Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UBEDNISTVO IN ( PRAVAI mjj. PEBSB«NOVA UUCA » — TBLEPOH STBV 156 - ClMiVNl BACUN PRJ NABODNl BANKI. PODRUŽNICA PTUJ. STEV. M3 I - UKBJUn UBEDNISKJ ODBOB - ODGOVOBNI UREDNIK J 02 t vkABL — BOKOPISOV NB VSACAMO — TISKA MABJBOBSKA TISKABNA V MABIBOBU LBTNA NABOCNINA SM DIN. POU.ETNA 2S0 DIN. ČETRTLETNA 1» DIN Štev. 12 — Letnik VIII. PTUJ, 25. marca 1955 Pnfitnfna plačana ▼ cotovtnl Cena din 10. v meanarodni poJin/ii ze pre- e«i časa ni dvignila tolko pra- hu nobena stvar, kakor nedavna ameriška objava dokumentov o konJerenci na Jalti. (Roosevelt, Churchill, Stalin) ko se Je malo pred konec druge svetovne voj- ne pr-krojevala usoda povojne Evrope, tudi jugoslovanskih me ja, in ko je bilo določene, da naj bi si vpliv v povojni Jugoslaviji delili Velika Britanija :n ZSSR po znanem fifty : fifty receptu. (Kot smo videli, iz te delitve si- cer ni bilo nič, ker so naši naro- di znali vsako vmešavanje tujcev v naše notranje zadeve onemo- gočiti in voditi lastno, neodvisno politiko.) Vendar pa je marsikje drugje obveljalo to, kar je bilo dogovorjeno na tej konferenci. Toda. v tem trenutku ne g^e toliko za vsebino dogovorov na konferenc:, ki so bili v neki meri itak že znani, pač pa tembolj za- radi časa, v katerem so prišle na dan podrobnosti o raznih izjavah državnikov, ki so sodelovali na konferenci in ki določno kažejo na njihova konkretna stališča glede posameznih problemov. Stvar je posebno neugodna za predsednika britanske vlade Churchilla, ki je edini med >> tre- mi velikimi« doživel čas njihove objave in potem, ko jih je že sam, seveda po svoje, obdelal v svojih javnosti izročenih spomi- nih, ki se v nekaterih pogledih razlikujejo od sedaj objavljenih dokumentov. Največjega pomena pa je ob- java teh dokumentov za ameri- ško notranje politično življenje. Republikanska stranka, ki je tre- nutno na oblast: v tej državi, skuša namreč na vsak nač.n one- mogočiti s-vojemu nasprotnUfu — Demokratski stranki, katere predstavnik Roosevelt je bil eden udeležencev te koriference — zmago na volitvah v prihod- njem letu in se je v ta namen poslužUa kot orožja tudi teh do- kumentov. Na zelo negativen odmev je naletela objava teh dokumentov tudi v Franciji, o kateri so na konferenci zelo omalovaževalno razpravljali^ Sicer pa so v Franciji precej zaposleni s svojimi notranjimi problemi, predvsem z ratifikaci- jo pariških sporazumov v senatu, kar Se bo verjetno zgodlo še pred koncem tega tedna, kakor z ugibanjem trgovcev in obrtni- kovoi Pierra Poujada, »nadobud nega* kandidata za diktatorja, kateremu je uspelo v poldrugem letu postaviti na noge organ za- cijo z okrog 800.000 člani, pred- vsem trgovci in obrtniki, ki s>o se povezali, da bi se laže zoper- stavljali državni oblast: glede plačevanja davkov. »Pužadisti«^, kakor imenujejo to protidavčno gibanje po njenem vodji Pouja- du, povzroča francoskemu parla- mentu s svojimi grožnjami, da bo priredilo »pohod na Pariz<^ prav tako nemale težave, kakor francoskemu senatu grožnja z one strani železne zavese, da bo odpovedana francosko-iovjetsku pogodba iz medvojn:h let. Kljub temu pa se nova francoska vlada še dokaj dobro drži v sedlu. i V zadnjih dneh je