St. 34.
V Gorici, 24. avgusta 1888.
„So5a" izuaja vsak potok in v<ljs popoStiprejemana ali v Gorici na flora poftiljaua:
Vse leto    ',-...   .   f. 4.i(-
Polleta.....„ a.2(  .
Cetvrt lota    .   .   .   .   „ 1 li. Pri ozuauilifa in tako tudi j>ri ,,}>». tanicah" se placuje za navadno tri top no yratp:
8 kr. fie ae tiska 1 krat 7 •«   »   n • „   2   „ 6   „   „   „     „   3   „
Za vefco drkf  po prostoru
Posamezno Stevilke sc elobivajo po 8 kr. v tobakiirnicah na Scarom tr»{u in v Nanski ulici in v prodajalnici G. Likarja v SetneniSkih ulicah h. ht. 10.
Dopisi naj so poSiljajo urodniStvu, Via Hercato 12, narocnina pa oprav-niStvu „Soco", Via Seminario si. 10
Rokopisi se ne vra&ijo; dopiai naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drtigiut nepremoZnint se narotfnina zniia, akose i»tt?it30 pri opiavnifilvts.
IDEJALI
imajo avoj izvir v Bogu, so solneno svofli, blagodcj-ni in neprcmagljivi. Po idojalih j<J cIovpIui hreponefi, ker v njih dosegi jo njegova sreca Izvirnjoc od Bo-ga vedcjo k Bogu vsakcga, ki so jim izroel Najple menitejso delo jo eloveku, blizati se idejalu, razkri-vafi, ga, drugim kazaii tor s posfcenimi srodstvi zah-tevati, naj se zlvljerije uravna po idejalih. Kolikor od-govaija clovesko zivljenje idejalom, toliko jo res cio-veSko; kolikor so rd idojala Joel in odclaijuje, toliko Zgublja svojo veljavo in notranjo vredno.sr.
O idejalih jo lahko govoriti, ali bli&iti se jim, je tezko, priblftati so, skoro nemogoe'e. Zato je B g dal dloveSkemu rod a pornoSuieo, ki naj ga na toj po-ti vodi in podpira, svojo inilosfc, ter muje ob-cnem odredilsrefio, presegajoco ono, ki izvira iz dosege i-dejalov; odlofiil je namrec\ naj clovek uo pride sa-mo do spoznauja idejalov, ternveS tudi do spoznanja in ueposrednega gledanja zivega Boga, katott daje najvecj'o popolnost, ki je stvarem mogoda. Tudi to sreSo posreduje milost bozja.
Ce bo idejali na sebi Iepi, blazlvni, nnjmoenej-si, pristojajo jim ta svojstva v toliko vecji meri, ka-dar so zdruzeni z milostjo, kadar na veliko imenit-nejsi nacm vedejo cloveka do Gfieta in so v nekaki * vedni in neposredni sluzbi Najvisega. Taki idojaii so nnjpopolnejsi, kor uajresniSnojsi; najplodoejSi, ker fiez-na'avni; in riajkrcpkojSi,- kor podpirani po neposred-ni pomoCi bozji. Oznanovalci takih idejalov zasluzijo najvecjo Cast; njih delo v sluzbi idejalov mora biti nnjvspesnejo in njih boj z materijo in njenimi po-lilepi najzraagovitejsi. Ozuanovaleo takih idejalov bil je Sin bozji in za njim je njegova nameataica, kat.)-liSka cerkev. Odtod izvira aplosaa modrost v najvi-Ijib praganjih v katoliski cerkvi, brez primere naj-blagji vpliv krscanstva na ves dloveski rod^ nopre-maliljiva stalnost to vorsko ustanove, visoko sposto-vanje narodov in njih glavarjev do rimsko stolice in do katoliskega duhovstva.
Katoliski duhovntk jo v svoji sluiibi namestnik Kristor in u2iva kot tak nenavadno spostovanje ter ima nezoan upliv na svojo (Sredo. Obsieva ga neka ceznatorna veljava, katcra stori, da ga ovcice rade poslnsajo no Je v cerkvi, temveS tudi zuuaj nje v raznih praianjih vsakdanjega 2ivljenja, trdao prepri-cane, da gospod nunec govori rosnico in pravico. Pra-vi duhovuik se <5uti ocoia vseh svojih farmanov, Iju-bi vse, skrbi za vse, je brezp!ac*en svetovalec in do-jansk pomofinik v vseni, kar se godi v casao ali ve-dno blaginjo njegove cede. Odtod njegova veljava, odtod cast in mo6, ki se drft njegovega plaSfia. Ta veljava je toliko vefija, kolikor o^itnejse in krepkej-§e poudarja duhovnik potrebo idejalov v 2ivljenji, s ( kolikor vecjo uepristranostjo in brezsebicnostjo, s ko- j likor vecjo pozrtovalnoatjo in nevarnostjo daje pri- • devauje resnici in pravici.
To veljavo katoli§ke cerkve, oziroma katoIiSke duhov§6ine, spoznali so v davnih 6asih tudi svctni raogotci, kateiih dejaoja in pofietja se niso ujemala z naukom Kristovira Ko je radi nepostavnostij in krivio zatfela oglaSaii ae nevolja Ijudstva, zatokali so se taki mo2je k ccrkvenim dostojanatvenikom, da bi jim se svojim uplivom, ki ga imajo radi bo2jih red j, pomagali v atiski. Naravna pomofi, ki so je navadno delila z dob rim vspeli6m, i2ra2a!a se je z besedami: BLjubite resnico iu delajte pravico."
Ali ta recepfc ni vedno dopadal mogotcem in duhovnik ni irnel vedno pogutna, da bi ga bil izu-Btil, temveS vfiasih se je klanjal mogoSDJakom tor o-dobraval, opravicevai in zagovarjal tudi to, 6esar bi ne bil erael. Naaledek tega je bil n. pr. na Francos^ kem, da katoliSko ljudstvo je zgubilo zaupanje do Bvojega duhovstva in da to niraa zdaj na Francoskem kljubu svoji izredni po^rtovalnosti nikakega upliva na ljudstvo, s katerim nima nikake zveze. (BVaterlandK 5. avg. t. 1.)
Oznanovalcc idejalov ima torej nopremagljivo mo5, dokler ostane sam sebi zvest, to je: doklor oz-nanja idejale, pravico in rcsnioo, in dokler vaakdanje tffltfodke *pdi po idejaJjb. Jiadar ^a ho^e pospditi
svojo veljavo neposteaim samopaSrio^ein, da bi zakril, pomanjSal. opravidil, z^govoiil ali celo podprl njih krivice, tcdij 8e o-iraviia 5ut pravice in resnice v Ijndstvn cuti zaljeno, in potetn je pokvarjeno za dolgo ^asa dtzavljausko iu — verako ^ivljenje.
Govor poslaiiea dr. Ferjanciea
(V diiavnsm zboru dn6 23. niaja 1883.) (Dalje.)
Zemljisona knjiga, pravijo, jelistina, in v h>ki no smeta btfci dva jezika. Proti temu moram o-pomniti, da se ta listioa ne da ortmerjatt z drugimi. Vo mojih mislih je lahko mogo^e, da stojita poleg bcsedi nWit»8ett, „Acker* tudi besedi travnik in u j i v a ; vkojigbe se vrU desetlctja, tudi stolotja.
Torej primera z drugimi listinami ni umestna, kor druge limine se ne piSajo dosethtja. Iz tega se razvidi, da ti ugovori niso veljavni, marveS le priai» Ijeni.
Pa se drug bolj 6udon ugovor je v poro&lu fitiijorakcga deialnega odbora na doJsolni zbor, da so namrofi z e m I j i § c n e k n j i g o v nemskcm jor z i k u d o b i I o pravno in o 6. Takega ugovora no bi pricakovali v poro6i!u do tako roane skupSSine, kakor je dezeini zbor. Ko bi bilo vredno na to od-govarjati, rc2i bi moral: Mi Sloyeuci smo tudi v m.mscini dobili pravno mo6. (Prav dobro! na des-niei.) Nemslci bi mis ufiili, sodili in upravljali.
