zweiflor in potov, učitelji Ivan Bele, Koloman Großbauer in Franc Goričan; od strani kmetijske družbe: Franc Barta, Rudolf Franc Wibmer in Klotar Bouwier.
Predsednikom je bil voljen Franc Barta.
Konferenca je sklenila, držati se glede razdelitve posameznih vinarskih okrožij na Štajerskem sestave bivSega ravnatelja vinarske Sole v Mariboru, Hermana Goethe-ja (opisana v »Weinbau-Statistik des Herzogtums Steiermark 1881») in da ta sestava naj velja tudi v bodoče.
Goethe je razdelil deželo Štajersko, kjer se goji trta z ozirom na zemljepisne in geo-logične razmere, z ozirom na tok rek, na način vzgoje in glede lastnosti vina, ki se prideluje v posameznih krajih dežele, v dvanajst vinarskih okrožij.
Ta vin. okrožja so: I. Severno-vzhodno, II. Silherjevo, III. suselsko, IV. slovenje-goriško, V. radgonsko, VI. ormoSko-ljutomersko, VII. ptujsko, VIII. mariborsko, IX. pohorsko, X. haložko, XI. celjsko, XII. vinarsko okrožje Savinega in Sotlinega podolja.
Ta okrožja so navedena rodom, kako se nahajajo v naravi, od severa proti jugu.
Opisovanje mej in drugih posameznosti pojedininih okrožij se mora na tem mestu z ozirom na pomanjkanje prostora opustiti; to delo se prepuSca prijavi, o kateri se bo pozneje govorilo.	(Dalje prihodnjič.)
Društvena naznanila.
Prostov. gasil, društvo v Latkovi vasi bode imelo v nedoljo, dne 6. marca t. 1. redni občni zbor pri Janezu Jane št. 23.
Celjsko pevsko društvo vprizori v nedeljo, dne 6. sušca igro „Legijonarji".__
Loterijske številke Trst 20. februarja: 51, 30, 14, 24, 72. Line 20. februarja: 74, 63, 32, 60, 31.

Zahtevajte
t ne} prid TMltj
pristno Kattaeriflvo
Kneippovo sladno kavo
»amo t zavojih i varstveno znamko župnika Kneipp» in i imenom Kuthremer ter te skrbno Izogibajte Tieh mafij vrednih posaemkov.
04.II/b

=5?
Listnica uredništva. Gosp. dopisniku v Smarjeti niže Ptuja: Zmanjkalo nam je prostora, zato žal na moremo priobčiti dopisa. Vaše pismo smo izročili „Zgodovin, društvu''. — Jurjevškim mladenkam: Jednak dopis smo že prejeli. Iskrena hvala in pozdrav 1 — Digoše: Za to številko prepozno. Prihodnjič. Hvala 1
Za družbo sv. Cirila in iMetoda so
21. januar, do 18. febr. poslali prispevke p. n. gg. in dreštva: Mohoijani pri Sv. Venčeslu 4 K, Fr. Roš v Trbovljah zbirko 47 K 06 h, A. Gnus na Dolu 6 K, Mohorjani na Dolu 6 K 04 h, dr. Pegan v Celju za „dober nauk" 10 K, Posojilnica na Dolu 20 K, podružnice: za Ruše in okolico 85"44 K, za Šmarje in Slatino 106 K, ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 200 K, ženska v Ormožu 69'80 K, za družbeni „Koledar" je poslalo 52 odjemnikov 89 80 K, g. Josip Kline nabral na gostiji g. Jurija Gošnik, posestnika na Bregu pri Konjicah 9-30 K.
Vsaka beseda stane 2 yln.
Najmanja objava 45 vin.
ALA OZNANILA
keieda stane Z vin.
• • •


Proda se.
Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt oral*) se po ceni proda. — Naslov pri upravništvu.	32 6— 3
Malo posestvo se pToda v Gačniku št. 25, pošta Pesnica. Pogleda se lahko vsak dan od 9. dopold. do 3. popoldne.