prišlo do ' zastoja tudi v delu razorožitvene kormisije Organizacije združenih narodov, ki zaseda v Londonu. Delo komisije je sicer zavito v ^ temo, saj so seje tajne in je ta- ' ko javnost o zadev: obveščena edino iz moskovske »Pravde*, ki je objavila o dosedanjem neuspe- hu razgovorov krajši komentar, v katerem polemizira s stališčem zahodn h diplomatov glede raz- orožitvenih pogojev in kontrole, ki bi naj sledila splošni dogo- vorjeni razorožitvi. i Te dni je bilo v ospredju tudi vprašanje avstrijske državne po- godbe, ki ga je tokrat sprožila SZ s svojim: notami. Avstrijski veleposlanik v Moskvi je nam- reč predal Molotovu noto svoje vlade, v kateri se ta zavzema,^ da bi bila končno sklenjena držav- [ na pogodba, s katero bi bila za- ^ jamčena avstrijska suverenost in ; neodvisnost in v kateri je bila izražena avstrijska pripravljenost na jamstva, da bi bila Avstrija varna na vseh področjih, tudi , pred ponovnim Anschlus^om. ! Seveda je vprašanje, ali bo iz teh prizadevanj rojen kakšen sad, ssla- nem odbornikom z vabilom na sejo. Poročevalec tov Ivan Kranjčič se je zato v svojih iz- vajanjih omejil na družbeno skrb za prosveto in kulturo in si je z raklago važnositi družbene pomoči in opore pri reševanju vseh problemov s tega področja resno prizadeval pridobiti vse navzoče za to, da bi imeli v bo- doče še več razumevanja in časa j Za pomoč in oporo prosvetnemu ' in kulturnemu delu, saj gre za vzgojo in prosvetlitev mladega j rodu. ki ga še čaka resno delo j in odgovornost, katera sta sedaj j v veliki meri še na ramah odra- j slih. Zanemarjanje prosvetnih IJToblemov, vsiljevanje prosvete, in podobno so pojavi, ki .so tuji socialistični drnžbi Pr" nas imamo vse pogoje za prosrvet-j ljev.anje množic in to ni samo ^crb prosvetnih delavce-/ tem- več vseh naprednih ljudi, ki se zavedajo vrednosti dosedanjih kultumoprosvetnih pridobitev in ustvaritev Tov. Kranjčič je na- štel vrsto možnosti in priložno- sti Za kulturnoprosvetno udej- stvovanje (Svobodine sekcije, IZUD, KUD, čitalnice itd.) in opisal težave in skrbi šol vseh vrst, ki si prizadevajo posredo- vati mladini potrebno os.novno in strokovno ter splošno znanje. Na koncu je še poudaril, da je prepričan, da ne bo odbornika OLO, ki se ne bi med ljudstvom zavzemal in trudil za dvig ljudske prosvetljenosti Po razpravi, ki je sledila, se je videlo, da se lepo število bomikov, zlasti iz Gorlšnice, zelo zanima za prosvetne in kul- turne probleme. Predsednik občine Gorišnica je govoril o šolskih problemih, o učencih in učiteljstvu, o pomanjkanju šol- skih prostorov, pa tudi o po- trebi po strokovni izpopolnitvi mlajšega učiteljstva ter je pri- poročil, da bi majši učiteljski kader porabil del poletnih po- čitnic Za strokovno Izpopolnitev, da bo sčasoma vsestransiko na- domestil starejši življenjsko in strokov-no izkušen učiteljski ka- der. Obenem je tov. Janžekovič podprl predlog tov. Kranjčiča, da bi maral- dograditi domove ljudske prosvete in ku ture '— zadružne domove, kjer se bo lahko ljudstvo sestajalo in iz- obraževalo. Disikutiral je ti:di tov. Stane Stanič, ki je v imenu okrajnega odbora ljudske pr^ svete prikazal število nepism-ene pošolske mladine, obenem pa nakazal, kako je z