Co pa se to more reel o Slovencih, morali bi ugovavjati. da smo mi Slovenci po § 19.'dri. t. po-stave zopet bili po-iavljein v prejsnjo stanjo, da se tudi sodtiiski izrazimo. (Prav res! na desnic?.) Preob-lirno bi bilo7 ko bi g.)voril o debatah v raznih de-zelnih zborih, in hocem biize si ogledati U> sklepe koroskega dezelnega zbora.
Ta pravi, da se ta naredba ne strinja s potre-bami in korfetmi prebivalstva, nevarna jo p r a v n I v a r n o s t i (Smeh na d03nici), skoduje vreduosti iu koristi zomijisduo knjige. (Ugovori na", dosnici )
Vprasajto pa slovousko poslanco v dezelnih zborih, pa no one, ki so tam izvoljeni, kjer so pre-magali pri volitvah slovensko prebivalstvo. Slovenski poslanci so se vsi biez izjeme izrekli proti tcj trditvi in ti so pravi tolmaSi sloveoskega prebivalstva. Pa se drug vzrok je za nem§5ino v zemljisSnih knjigah, in tega ji^ vc*eraj porabil gospod govorntk; rokel je namrefi, da bi bilo treba prevestt slovensko vknji2e-uje, in to bi takoj stalo dva goldinarja. Najbolj so namrec povdarjali, da je na skodo stalnemu kreditu, in kar je So takih rao&iejs'h izrazov. To je re3, pa z bistveoo omejitvij>. Na Skodi je bil realni kredit, pa lo toliko, kolikor g^ imajo sarai in ga oddajejo. (Prav res! na desniei.) Znauo jo, kar je g.govornik vceraj tudi potrdil, da so hrar.iloico sklenilo, d;^no bodo dajale posojil, ako je vkojiz'enje slovensko (Cuj-te! Cnjte f in klici na desniei: To je nemska pra-viSnost!) ali 6o jo lo slovenski odlok pridejan proS-nji (Poclaneo Sald§ek: To jo nemska mozatost y, ia zaSli so se do te smesaosti, da no dijo posojiia, ako prosilec ue pi§e nemski svojega imenu Ako Toinjak ne pi§e svojega imeua z W namesto z Y in brez j, z sch in na konct z dvraa ali tremt g, ne dobi posojiia. (Smeh iu klici na desniei: To je liberalno!)
Stvar pa je mnogo re.mej§a, kakor bi Clovek mislil, loda v enem oziru smo lahko hvale2ii temu zavodu. Slovensko prebivalstvo vtidao bolj i§6o slo* venskega denarja (Tako je! na desniei) in nosi svoj denar v slovensko zavode, in kor ,se oproSca nem-§kega kapitala, oproaca ac tudi vseh ne-nskih vplivov. (Prav dobro!) Taki so torej ugovori proti slovoaskim zemlji§6nim knjigam, co si jib. bliJfo ogledamo. S torn ne morejo strasiti slovenskega prebivalstva alt nas, njegovih zastopnikov; mislitn, da tudi nomSki nepri-stranski krogi ne bodo v strahu.
Torej to. no gr6 za vai&oe pomisleke, za odvr-nitev ikodo pravni stvari in gospodarskim koristim, marve5 za njihovo gospodstvo. (Prav res! na desniei.) To je jjoyod \bqw ujihoviin dejaajom* (Dobro J Pa-
! bro! na desniei.) Tu moram §e aekaj vplesti. Stajor-skega dezelnega zbora raanjlina je povedala vefiini,. da to ni pravi pot, ^e hofie odstraniti naredbo, in da ta ne bo pomagalo driavno aodiSge. Notranja upra/a zemljiSCuih knjig je stvar deMnega zbora; 6e pa jo zik spada k notranji upravi, treba je sklenifci novelo, po kateri bo nem§5tna dolocona kot izkljucni jezik zcmljiScnih knjig. Qosp6da moja, tega veSina fiiajer-skega dezelnega zbora tudi node stcriti, ima tudi vzrok. Dokler velji § 19. dr2. tem. postave, ne bo n >bena vlada take novele kroni predlo^ila v potrje-uje. (Dobro ! Dobro! na deaden) Ene napake pri na-redbi pa ne morom zamoldati, in ta je, da se ne ftklicuji; naravnest na § 19.
Ako dr^avno sodiSee — kakor se je asdavno zgodil o v dveh Blucajih glede neke isterske in dal-matinske stvari — svoje razsodbe o Soli in uradu opira na § 19. di± tem. postave, ako drgavno so-di§6e ne potrebuje in ne pridakuje izvrSevaloe postave k § 19., potcin bi bilo jako dobro za mini-nisterske naredbe, ko bi tukaj iskale podpore in palstave. (Dobro! Dobro! na desniei.)
Sklepi dezelnih zborov nasproti tej uaredbi niso bili brez nasledkov. (6ujte na desniei.) Zdi se mi, kakor bi sodiLca sedaj §e-lo spoznala (Poslanec dr. Trojan: Tako! Tako!), da je ta naredba ncpostavna, zdi se mi, kakor bi bi biio treba dokazov dezelnih zborov, da to uvidijo. Rjs je, v Avstriji, kjer je sodaik zavarovan z neodstavljivostjo, morel imenova-ti nepistavue one naredbe, katere hoceS. (Poelanec dr. Vasatjf: Tako je!)
Boj proti ua.adbi je prifielo okrajno sodiSSe v ooStanji v okro^ji celjskem. De2elno nadsodiSCe je due 10. avgusta 1887 nazuaailo to miaistersko naredbo sodi§e>m, da se po njej ravnajo. Okrajno sndi§fie v Sostanj!, ki je imelo voliti mej visjim ob-iastvom in dezelnim zborom, potegnilo je brez po-misleka z dcjSelnim zborom. In res je sodiSCe od-klonilo slovensko vknji2evanje. (Cujte! na desniei.) Ylozila se je prito^ba, stvar je §la na dezeino nad-sodi§6e, in to je pozabilo svoje narodilo ter v marci tekoCega leta — torej po de2elnem zboru — po-trdilo razsodbo okrajnegi soli§6a, 6e§, da naredba ni postavna, ker na Stajerakem."hi poutave, po Icateri bi as mogia zahtevati slo^enska vknjiievanja. (Cujte! Cujte! na desniei.)
AH je na Kranjskem stvar drugacna? Tarn se je tudi nem§ki pisalo, akoravno slovenski govord. %i prej enkrat sem rekel, da ni le pismeni jezik, temveC tudi govorjeni jezik sodni§ki.
Se eno okrajno sodiSCe hocem omeniti, ki se je pesebno odlikovalo; to je v Slovenji Bistrici. 0 tem sodiSCi smo nedavno brali po fiasnikib neprijetne opazke. Ocitalo se mu je, oziroma njegovemu uafiel-nikn, da je v nckem kraji v nedeljo mej slu2bo bo2-jo vodil dra2bo (Cujte I Cujte! na desniei.) ter prisi-lil zupaua in dva cenilna muza, da so bili uavzoCi. Ce je okrajni sodaik hotel imeti v nedeljo svojo slu 2bo in vdiko kupcev, pa tega ma ni bilo treba sto-riti med bozjo sluzbo, ker & tem se zali tudi verski dut prebjvalstva. In ta okrajni sodnik je tudi jurist in ue jezikosloveo; to dokazuje, ker jeodlofino prc-povodal slovenski vkojizevati, in da je enkrat ukazal izbrisati slovensko vknjizevanje in je nadomestiti z nemSkim (Cujte! Cujte! na desniei.) in siccr z opazko, iBinisterbi milabko ukazal tudi ki-t a j s k a v k n j i /. e u j a. (Oujte! na desniei.)
To se krasno njema z vceraj&njim gospodom govornikom, ki nam je tudi razlagal poglavje 0 ki-t<ijskih zemljiSCnih knjigah. (Prav dobro! in veselost na desniei. — Poslauoc dr. Vasatf: Samovoljnost!) Jc-li cudno, (5e se tukaj pritojtujemo, ker ze pri prvi in drugi instanciji tako z nami ravnajo? (Dobro 1 na desniei.)                _______          (Konec prih.)