92 1-1
Malo posestvoi 10 minut od Sv. Trojice v Slov. gor., lepo zidana hiša, gospodar, poslopje, sadonosoik itd. se po nizki ceni proda. Pripravno za gostilno ali tudi drugo obrt. Več se izve pri g. J. Mauriču, nadučitelju pri Sv. Trojici v Slov. gor.	94 1—1
Novozidana vili podobna hiša, 10 let davka prosta, 1 oral zemlje, lep vrt, sadno drevje, vodnjak, 20 minut od Ptuja, na suhem kraju, z lepim razgledom, posebno primerno za vpokojence ali rokodelca, se proda zavoljo smrti mojega moža iz proste roke. Drugo se izve pri Ani Vekuš na Spod. Hajdini št. 94 pri Ptuju.
81 3—1
Dva dobra šivalna stroja za krojače ali šivi\je proda po ceni Jurij Vrezner v Hočah pri Mariboru.	90 2—1
Velika najemninska vila ter 1 druž binska hiša, obe s sadnim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom, stanovanje za vpokojence jako primerno, se po ceni proda. Več pove Ant. Merzhun, Maribor, "VVein-baugasse.	55 4—1
čebelski pavilon s 16 stanovanji, 4 [roji, proda Jožef Fris, Sv. Trojica v Slov. gor.	74 2—1
Malo posestvo^ z malim vinogradom, sadonosnikom, njivo in gozdom, skupaj 6 oralov, 1 in pol ure od Maribora, se zaradi starosti proda v Rošpahu št. 56 pri Mariboru. Vpraša se naj pri gostil-ničarju pri Sv. Urbanu. 70 3—1
Gostilno da na račun Jožef Skerlec v Gornji Radgoni dobremu krčmarju, katerega žena je dobra kuharica. Znanstvo slovenskega in nemškega jezika, 200 K kavcije in potreben kapital za posel se zahteva.	46 3—2
Proste sinite.
Močen in priden fant se sprejme v mlinarsko učenje na paromlinu g. Jakoba Zadravec v Središču. Vstop takoj. 57 3—1
Gostilna pri okrajni cesti, blizu železniške postaje, farne cerkve in mesta, se da dobremu oštirju, katerega žena je dobra kuharica, v najem. — Ponudbe se predložijo Jožefu Škerlec v Gornji Radgoni.	80 3—1
Lepo posestvo* zidana hiša s tremi sobami, gospodarskimi poslopji, zraven travnik in pozd, je na prodaj v Žalcu št. 15. Več pove Kaj bič v Dobrišivasi št. 6, pošta Petrovča._86 1—1
Mala hiša 30 minut iz Maribora, z vrtom, poljem, etudencem in stavbinskim prostorom se takoj pod ceno in pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Priš-nik, Urbanigasse 66. Maribor. 55 3-1
Lepa hiša z 2 sobama ic kuhinja na, svinjski hlevi, studenec pri hiši, lep vrt in ena njiva čez pol orala, v Pobrežah, pol ure od mesta Maribor, se takoj proda za 1700 gld. Takoj je izplačati 700 gld. Več pove g. Ant. Verglez v Pobrežah 156 Maribor.	71 2—1
Posestvo s 40 orali, s poslopji, krč-marsko in mesarsko obrljo, se proda. Poizvedbe iz prijaznosti v župnišču šent vidskem na Planini.	67 4—1
Lepa hiša» tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru, se po nizki ceni proda z dobro najemščino in z lepim, velikim vrtor:. Naslov pove upravništvo.	59 3—1
V najem se da.
Kovačnšoa z več stanovanji se da v najem. Franc Večernik, Gornji Pobrež pri Mariboru št. 24.	64 3—1
Lepa hiša se da v najem ali proda na deželi, kjer že več let obstoji trgovina. Hiša nese na leto 8000 gld. obresti. Naslov pri upravništvu.	91 3—1
I&Jaea.
Podpisani Mihaij Korošak
iz Grlove hiš. štev. 7 prekličem vse žalitve nasproti g. Francetu Stanetiču iz Banovec his. št 4 z izjavo, da nimam nobenega vzroka dolžiti istega kakih nečastnih dejanj.	84 l-l
Mihaij Korošak.
ji Vsaka bese da | ]
stane 2 vin. j j
Večkratna objava [ | po dogovoru. [ ] ^BSBiSBS Sodarski učenec se sprejme. Kje, pove upravništvo.	61 2—1
Čevljarski učenec se sprejme pri Juriju Šunko v Zgornjem Radvanji pri Mariboru.	63 2—1
Iščejo se za prihodni čas izurjeni	83 3—i
lončarji, sukalci,
kot tudi oblikaloi; prošnje naj se pošljejo pod ,Lončar' na upravništvo časopisa.