učiteljstvom, zasedbo razredov itd. v okraju Maribor okolica. Postavil pa je tudi vprašanje, kako je mogoče, da je bil polletni učni uspeh ptujskega okraia v republiškem merilu precej odstotkov izpod povprečja, čeprav je šolstvo v našem okraju na razmeroma vi- soki stoipnji. K debati se je priglaisil tov. Vobič in izrazil mnenje, da je kriterij ocenjeva- nje uspehov v naših šolah pre- oster in da so uspehi mnogo boljši, kar se najbolj kaže pri mladini, ki nadaljuje študij drugod, da prihaja iz naših šol dobro podkovana in da izstopa s trdnim znanjem, dočim to pri uičencih in študentih drugih šol ni tak pojav. Skupščina oziroma oba zbora, sta se strinjala z njegovim mnenjem o prestro- gem kriteriju ocenjevanja uč- nih uspehov. Na vprašanje tov. Geča, če bo prišlo do zakonite obveznosti obiskovanja kmetij- skih šol za kmečko mladino, sta tov. Stropnikova in tov. Tramšek pojasnila, da se na tem dela, vendsT je treba ne- glede na to oii-ogočati kmečki mladini, da se splošno :n stro- kovno izpopolnjuje kjer je to njena želja in zahteva staršev in je razumljivo, da bo povsod tako prizadevanje tudi podprla • ljudska oblast Pri tem pa ni učilnic in strokovnega kadra. ko pa so šolski prostori celo- dnevno zasedeni. Nadalje so o kultiimoprosvetnih vprašanjih dijskutirali še tov. Kerbler s Ptujske gore (vzdrževanje šol- skih zgradb), tov. Hodnjaik iz Juršinc (reden pouk in ocenje- vanje otrok) in še nekai dru- gih. Krajši razpravi o problemih zdravstva in socialne politike, o kmečkem socialnem r,avaro- vanju, o težavaih zdravljenja nezavarovanih ljudi s podeželja in drugem je sledilo še poročilo komisije za formiranje komun, ki ga je podal tov. Lojze Fran- gež dodatno k predlogu, objav- ljenem v št. 11-55 »Ptujskega tednika«. Po poročilu o predlo- gu za formiranje 10 kom-jn v ptujskem okraju je bilo glaso- vanje o tem predlogu. Oba zbo- ra sta soglasno potrdila ta predlog. Nemogoče je na tem omeje- nem prostoru poseči še v vse- bino številnih predlogov, ki sta jih ta dan rešila oba zbore zato jih bodo odborniki obeh zborov na sejah in sesitankiih ter zborih volivcev radi raztoflmačili. V J. Naj bi slikarja Mežan in Oeltjen razstavljala tudi v Ptuju Od 6. do 20. marca sta v Ma- riboru v Umetnostni galeriji raz- stavljala akademska slikarja iz Ptuja Oeltjen in Mežan, Kri- tika v dnevnem časopisju je to slikarsko razstavo toplo poz- dravila in ugodno ocenila dela obeh ptujskih umetnikov, ki sta razstavljala svoja dela v veli- kem obsegu. Slikar Oeltjen je razstavil 22 olj, 10 ujedank in lesorezov ter 15 akvarelov, sli- kar Mežan pa 32 del. večina akvarelov. Akademski slikar Jan Oeilt- jan — po rodu Ncmec — živi pri nas že 40 let in je v večini svojih del z umetniško roko pri- kičizal našo halošlko pokrajino, Ptuj in njegovo okolico. Uni- verzitetni prof. Štele iz Ljub- ljane ga med pomembnimi so- dobnimi evTops:kimi slikarji omenja v svoji knjigi: »Umet- nost zapadne Evrope«. Janez Mežan je Gorenjec, Id živi v Ptuju že vsa povo.ina le- ta. Umetniško se je Mežan uve- ljavil predvsem s svojimi Akva- reli. Kot slikar akvarelov je zelo plodovit. Publika v Ptuju žeH. da bi slikarja prenesla razstavo iz Maribora v Ptuj v celotnem ob- segu, kar bo za Ptuj pomemb- na kulturna prireditev. Kulturo ljudstvo! R. javnosti! Mestni muzej v Ptuju in Okrajni odbor Zveze bor- cev v Ptuju naprošata, da'napišejo svoje spomine s krat- kim življenjepisom: 1.