Dopisi.
CerkttO, dno 19. ayguata. — (Izv, dop.) Kakor j<» bilo v BSoci" nazoanjeno, bil je danes po po-poldnnski sluabi bo/Ji shod voiiieev f dvorani goap.
Peteiuela. Z goap. drSavnim poslancem vitezera Too-, k1i-jem pripeljala sta se tudi gospoda dezolna poslanca Jos. Ivnn&c in dr. Nikolaj Tonkli. Volilnega skoda udeleBili bo se vai odlicojaki v Cerknem in is okolioe in pa najuplivniSi niozjc celega okraja. Pre-cej po 2. uri bila je dvorana napolujena in gospod drzhvni poslanec zacne svoj govor, ki je trajal nad 3/4 ure, koj po 2V4 ure.
Pcrocal je nadrobno 0 tem, kar se je godilo v drzavnem zboru, slikal Uzavo, katere je bilo treba premagati pri ponovljenji poravnave z Ogri nasproti ogerski vtadi sami, katera je skulala vse koriau na svojo stran obrniti, in pa nasproti vstavoverni nemski stranki v drzavnein zboro, katera je skuSala vaako priliko v lo porabiti, da bi razruaila ve&ao v dr-zavnem zboru, vreSi miniateratvo in vzeti v svojo roke vladno krmilo na Skodo Slovanov in konaerva tivnih Nenicev, in poadarjal, da ae je vendar vse srecno dognalo a tera, da je bila deanica v dizavuem zboru dr2eo ae pregovora „v slogi je raofi" vaelej alozna in edina in tako vselej zmagalaa.
Na5 posknco je nadalje razkladal postopanje slovcnskih pcstancev v doaogo narodne oiiakoprav-noati, in povedal, kako so je moral vdati tudi se-danji naocni minister njihovemu zabtevanju tcr za-trdno obljubiti, da vpelje na spodnjih gininazijab na Stajerskem in Primorskem slovenaki kot ucni jezik. Ptiznal je tudi in povdaril, da vai spoznamo potrebo, da so ucimo nemskega jezika kot jezika vladarjene l.iSe, kot svetovnega jezika in pa kot poaredovaluega jezika med drngimi narodi v Avstriji, toda da se mora to goditi le na podlagi slovenskega jezika, ka-teri ima ostati na ljudski soli vselej izkljudljivi ucni jezik.
Razlaga! je tudi prav v umljivi besedi sedaojo zunanjo politiko in pa zvezo Avsttijo z nemikim ee-aaratvom in z Italijo in dokazel, da se ta zveza opira edino lo na medsebojne inteieee zaveznikov, in da je najtrdnejSa zaslomba laatnc neodvisnosti zadovolj-nost narodov in inogo&na vcjska po suhem in po morji.
Povdarjal je ludi gdvoraik, da je drzaVni zbor skrbel za sredatva za vzdrzavanje vojakc, in da so je zato aprejei novi davek na spirit in zg&nje, kateri ©beta na leto po 25 milijonov gold. Ako se to vre-anioi, je nadeljeval, pokrivali se bodo vsi stroSki za yojsko, dosoze se ravnotpzje med drzavnimi dohodki ia StroSki in bo se toliko ostajalo, da se bo mogel znizati kisni davek in pa cena za sol, katera je tako potrebna ? povzdigo zivinoreje.
NaStel je govornik tudi zdatne vsote, ki je vksda dovoljevala iz drSavne biagajnice za zravoj-pje, raziirjenje in izdelanje toliko dizavnih cest, kolikor Bkladovnih cest v politiSkem okraji tolminakem, od, kar je on drzavni poslanec, to je od leta 1881.
Jz teb naj poanamem samo vsote za cesto ob Idrijci od Ciginja do Cerknega v Kopacaico in pa od Zelina proti Idriji, katere akupaj znagnjo gld. 40.000; gotovo zdatna podpora za naac kraje!
Kar se te ceste tide, obljubil je govornik, da lie bo miroval, dokler vlada te ceate ne sprejme v syoje gospodarstvo, ker se je sam prepri&l, da ob-cjme same je ne bodo mogle tako zravniti in razSi-riti, kakor treba, in se manj pa jo nadalie vzdtze-vatl Ta jako intereaantni govor poslusali so vai nav-zo6i z nenavadno pazljivostjo in kedar je govornik aklenilin ypraial, do zeli kedo se kako pojaanilo ali pa naznaniti ran se kako zeljo, se oglasi 6. goapod dekan Jeram in vprasa poslanca, kako ae bo obnasal naaproti predloga kaeza Liechtensteina glede verske Sole.
Dr. Tonkli odgovarja, da je eela desniea skle-nila, da bo glasovala zdru2ena zato, da se ta predlog izroci solakemu odseku v razpravo in porodilo, da so pa ze aedaj slovenaki poalanci tega menenja, da je treba med necela sprejeti ludi to: da ima biti v ljudaki soli te materoi jezik ucencev u6ai jezik.
?a P°drooDJgo vpraSanje istega goap. dekaBa, ^ako bo on, poslanec, glaaoval, in ali bo zagovarjal verako solo, je U odgovoril; da bo za njo glaaoval, ako pride do tega, in zagovarjal kot katolik vaelej katoliaka nacela.
Na to poprime besedo geap. Peter Podobaik, iupan Cerkljanski in govori: BJeat mislim in aem prepridan, da izrazam dutja in meneaja vseh danea tukaj zbranih gosp. volilcev, ako izrekam, da odo-bravamo doaedanje postopanje gosp. poslanca v dr-zavnem zbora, da se mu zahvaljujemo za njegov trad in poextovalnost, da mu 'tudi vprihodnje popolnoma zaupamo ter ga prosimo, naj bi nadalje tako usfcrejuo, pogumno in vspesao, kakor do sedaj, branil in zagovarjal naie narodne pravke in gmotne interese". x. . y* navzedi to potrdijo in vakliknejo gromo/ifei: zivio naS poalaneo I
p. h^SflitaS*'* k0,'^a,,' m™ p,so,oci °°
b okolice sorKke, 2S. mg. — Jedva 8mo
se ljudaki u&teHi malo oddahnili, giej! uLe moramo aopet na delo> V kratkem ae pri^ne vpieovanjc otrok. To pa mi d*je povod, da sVojim tovarisem nekaj vr-lo imenitaega na arce polo2im. V ob5e je zoano, ka-ko uapeiao 00 v ladnjem Un ptujWiaa m po na-
Sih vaseh in aelih. Ki doata, da je neprijatelj se avo-jimi Solami v me^tu slovenski livelj V kot {.otianil, tudi na okolico prezi in gleda, da bi jo poitalijanLil. Da, sovragi so zaoeli uzo neposredno nai jezik na-padati. To nam dovolj pri^njo italijanske Sole v Pod-gori. Sirjenje ptuj§6ine pa nam je v ojiividno pogu-bo; ia ne le v pogubo, tudi v sramoto nam je. „Vo-ci sramota gre narodu, ki z'gubi svoj jezik, kakor pa naredu, ki zgubi prostost,tt tako piSe Plutarh. Na§» dolzuust je torej, da z vs^mi moduli sovra^nim na-mcram kljubujetno.
Sredstev za to iraamo v«C. Jaz hofiom le jeduo omeniti, ki se posebno nas u6't.>ljov ti^o. Znano j>, da prihi>jajo k nam iz *Gonce Trsta in cel6 iz Pu-Iju posamno poitaiijan^enb dniztne. Take druSine so dober kvas za nadaljno di-lovanje sovraine nPro pa* trje.* Na§ moialui in materijaliti in tores all korist zahteva tor.j, da pri vpittavanji ne gledamo samo na otroku, k'tterib imena dobivumo od gg. 2<ipuikov, marive5 ]>aziti nam jo -osub;to na otroke, ki iz dru-gib krajev v naSu. a«;!a ailijo; ti so nam nevatni. Z vao skrujrt skusajmo take otroke v Solo spiaviti, da ae palugoma naSniu jeziku privadijo. In piav zdaj je fias za to. Ne.^paincttt<» bi bito, ako bi ufiitelj tako otroke prezinil, ali ao ce!6 ut!aa6 iz Sale izklju-eeval, kakor nekdo menda ros dela. Ne, ne tako I Saj nas akusnja 1« piedfb»-i> ufii, da jo nam italijan-scioa pravi zelodfiui ruk, ki so Sirt iu siri in naz.\d-njo umori
%\ ci\8a uprimo se ter postavimo jozikovni Ba-biloniji jez; kajti dtugaee ae lahko dogodi, da pride uie v petih letvh za Podgoro Pevma na vrsto, potora Solkan. &empetor itd. Pozor torej!                     B.