Posojilnica © v Marnbergu
odda gostilno „pri stari pošti" takej v najt- m. — Ponudbe na Hpravništvo lista. 83 1-1
Zahvala.
Ker se nam ni bilo mogoče osebno zahvaliti vsem tistim, ki so se udeležili pogreba naše drage hčerke in ses tre
Terezije Žunftc
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se pa še zahvaljujemo velč. gosp. kapelanu oziroma katehetu Jožefu Mešku pri Sv. Juriju ob Sčavnici za govor, katerega bo rajni učenki govorili v slovo in gg. učiteljem in učiteljicam za spremstvo s šolsko mladino in vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku.
V Murščaku, dne 20. svečana 1904.
RodMna Žunič.
Za slovenske mladeniče in mladenke!
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čitai knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vp&šlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh. ————— Dobi se ——
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. št. 5.
Posojilnica v Makolah
vabi	89 l-l
zadružnike svoje na
redni občni zbor
v četrtek, dne 10. marca 1904, ob 1. uri pop.
v navadni posojilnični pisarni.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računov za 1. 1903. 3 Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 5. Razni predlogi.
M'a kole, dne 20. febr. 1904.	IVaČelstvo.
Na svetovni razstavi \ Parizu 1. 1900 „Grand prix"
Svetovnoznani ruski karavanski Čaj "brata
K&CPopoff v Moskvi.
Zalagatelj več evropejskih dvorov.
VB* NajfinejSa marka.
» Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših Postavno reg. varsv. znamk».	trgovinah. _ 656 10-7
Naročila za

vošeilne razglednice
lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Voilsta samosesalka»
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, kloNete in «e«alKe, napeljavo acečilinovega plina, kompletne omare za pivo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne revi iz železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode, -______
Miroslav Videman
koncesijonirani zavodCza naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.


Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m n o t i s k u , ~
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.	-_....
: Anton Paoluzzi
»
:pos. v Cittanovi, Istiia, :
>
»prodaja lastnega vina.
Pinot (belo) po 17 novčičev liter, i belo domače „ 13 „ „ teran	,14 ;
Po tej ceni Iranko na postajo Trst;, v svojih sodih se podraži za 5 %• J537 Vzorci se pošljejo zastonj. 14
w © s
(„Willkomm")
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo z», krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker bo ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6-2
Oskrbništvo graščine Golie pri Konjicah, Štajersko.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila,
cvi/B cSo o15S efio lili
Detelj no —» seme
pravo štajersko, čisto, zanesljivo, travno seme; čisti, beli oves za seme, kakor vsa druga poljska semena priporoča in ponudi	79 4—1
Alojzij Pfnter,
!C V SlC
trgovec
loven. Bistrici.
^JILIICA
Hranilnega in posojilnega drušvva (posojilnice) v Ptuji, registr. zadruge z neom. zavezo Aktiva (Imetje).	poslovno leto 19©».	Pasiva (D0ig0vi).
Račun pisarniškega inventarja:
Stanje vrednosti inventarja dne 31. de
cembra 1903 . •.....
„ posojil:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . „ naloženega denarja pri raznih denar nih zavodih: Stanje dne 31. decembra 1903 . . „ vrednostnih papirjev:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . „ obresti:
Vrednost kuponov dne 31. deeera. 1903 Stanje zaostalih obresti od posojil dne
31. decembra 1903 ......
„ nerabljenih knjižic:
Stanje dne 31. decembra 1909 . . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje splošnega rezervnega zaklada, naloženega na hran. knjižico št. 9981
dne 31. decembra 1903.....
„ hiš:
I. Hiša vi. št. 346 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 81. decembra 1903 ........
Stanje vrednosti inventaija v tej hiši dne 81. decembra 1903 . . . . U. Hiša vi. št. 52 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1908 ........
Stanje vrednosti inventarja v tej hiši
dne 81. decembra 1903 .....