Iz goiiske okolice, dnc is. t. m. — v ce-
trtek dne 16. t. m. nstanovil so je odbor „Ucitolj-skega druatva" za nas okraj. Odboruiki doSK so polnoStevilno ter izvolili si predaeduikom : Toma-&& Juga, pedpredaednikom Matijo Lovren6iLa, tajni-kom lvana KraSevea, blagajnikom Antona Bajca in pevovodjo Ambroza Poni2a. — Zbrani odbor je z za-hvalc sprejel v znanje telegram, poalan od cdbora tolminskega drustva v dan 2. avguata povodom ob* daega zborovanja! Z obzirom na neki parngraf dru-stvenih pravilje odbor akletu'l rcSiti neko doSlo mu vlogo pri prvt-m obfiuem zborovanji. Potom ko ao se sprejeli uovi druStveniki ter se jo reSilo nekoliko atayijenih prodlogov, zakljuoil j«i predaeduik sojo iz-razivsi 2e!jo, naj gi odborniki kolikor mogoco pod-pi rajo.                        .t
Iz Bllj, dne 18. t. m. — Ghililej je rekel : „In vendar se giblje." Tako sem si mialil tudi jaz v soboto, ko aem se nahnjaf v veaelein, rojstveni dan cesarjev obhajajoCem druStvu. V Bilj.h se je letos vstanoviio samostojno Supaustvo, katero je kot takSno prvokrat slovesno obbaialo denaSnji dan. Ob 7. uri dopoldne darovala so je slovesna av. mala z zabvalno pesnijo, katero se je vdelciilo kfare-sinatvo in mnogobrojno obeinatvo. Pokanjo moznar-jev m nabivanje zvonov jo sloveanost povekSevalo. Oficijelni ali uradni del je bil a tern koncan. — Na povabilo ^opanovo zbrali so se 0 5. uri popoldne sta-resine in nekateri drugi obcinarji v zupanstvenih pi o-atorih pri kozarci vina, kjer ae je napilo ljubemu nasemu vladarju.
Va2en je bil pa drugi govor. Govornik je ome-nil, da je v Biijab mnogo rokodelcev — blatarjev, ki nimajo nepremakljivega premoii-nja iu tedaj ma-lo upanja do podpore na ataroat. Pcvdarjal je veliko korist delavskih podpornih druStev tor priporocal, naj bi so tudi tu vstanovila poddruioica tacega drustva, ki zcdinjeno z bralnim druStvom, bi obdinarjem donaSalo obilo duSevnib in materijalnih ali gmotnih dcbrot. Gostje so obljubili zadevo to po mogocnosti podpirati. lakra je tu, treb6 le nadalje piikladati, da ne ugaane. Ako se zadeve te poprime-jo vainejSe tukajSnje osebe, se prav lahko vatanovi omenjena poddru5nica, ki bi gotoyo donaSala dober sad.
Temn govoru je sledilo pojaSujevanje vainega druStva sv. Cirila in Motoda. No, v Biljah je biio to druStvo znano le nekaterim po imeou, ra» di 6e8ar tudi zanimanje le majhno. Govornik je priporocal druStvo v blogovoljno podporo ter proasl nav-zode, naj vrzejo po mogofinoati darek na Srtvenik narodne pro3vete — in glejto! prvokrat v Bi-jah se je nabral zneaek za Ciril-Metodovo druStvo. Hvala da-reiljivim podpirateljem 1 Kot name^ek piiproatej za-bavi y d- aStvu povedal je neki gospod mnogo sme-Snic, kar jo vzbudilo oboe veaelje ter storilo, da nam je hitreje potekel cos. — Zafietek aarodarg* druSive^ nega probujenja in razvijanja je tu; dal Bog tudi razcvit!                .                                        °
V Bfdlh, 14. avgusla. - Sinoci ob 6. uri so se izvrlilc volitve v obdinaki zaatop Dolenjske «upa-wje pn g. 2upanu Bla2i6u v Ko2bani. 0 izidu bom govcr.l drugi pot; za danes povem le to, da so pre-mnogi Eo2banci tretjerazredniki oetali pri scnu ali aoma, ter pmtili gi uzetj 3/ft mo2ev, Prilio je do Brefi-
kanja med 2 nasimi in 2 laSke stranke zarad ena-ko§tevilnoati glasov, a sre<5ka nam jo pokazala fige. Tako se kaztmje zanikrnost tretjerazrednikov. Dala je pa ta ncarefia pogum drugorazrednikom, da so izvolili samo naSe. Ta izid jo iznenadil nsaprotnike, kakor ae je videlo iz neke zabavljioe na naSe du-hovnike. Narod, gloj, kdo te vodi in branil Skoda, da ae jo volitev naznanila dnhovnikom So le na pred-ve^or, ko ni bila vv6 5asa volilce spodbujati, da naj pridijo k volitvi. Kaj pomaga Stevilo volilcev, 6e 0-atauejo doma ? To bodi podueenje za drage volitve. Agitacije je treba; u6imo ae je od LaUov posvotnih in duhovnih!
Bil aem v soboto v Gorici, ker me je bila po-vabila c. k, okrujna sodhlja kot prico. Pri tej sodni-ji se mi je roklo, da je pomota v vabilu, ker bi mo-ralo urooeno biti enako imenovanemu goapodu na Gradi^i. Ta pomota mi je uzela ne samo nekaj de-no rja, ampak tudi silno dragi aobotni oaa. Zato sem zahtoval nekaj odlkodnine in prejel. Uradniki naj se uco pazljivoati in natuncnosti! Pri tej priliki hi pri-poroca! slavni c, kr. okraj ni sodniji, naj gg. duhov-nikov ne vabi ob aobotah k zasliSanju, ampak drugo dni, vaaj so tudi ob aredah obravuavo I Drugim Iju-dem so moida aobote bolj priroeui dnovi. Postre2lji-vast je lepa rec. — Po tej polovicd odSkodnini na-potil sem setiavrt g. Marzini-ja, da bi zadostil pared" tijemu   ovrSevalcu,    kateremu  se klanjajo vai drugi.
Med mojim koailom priromajo v veliko pritlic-no dvorano iatciski romarji, namonjeni na Sv. Goro, ter jo napolnijo; mod ujimi 2 redovnika. Fo kosilu je eien teh usedel ae k glasovim in l?pe glagove izvabljal iz njega; na ta vvod zapojftjo roiuarji lepo doneCo uraetne peani posvetne vsebine. Cisti glasovi pa beli obrazi so mi usilovali miaQl, da ao na§i Iju-djf, a beseda jih je izdala za Lahe. Ta skupnost, la neuairaSenost, ta delavncjat naj bo Slovoncem v «g!ed 1                       ______              Giadenski.
Politifini razgied.
Sploh se pi§o, da dezelni zbori se snidejo 10. septembra. Dne 11. oktobra zbere se pa uze dr^avni zbor, da bo nadaljeval svoje delo tam, kjer je je pustil pomladi. Na 6eskem so po~ gosti shodi, na katerih pokladajo poslanci izmed mladih in starih racun 0 svojem delu v dfzav-nem zboru. Napetost mod obema narodnima strankaina je precej velika. Yladni listi koro§-ki dokazujejo, da slovenski otroci na Koroskem so najbolji ucenci. To srao M zdavna vedeli; a neki ljudje so se sramovali to priznati. Izmed ministrov govori se najve6 0 vitezu Gavcu, katereniu o&tajo ?,idovski listi, da se je udal Slovauom, ker ohrani par onih sol, katere je bil sklenil zapreti.