HI. Hiša vi. št. 115 d. o. Ptty
Stanje vrednosti polovice hiše dne
81. decembra 1903 ......
IV. Hiša vi. St. 258 d. o. Ptuj Stanje vrednosti hiše dne 31. decembra 1903 ........
„ blagajne:
Gotovina dne 8J. decembra 1903 .
K
2.928 17.861
89.478 713
12.289 123
K
112 1,761.445
324.746 128.300
20.790 266
31.426
90.191
12.368 81.363
16.000 55.347
2,472.356
Račun deležev:
Stanje glavnih deležev dne 31. decembra 1903 ........
Stanje oprav, deležev dne 31. decembra 1903 ..........
„ hranilnih vlog:
Stanje hranilnih vlog s kapitalizova-nimi obrestmi vred dne 31. decembra 1908 ..........
„ obresti:
Za leto 1904 predplačane obresti od
posojil..........
Stanje nevzdignjenih obresti glavnih deležev dne 31. decembra 1903 . . „ splošnega rezervnega zaklada:
Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ posebnega rezervnega zaklada za slučajne zgube: Stanje dne 81. decembra 1908 . . . „ pokojninskega zaklada za uradnike: Stanje dne 31. decembra 1903 . . . „ zgnbe in dobitka: Cisti dobiček leta 1903
K
4.000 80.121
60
15.356 243
68
K
84.121 2,117.898
15.598 31.665
189.107 20.840 13.124
2,472.356
V Ptuji, dne 31. decembra 1903.
77 3—1
Jtamateljstro*
60
03
48
1885. Častno priznanje! 1885.
Semenje!
IH. Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—1
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
priznano izvrstne kvalitete in
Semenje!
za najnižjo ceno.
Semenje!
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išjjas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriPoroi& posebno rekon valescentnim, bolnim na ž e-lodcu in oslabelim na k rvi.Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljate? frankira.
Benedikt Hertl, posest graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj. V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
pri Martinu Šuster.	526 52—19
Posojilnica na Frankolovem
naznanja, da je v št. 4. »Slov. Gosp.« t. 1. naznanjeni redni občni zbor dne 8. svečana t. 1. postal nesklepčen vsled premale udeležbe članov. Vsled tega se odredi
SIC drugi občni zbor,
ki se bo vršil dne 29. svečana t. 1. ob istem času in na istem prostorn ter z istim dnevnim redom, kakor je bilo prvič določeno. Opomni pa se, da se bode na tem občnem zboru sklepalo brezpogojno v smislu § 33 zadružnih pravil.	78 i—i
VABILO
na
rediti obcnl zbor
Posojilnice v Št. Ilju pod Turjakom,
registr. zadruge z neom. zavezo. 82 i—i
koji se bode vršil
v nedeljo, dne 6. sušca ob 4. uri popol.
v prostoru posojilnice.
Vspored: 1. Poročilo načelstva. — 2. Odobritev računa za L 1903. — 3. Spremeuitev nekaterih točk pravil. — 4. Volitev načelstva. — 5. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	NaČelstVO.

Rnjiuimd Srhnlnjeer, c. kr. nadsodni svetnik, vitez Franc-Jožefovega reda, kot brat in Fliomena Zeneovleli, soproga kapitana, kot sestra, naznanjata potrtim srcem v svojem in vseh sorodnikov imenu pretužno vest, da je velečastiti gospod
Albin Schwinger
duhovnik nem. vit. reda, župnik in načelnik kraj. šol. sveta pri Sv. Miklavžu, ud okraj, zastopa in okraj. sol. sveta v Ormožu itd.
v petek, dne 19. februarja 1904 ob pol 12. uri po noči po dolgi, mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnkega bode v pondeljek, pol 4. uri popoldan od bolnice usmiljenih bratov v pokopališče.
Svete maše se bodo brale v župnijski cerkvi sv. Miklavža.
V Gradcu, dne 20. februarja 1904.
dne 22. februarja ob Gradcu na centralno
Priporoča se pobožni molitvi. Prosi se tihega sožalja.
85 1—1
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.	Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Današnji Ust Ima „Naš Dom,, kot prilogo!
Tisk tiskarne sv. Cirila.