Na Ogerskem se veliko go von in piSe 0 razporu med naucnim ministerstvom, ?egar 11a-celnik Trefort je v sreclo umrlj in kardinalom nad§kofom Simorjem radi ucifceljisSa v Trnovem med Slovaki. Splo§no zanimanje vzbudilo je pismo kardinalovo, v katerem po „N. fr. Pr." priznava brezpogojno nadzorni§ko oblast di'2avc nad Solami in v katerem se pona§a s tem, da v njegovi §oli, dasi v sredi Slovakije, se uci vse madjarski ter da se odrejajo Sirilci madjar-ske kulture za Slovakijo. V stvari sami pa, 0 kateri je prepir, je kardinal ministra prav do-in  temeljifeo zavrnil.
NaS zvesti prijatelj knez Bismarck zbira zopet ministre srednjoevropskih dr2av okolo se-be, da se z njimi pogovori 0 sedanjem polo^aji svefca in 0 tem, kar bi bilo treba ukrenitt v blizujih casih. Patrijot Crispi je u2e pri njem v Priedriehsruhe, na§ Ealnoky se jima pridru^i te dni. Prifiakovali so, da pride tudi rusH minister zunanjih zadev pi. Giers; a ta je narav-nosfc odgovoril, da ne pride, najbrze ker nima tarn Lesa iskati.
Italija bi se rada Franciji nekoliko po ro-bu postavila, ker vfe, da jo branite Nem5ija in Avstrija. Tako vsaj se razlagajo ostra pisma, katera je pisal minister Crispi v Pariz glede ^emlje Massaua ob Rudefiem morji, katero bi Italija rada zasedla. A zdi se, da ne bo hu-dega, ker loie je ropotati s peresom nego z me-fiem.
% Franeoskem je veliko nemira, upitja in prepira, kakor po navadi. General Boulanger, smrten nasprotnik NemSiji, se vozari po de2eli ter kandidira, kjerkoli je prazno kako mesto za dtfavni zbor,   Te dni je bU ob enem voijen v
treh volilnih okrajih, kar je njegove nasprotni-ke, v prvi vrsti iide, jako osupnilo. Da bi ga izpodkopali, ocitajo mu mnogo stvarij, katerim se pozna na prvi poglod, da so izmidljene in zakaj so izmiiljene.
Domafie in razile vesti,
Oesarjov rojstni dan obhajaTie je slovesno po vsej de2eli. Iz Mima dogel uain  je o  omlnftnji 1 8layno8ti dolg dopia, a!i za ta list prekasuo. -:._X-6 «j-povanu bo slavila   „Kat. pol'ticna fttalnica"   Stiri- i desetletnico eesarjcvo z veselico'   za   katero   se  n2e ! sestavlja slavnostni vspoted.                                       j
V* Gradi&di so imeli veterani preteklo nede-Ijo prav lepo sve&mogfc. PiisTi so bili iz vseb krajev Furlanije in so bill razvrSSeai v §ciri stotnije. Mon-signer Jordan slu7.il je sv. inaso pod lotorjum na planjavi, mod katero je svirala godba. Po magi pola se je zobvalna pesem in pree". g. prost je da. sv. bla-goslov. Navzoce je bilo todi>breai stovila ljud-iv.i. Po eerkvenem opravifu so veterani defilirali pred nnvzoco gospodo. Potem je bi). banket z Binogimi navduieiiirni napitnicami. Ljuda'zo veselico je zapre-<5il Cie&; a vsa s!av:toat jo pricala, da Furiana ni se okus&Ua nitalijanBkaa omika, ampak da je svojemu vladarju zvesto udan. Slava!
Vabilo. Podpisano predsednislvo vabi uljudno vse p. n. gg. druStvenike slovonskega naroduega poll-ti8nega druStva n81oga" k .redneuiu obSnemu zboru, ki bo v prostorib gor §ke Citalnioe z duevnim redom, ki je v pravilib doloSen, v ponedeljek doe 27. avgu- j sta ob 11. nri predpoludne, z opombo, da pri tej j priliki polozi dr. vitez Tonkli rafiun o svojem delo-vauji v dr2avnem zboru, V Gorici, 10. avgusta 1888. PredsedniStvo.
V Bolci bo v nedeljo 2. septembra volilni shod, j pri katerem bo dajal dr. vitez Tonkli racun o svojem j dolovanji v drzavnem zboru,   Vsi  nepoaredni in po-sredui nj'govi  volilci  so uljudno   vabljeni,  da bi se udele&ili toga shoda.
Duhovske zadeve. 6. g. Janez K o k o S a r, kaptan v Cerknem, navduSci cecilijaneo in spreten glasbar, imoaovan je upravitelj fupniji &ebreljski, ki j je bila brez duSnega pastivja, odkar jo je zapustil & g. Adolf Havmolj. — Urarl je 20. t. m. v Kor-minu Anton Toros, vikar v pokoji. Rojeu jo bil v Medani 6. julija 1816, v duhovnika posve6en 21. sept. 1846; zadnja njegova sluBba bila je v Rutarjih (Ruttars) pri Korminu; ufco mnogo lot miroval je v tem trgu, ki mu je bil blizu rojstnega .kr.ija in pri* j ljubljen cd^mladih let N. p. v m.                            ]
Jakob Maksimttijan Stepiscimegg, knez in I skof lavantinski, ki je praznoval 2. avgusta 1.1. pet- ] desetletnico   svojega  raaSuiStva,  objavil je v  „Sk»v. j Gospodarji" z dae 9. avg. uaslednjo  zahvalo:   „Ker j mi ni mogoce, posebej se zahvalifci  vsem,   ki so mi | Scstitali k zlati mesi, so poslu^ujem te poti,   da jim j izieSem najarcnejSo zabvalo. Bog jim poirai.   V Ma* tibrtiu dne 6. avgusta 1888.a Svoji duhov^ini je pa Se poacbe razposlal kratek pastirski  list,  ki je poln najpresrfioiso hvale do njo.
Na c. k. izobrazevaliSci za uciteljice v Gorici sprejemalc sc bodo ufienke v ravnatcljevi pi-8arni 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure pred-pcluduc. Vsaka uCenka, ki na novo vstopi, naj pri-nese aeboj: a) krstni ali rojstni list; b) zadnje solsko sprifievalo in c) sprifevalo uradnoga zdravnika, da je popolnoma zdrava. Ufienke, ki 2ele vpisane biti v i. k. dekliSko vadnicn, naj se oglasijo se §olskim spri-Cevalom pri dotiCni uditeljici razrednici 15. septembra od 9. do 12. ure predpoludne. One, ki vstopijo na novo, naj prinescjo seboj tudi krstni list. V drugi, tretji, eetrti in peti raared se ne bodo sprejemale uCeuke, ker ni pvostorov.
Visoko c. k. vlado opozarjamo najuljudnejo na danaSujo vest o tukajinji c. k. dekliski vadoici, katera radi pemanjkanja prostoro^ ne more sprejeti novih ucenk v noben razred razen v prvi, a io v ta, kakor se pravi, samo 24. Naj bi se vendar sezidaio enkrat prepotrebno poslopjo. da bi bili stroSki, ka-tere uztocuje ta Sola, v pravi razmeri s Stovilom u6enk, ki ee tam pou5njejo. Ob enem naj bi bo pa tudi noitanja Solska uvcdba tako premenila, da bi bila Sola v resniei to, kar pravi ujeno imo, in ne tamo e. k. drzavna dekiiska nemska Sola. Ako ima taka ostati, kakersna je zdaj, naj se ji odvzame se* danje ime tor naj se imenujo tako, kakor sliOna sola v Tretu. Se v6, da potem se mora lociti od c. k. izobrafevalisSa, s katerim nima skoro nobene druge zveze razen istega poslopja in istega ravnateljstva. Po svoji sedanji uredbi ta dekliSka lola n i vadnica v smislu novega organizicijskega pravilniktt, ki ga je izdal minister vitez Gav6.
ZemljiSke knjige so za poRestnika zemljiSfi is IM ncpreceiiljive vrcdoutti, ker kalojo piavega
posoatnika s tako mo3jo, da jo pvav te2avno zmagati v io&bi proti knjigi. Knjiga obsega tudi vae dolgove, ki tcZijo kako pose^tvo, io razkriva ted^ij piavo njV-govo viednost. Upuik jo miren, <5e vc, da je posojilo vknjizeno, ker poaestvo mu daje poroStvo, da dobi ppsojeno vsoio o svojem 5aBU nazaj, Ker je zem-ljiSka kiijig:? javna, sine jo vsakdo progled-jvati in prepiiSafi se o kakem posestvu, ki ga zun»ma< ali je prostc ft ji obt^^eno. h. tega je razvidno, da je knjiga jako vazim in da je potrebno, da se pise v tistem jeziku, ki se gpvori v doticnih krajih. Tudi visoko c. k. mitristerstvo piavasodja je to spoznalo ter, iz-vrSnjoS §. 19. temeljtiih postav, ukazalo, naj se vpiSe ysako vknjt^enje v tis'eni je/.ikY,v katerem je bil izdan dutie\'ii sodnijski odlok, oziroma v katerem je bila spisana dotidna proSnja. Kako se je izpolnoval ta ministeiski ukaz v inuogih krajib, pojnsnii in do-kazal je sloveuski poslanec Fr. Ferjau6 d v diiavnem zboru dunajskem. Dotifini odlomek njegqvega govora prinosli smo V danaSnji StevilB. ter priporo6amo gg, fiitateljem, naj ga pazljivo berejo.
Drobne vesti. 22. t. m. umrl je v Mirou Ivan Sealettari, castni ud goriSkoga veteransko-ga druStva, odlikovan se zlatim krij5em za aasluge, biv§i 2upan mirenski. Ranjki bil je tudi preoiozen posestnik, etrojar in trgovee z usnjem v Gorici. — P o z a r je bil te dni v Gorici ob cesti, ki vede k uovim mesaieam (Via Macello) za kapucini. Pogorela jei kmefika biSa z vso opravo in s poljskimi pridelki, ki so bili shranjeui. Vse je bilo zavarovano. Zacimi-vo pri tern je to, da mestni gasilci so priSH na po-gOfiSi^e ah sodi brez vode, med tern ko so tukajsnji topnicarji pripeljali seboj brtzgalnido in vodo ter o-gcoj zadusili, da se ni  ra^Siril na sosednja poslopja.
—  Prorafiun mesta gori§kega za prihodnje Icto 1889 ostane razpolozen v mebtui pisarai skoz 14 dnijt ki so se zaeeli Steti z 18. t. m. — Po daljSi boiezni umrl je v Gorici veeraj Gotfrid baron D e Gratia Podgosdom, v mestu jako znana oseba. — Nove zvonove za vikHrijsko cerkev Ro6injsko u-lil je (Lines tukejSni zvonar Alojzij Broglio r ob-Cini Podgora- Pevma. — Na§ domafiiu iz Sta-rega Sela pri kobaridu Miha Skocir postal je uadpoiodnik v Celjskem peSpolku §t. 87. — V ko-perskcin glavarstvu v Istii bo uopilniina velitev kmct§kih obtin za de^elni zbor poreSki 30. t. m. Na-todni kandidat je Fran F1 e g o, obCinski naceluik v Buzctu (Pingueute), Cegar izvolitev  je   zagotovljena.
—  C. k. ^elezniSko prometno ravnateljstvo v JPtilji preseli si- s 1. septembrom. t. 1. v Trst, kjer bode poslovaln v ulici Canale grande §t. 4.
Za drugbo sv. Cirila in Metoda nabrali so b i 1 j e n s k i rodoljubi v veselej dru2bi 5 fl. 30 now in to v prvo. Le tako naprej, Cvrsto za narod in omiko!
Vabilo.   Podpisani odbor sttje si v iast ulju- , dno vabiti vse   brate   BSokoIe/c   rojake  in narodna j drustva k slovesnemu   odprtju   telovadnega  drustva ; BSokoltt   v Gorici dne 2. septembra t. 1.  Slovesnost : so bode viSita pr» lopem  viemenu na   Katarini- j jevem vrtu,   pri slabem  v go.stilni pri   MZlati I z v e z d i.tt Spored slavnosti: 1. Pn-dpoludne sprejem doslih „SokolovB na kolodvoru.   2. Ob 1. uri popol-| doe „lftnket* domacih in zonanjib Sokolov. Banketa ! udelete se lohko tudi   drugi rodoljubi,   ki niso r,So-[ koli." Vs=ak elen pla6a 1 gl. Kedor Sell udeleiiti se I baoketa, naj to naznani odboru ali pa pri cuvaju go-j riske citalnico V3aj do sobote pred slavnostjo. 3. Ob ! 4V8 uri zvt{er slavnostna  beseda se sledeCim spore-dom: 1. Gorski  popotnik,  stopaj,  svira orkester. 2. Overtuia iz „Va^ucco,M   svira orkester.   3.  Pozdrav i staroste. 4. „Sokolska,u poje moski zbor. 5. „Naprej" stopaj, svira orkester. 6. „0 bitvi,s poje moski zbor. |
7.  Finale iss „Zadnji   SuliSki daevi,"   svira orkester. j
8.  V „pepelnicni no6ivtt deklamuje g.Sna Fabijani. 9. j „Zrin6ki-Frankopaiika,(W poje moski zbor se sprem* I ijevanjem orkestra. 10. BXJmetnikov iivelj,'* evira or« j kester. 11. BSlavn3stni govor," govori Ant. Zaverta- j nek. 12. BHercegovska,u   poje moSki zbor se sprcm*
Lljanjem orkestra. 13. Finalni tercet iz BErnani," svi* fra orkester. 14. Srefikaoje lOdobitkov; Stovilka sta-[ ne 10 kr. 15. „Na boj," poje mo?ki zbor se sprem* | \ Ijanjem orkestra. Po bosodi pies na prostem (oziro- \ I ma v dvorani.) Pri besedi in pri plcsu svira gorifiki | orkester 18 moz. Vstopnina k ve*elici za drustveni-I ke prosta, ncdruStveniki plaSajo 20 kr. za osebo. Za I pies plaCajo droStveniki 50 kr., riedru§tveniki 1 gl. j Badodarnim doneskom se ne stavijo mcje. Prvi pies I pleSejo sami BSokolcitt v druStvenej obleki. Gospod-I je druStveniki naproieni so uljudno, da bi si umisli-I li za to. prvo slavnost drustveno obleko, kateto iz-I deluje g. Martin Poberaj na Travniku. Ob enem naj I blagovole prinesti seboj tudi diustvena znamenja. I Vstop k slavnosti ni dovoljen brez vabila. K obilni I udelezbi vabi odbor telovadnega druStva
99S0lL0l<c
I         V Gorici, 20. avgusta 1888,
I          „Nepristran",  hrvaSki list,  ki je saiel izha-
I jati po5etRom tega leta na BuSaku blizu Reke in ki ' ;© bil uawenjen posebno Jirv«t#kcmu Primorju, Utri
m kvarnerskim otokom, moral je prenehati rad i po-manjkanji graotne podpdre. Ob2alujemo, da narodni IiBti dobivajo tako malo podpore, da jim ni mogofie niti 2ivotarifi, a toliko manje pa razevitati se.
Vabilo k IV. velikemu in pevskemu zboru „Slovenskega pevskega druStva" a praz-uovaiijnn 40-letnice Njih Veli^anstva naSega pre-svjtiega cesarja Franja Josipa I. dne 2. septembra 18S8 v Ktskem. Slavna slovanska pevska druStva, pevski zbori, slavne Citalnice, Sokoli, drngjt narodna drufitva in posamezni narodujaki se najuljudneje vabi jo k udrtUzitvi zgoraj omenjenega zbora in te po-sebne slavouati, ter se prosijo porofiiia, ako in v ko-likem Stovilu se hofiejo udeleiiti. V Ptuji, meseca avgusta 1888. Odbor „SIov. pevskega drustva".
Medved, ki je bil v tern letu v trnovskem go-zdu vstreljen,, bode prihodnjo nedeljo razpoloien v goriSkem dczelneui muzeji.
Viuo-sadjerejsko druStvo za 3rda pririadi prihodnjo nedeljo 26. t. m. vino-sadjerejsko razatavo. Razstava bode v Stevevjanu v prostorih g. Forfften-tinija in bode odprta od 9. ure zjutraj dp i|o2i istega dne. G^spodje posestniki in vino-sadjerejflki trgoyci, kakor tudi drugo slavno obiinstvo so vljudno vabljeni, da pofiaste s svojim pohodom drugo Briiko razstavo. Odbor Vino sadjerejskega druStva za Brda.
Poziv posebnega odbora v Ljubljaui, ki nabira krajepiscaimena po vsi Sloveniji, objavili smo v stev. 28. od 13. julija t. I. Poznejo smv izve-deli, da odbor je odlofiil za vsako duhovnijo mofia, ki naj bi zapisal vsa krajepisna iniena, razvi^ena po zupanijah in davkarskih obemah, ki se nahajajo v dotiLni duhovniji. Razposlalo se je tudi vabilo do-Hdnim gospodom z uljudno pro§njo, da bi blagovoljno prevzeli nabiranje imen v tisti duhovniji, katere ime je zapisano pri njih imtmu na zavitku omeajenih va-bil. Ob enem so pridjana xefienemu vabilu tudi pra&a-nja; na katera je odgovotiti, in opomnje, po katerih se je treba ravnati pri tern nabiranji.
PraSanja glasijo se tako:
I. Iz katerih prejSnjih obcin je nastala sedanja ob^ina in ali ta ob2ioa (ali katera vas v njej) ni^ i-mela prej drugega iniena ? II. Ali je v obcini kak grad ali samostan, all so kake grajske ali samostan* ske razvaline ali pa kake druge znamenitosti zgorlo-vinske, ali pa tudi prirodne (u. pr.jaine, rudniki, slatine, toplice itd.)? III. Imena trgov, vasi, selific, manjSih okolic, posumiLnih polj, njiv, travnikov, goz-dov itd. IV. Imena gor, hribov, gricev, klancev, so* tesek, dolin itd. V. Imena rek, potokov, studencev, izvirkov, jezer, ribnjakov, kalov, mocvirij itd. VI. Spada li cela obcina ali spadajo le posamicni deli njeni pod kako sirse krajepisao ime, katero ima ves kraj (okolica), in kateri so ti deli? N. pr. Soriko Polj», Suha. VII. Naj se kratko omenijo va2ne zgo-dovinske dogodbe, ki niso obce znane in so pripo-vedujejo.
Tem praianjim dodane so naslednje opomnje:
1). Imena, spadajoca pod II, III, IV in V naj se uredijo in razvrBte po katastralnih obcinah, ako je namr«'c sedanja ob5iaa iz njih nastala. 2). Pri vsa-kem imenu pod II, III, IV in V zapise naj se tudi nemsko ime, ako se rabi. 3.) Pri imenih pod III (trgi, vasi, seliSda) naj se zapi§e, kako se glasi na upraSanje kje, kam in od kod, in kako se glasi ime prebivalcev in adjektiv (pridevnik) iz tega iraeoa. Na pr. Kdmna Gorics?., v Kdmni Gorici, v Kaurao Gorlco, iz Kamne Gorice, Kamnican, kamniSki; Ig, na Igu, z Iga, IMnec, iSki in iSdnski. 4.) Vsako ime naj se zapi§e z akcentom. 5). Ako ljudstyo ime drugace izgovarja, nego se navadno piSe, naj se to pripiSe natancno tako, kakor dotiino ime ljudstvo v narecju izgovarja. 6.) Odgovori naj se zapiaujejo po zgoraj naStetih tockah s pristavljenimi Stevilkami.
Nekaterim gospodom, ki so dobili vabila, da bi sodelovali pri tern poraenijiyem podjetji, bo morda teiko na prvi pogled odgovoritl na vse, kar se zak-leva. Taki naj pomislijo, da jim jedovoljeao in da osrednjt odbor oelo ieli, da bi si sami po. svoji pre-vidnosti pridobili Se drugih poaagalcev. Castita du-hovSCina in gg. uSitelji lahko slo&io delujejo na tem polji. Posebno pa lahko pomagajo v tern oziru prav mnogo dijaki, ki so zdaj na pofiitnicah. Vsakdo naj si nabere imena, k» so navadna v domadi vasj ter naj jih izrom" poverjeniku za Ksto dubovnijo., # po-raocjo dijakov in Sidoh Solske mladinedi ae veliko I doseLi v tem oziru. Tedaj, pogumno in sloino na I delo!                        _______
Listaica urednJStva. — Dopisa a zborovanji uSitelj* sksga druStva v Sesipetru nismo sprejoli, ker smo v posted* ajem listu povodali, da smo polemiki v „Soci" zaprii yrata. Drustveno predsedniStvo se bodo hi samo znalo zagovarjati v prihodnjem zbororanji; k*r pa Has tifie, ne oporekamo, da pri pvepisovanji vabilu, smo bili v njem zamenili izraz „lo t-ni obini zbor" z besedo j^borovanje'V
Presrfaa zafcvala vsem, ki so sp?emili k zadnjemu poSitku lanjkega
Ferdinanda Kavs-a,
posebi o pa se ?a to zahva\ujera naSelnikn stretskega Srastra, gg. urfdnikotn in vsem p, n. fiestium obu-narjero.
V Bolci, 17. avguata 1888.
STABIJA udova KAVS.
I
Naznanilo.
Velilio IIamlmr8lLo-Ame-rikaxisko draStvo brzili poSt-nili  parobrodov,   poslivjodili
med Hamburgom in ]Vew-Yorlsom, uilp^ilja rcdno v nedeljo in sredo vsakega tedoa velikc pEiobrode svojo iz Hamburga v New-York, ter sprejeam po-tovalce prvega* drugoga in tretjega razreda, uamenjene v New-York, Sv. Fran&Sek kali-fornijski, Aotilo, Meksiko, Kolon, in po c-rti Panama v Kalas (v Limu).
Vozniua je jako cona. Voinja ponnja potovalcem vso raogoce prikladnosti. Druitvo to poznano je do sedaj kot najvarnej§e.
Glede" potovanja in kakersne si bodi drugo poizvedbe obrriiti se je blagovoijno na zastopnika v Gorici
ft
se vljudno podpiaani priporocara za napravo cerkvenih posod in orodij nojnnvejse oblike. kot: monStrane, kelihov, svetii-nic, svecnikov, ltd. itd. po najnizji ccni. Zadovolim gotovo Vsakega narecnika, bodisi da je delo prepusceno raojemu nkusu, bodi si da se mi je predlezil naert.
Stare reel popravim ter jih v Ognji pozlatim in posrebrira. 6c. gg. narocniki naj mi blagovolijo poSiljati take reci nefranko-vane.
Teodor Slabanja,
srebrar v GORICI, uliea Morelli St. 17.
Foslja Tsako blaga dobro spriTljeno in pwtniae prosto!
##*W^^
PAPIR,
sklad 500 pol:
konceptni nevglajeai po   .   .   .   .   .    i gl. 35 kr„
„        vglajeni.......1   „   40   „
bel za uradna piauia......1   „   80   ,
pol ministerjal za poro&Ia    .   .    .    .   3   „  40   „
Konceptni papir je bel, Bivkast in viSnjevkasfc.
Teh vrsfc papir je najprimeraejsi za uradno rabo. Raznih drugih vrst imam za viSjo ia ntejo ceno.
100  pisemskih zavitkov   (kovertov)  25   kr. in drazji.
Skatla, t. j.   144  peres  velja  od  30  kr. do 1 gl.'lO kr.
Vso  drugo  pisarnisko  priprairo   prodajam   po razmeri teh cen s celo majhtiira zasluzkom.
Priporo6am se za blagohotno odkupovanje.
G. LIKAR
v SemeniSk'h aiicab St 10,
•BpOA -BOAlMBa 'BUI1SJ91Xf^[
Pige se uam m lluuaja: kvrstni vspeiu va>
5ih lekarja Riharda Brandta aviearakik kroglic pri pomla-danskem in jesenskem zdravljeuji, da so krv ocisti, dajo mi povod, da Yam javno isrecem svojo zahvalo. — SpuSeaj, itio-zolji, uleso, zdruzena s teakim cejenjem v prehodnih mesc-cih od leta do zimo, silili so me dolgo pa zastonj iskati sred-stvo, katero bi — brez silnih uS:nkov znanih mi cbfcil, ki za-to vecinom prebavne organe Se bolj Sibijo, — ocistilo telo po malctn nabranih neprebavnih tvarin, sliza in gkodijivih sokov. Z nekakim predaodkom — slednji6 so uzc ne ve, kutoro izmed ninogo hvnljeniii pripomockov bi si kdo izbral — zaccl sem vabiti priproroiSoua lekarja Riharda Brandta svicaivlci kroglico. Previdno 8cm pocel ?. jedno kroglico in kcr ni bila prav prijeinoga okusa. zavil sem jo v zmocono oblo ali lopo-nico, kar jej jo odvzelo vso neprijeinost. Skor. oscm dnij in sicor blizu eno uro prod znjutrkom som join;iI vs k din cno kroglico, potem sem nadaljeval z dvema kroglicamn, in aom slednjic na tri. Da bi telo, ki je bilo med toin ono notranjo tezo in tvarino, ki uziofiajo kozno vnetje, s pravilnim prijotnim ciScc-njem popolno zgubilo, polagoma odradil, presel sem zo-pct na eno kroglico, dokler ni postnla so ta m-sla. porcija ne-potrebna. Po tem lecenji pocutile pe j" moje folo v vsakcm ciru izvrstno, prcbavljal sem lahko, cedil sem se pravilno, in telo se je Cutilo prosio onega zla, katero mi je bi!o prcga-njati; Prav posebno moram so omeniti, da ucinck teh kroglic ni bil nagol, kakor pri ronogih drugih mecilih, temvee da so prav polagoma odpuacale,. tako da se jo dol skoro z gotovo-stjo pric'akovati — pri nioni blizu v 9 urah — vspeh pospesene prebave, pa zopei ne nenudoina, ampak lo z nekim pvitiskom. Zato mor"m s popolnim prepricanjem VaSe lekarja Riharda Brandta §vicarske kroglico priporofiati vsalcmu, ki jo onako meni slab, kar sem tndi "vselej storil svojim znancem. Da pa pokazem piavo pot tudi mnogim tisocem, ki radi samih pri-poroSie in pohval ne yedo, kaj bi zaccli pri taki svoji bolezni, da bi se ozdravili, Tas poobli-Scujem, da objavite to pismo, in sem prilozil notarijsko potrjenje svojega podpisa. Adolf Meklenbnrgr, Windmuhlen gasse, 24.
Podpis potrjen.
IVAN CfiSCIUTTI
DROG^R
si Steje   v   cast   opozoriti   tukajsnje   slavno obfiinstvo,  da j<5  odprl
DROGERIJO
V GOEICI prcd Skofijo (Via dell'Arcivescovado) st, 3
i z bogato i popolno za!ogo drop, zdiavilnih
t trav, olj, Spiritov, barv mletih na olji in
| suhih, barvarskik potrebdein, kcmijskih
priprav, vsakovrstnih firne^cv, eopiccv in
gob na  veliko izbiro,  krtad, znuiadkov.
Portlaudskcga ecuicuta in kidravlicnega
I japna. —
Zgoraj  jmenovana  firma sprejema na-roSila na debelo in na drobno, jamfii dobroto naroienih stvari,   uajuizjo  cene in natun6tio [flliJ izvrSitev sptejetih narocii.
AGENTI,
ki hoe'ejo razpefiavati diiavne sre6ke in sredke  __
8 pwomiji proti odplafiilom v obrokih,  sprej-  W
me jo sc z visoko  j^0B»€»"m^JLaKj-jci>»  V
oziroma se fliittcikM.9m.«» pla^o. —- Agouti,  m-" ki  ze  delajo- za  banfine  hiSe  v Budopisti,
imftjo piednost. — Ponudbe pod BJ. W." ua    _
upravniS'vo liata.                                           4%
)oooeoooeooo
$
Zelodene liolezni BS
bitro in gotovo ozdiavi
jeruzalemski balzam
edino in nopresegljivo zolodfino zdravilo.
Ltbraii v raznih zolodCnih bolcznih zdravilo,1 katero bi v rcsnici odgovarjulo namonu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vsakovratna taka zdravila,
Vocji del on Hi kapljie, izl >81cov itd itd., ki ae oznanjajo in priporofiujo obginstvu z visoko leteSimi bosedami, ni druzoga ko provan*. pogosto So SkodljJva.
Samo jeruzalemski balzam, uze davno znan po-svoji priprosti scstavi in po ozivljajoCi svoji moci na ivlodine iiivco, si je pridobil prodnosfc pred vsemi dru-gimi do zdaj znanum pomocki, kar potrjujo njegova razprodaja. ki vodno rasto.
Ta balzam, bogat kropfajoee mofii kineSkoga ra» barbara, kornniko, ki jo sploh znana po svojem pre-bnvnem nspahu, dajo gotovo sredstvo prci zelodfinim slabostiiH, i/.virajoCim iz nerednega prcshavljanja. Zato so priporoCa, ko jtisti ne di§i, proti nep'rijotni aapi, gnjusu, riganju, zabasnnju, ftomorojdalnim toiavam; pomaga tudi proti zlatenici, gliatam in bolozniin v drobu.
Stoklenica a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lckarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. llovis, v KQBMUTU pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C. Palisca.
*O€>OOO0OOOO<
ZAYAROVALSHCA-.
Ogwsko - Francoska
v Btuda.-I'esti
z ustanovno glavnico 10.000.000 fran-kov v zlatu
popolnoma vplacano in nalczono deioma pri prvih kvetlitnih zayodib, deioma v dizavnih pnpirjih in deioma v velikanskih posostvih v Pestu   in na  Dunaji — ill z reserviiiill
zalogom okoli 5,000.009 goldi»a?jev epi ejema zavarpvanjp. proti] pludilu prav znier-nib preinij:
1.   pio'i skodam prizadctim po po&iru, streli in razpoku na javnib in privatnih po-slopjih. cerkvab, glediscih, gosposkih in kme^- j kib hisab, obrtniiskih r.apravah, prodnjalni-cah, mlinib, dolavnicah, hiSni opravi, posbdi, orodji, obloki, perilu, diagocRoostih, btagu, potroleji, stt-ojih, rokodfilaki opravi, kmetij-skera orodji, hiovib, senikib, skodnjib, vozo-vib, iivini, kleteh, poljskib prideikih itd.
2.  proti §kodi; kodar se ub'jejo kristalno velike sipe in zrcala v prodajnlnicah; bisah itd.
3.  proti skodam in nezgodam, ki so pri-pctujejo blagu na potu, kedar so posilja iz enoga kraja v drugi;
4.  proti nasledkom sludajuih nesrefi, ka-korSne zadevajo labko voako delajoco, spre-bajajodo se m potujo5o osebo itd. insicerza tri 8lucaje: za srart, onemoglost in zaSasao nesposobnost za delo;
5 rsa 51ovtSko zivljeuje za slu&ij smiti ali pre2ivljenja, na zaduSbine dohodke, pokoj-nine, preskrbovanje za starost, dediidine za otroke; sluSaji usmrtjenja v dvoboji ali vsled samoumora tudi niso izkljuSeni.
Druitvo je povrnilo 6kode, od kar je ustaiiovljeuo, za viSe od 30,000.000 goldinarjev.
Glavni zastop v Gorici Fl^Rlll^i V,\»  CAMHVTVI.
Okrajno agencijo v Kaualu ima gospod JTosip IXonig-.