- izseljenci, ki jih je okupator pregnal na Hrvat- sko in v Srbijo. Pri zapiskih, naj pisec opiše življenje vseh svojih družinskih članov od aretacije do vrnitve v Ptuj in morebitno sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju; 2. begunci iz ptujskega okraja, ki so zaradi okupa- torja zbežali iz Ptuja v letu 1941 ali pozneje — spomine na begunstvo; 3. borci in aktivisti narodnoosvobodilne borbe — spomine na organizacijo narodne osvoboditve v ptujskem okraju; 4. Ptujčani, ki so preživeli okupacijo v Ptuju in oko. lici — podatke o delovanju okupatorja; 5. Interniranci v nemških koncentracijskih taboriščih — spomine na življenje v taboriščih; 6. ujetniki v nemških vojnih taboriščih — izkušnje iz dobe ujetništva; 7. vsi pripadniki socialdemokratske stranke in člani cij pred letom 1941; ne na delovanje teh organiza- »Svobode« v Ptuju spomi 8. VSi pripadniki ali sim.patizerji Komunistične parti- je in SKOJ v obdobju med obema vojnama — spomine na organizacijsko delovanje; 9. vsi, ki jim je poznano predvojno hitlerjevsko giba- nje v Ptuju — svoje spomine o njem. Vsi ti spominski zapiski bodo arhivu muzeja služili kot dragoceni podatki za objavo člankov ob 10. obletnici osvoboditve. Prosimo, da jih napišete do prvega aprila in oddate v muzejski pisarni, Muzejski trg 1. — Nobene- ga naj ne odvrne od pisanja predsodek, da bodo njego- vi podatki morda prepičli! Tudi vsi spominski predmeti, ki pojasnjujejo zgodovinske dogodke, kakor so zapdski iz one dobe, tiskana poročila, časopisi, risbe, fotografije, orožje in drugo — oddajte muzeju pred 10. obletnico ve- likega narodnega praznika v trajno ali začasno uporaba! Le velika splošna akcija memoamega gradive nam bo omogočila izpolnitev naše naloge h kateri smo ob 10. ob- letnici osvoboditve dolžni pristopiti prav vsi pozvani z resničnimi podatki in spominskimi predmeti! ChurchiU: »O. K. Tako se počutim najbolj varnega!« naj odločajo o kmetijski strokovni izobrazbi! :: iNapreano Kmexi]sivo zanieva : vedno več strokovno usposob- I 1 j enih ljudi. Na vseh naših kme- : tijah in socialističnih kmečkih : gospodarstvih se občuti vedno :, močneje pomanjkanje strokovno : j izobraženih delavcev. NepravU- :; na uporaba umetnih gnojil, ne- :: pravilno krmljenje, nevešča :: uporaba strojev, neznanje pri :! uporabi zaščitnih sredstev, več- i I ; krat tud: napačno vrednotenje j : kmečkega dela in pok ica nam : ne ustvarja potrebnega narod- : ; nega dohodka. M : POTREBNA JE STROKOVNA I IZOBRAZBA — KDO JE DOLŽAN SKRBETI ZA TO? i Naravno b; bUo, da vsak I sam. In vendar pri nas še ni : tako. Kmet in kmetijski dela- • vec se sicer zavedata, da stro- ko vno znanje rabita, vendar sta premalo odločna, da bi sto- pila po tei poti — si samoini- ciativno pridobila za to potreb- no z-nanje. V tem so nas že obrtniki daleč prehiteli, čeravno je njihovo delo večkrat bolj eno- stavno in manj zahtevno. Lahko bi rekli, da vsi dobro vedo, ka- ko jim je potrebno strokovno znanje in prav nujno pri oprav- ljanju njihovega pok.tca Sami so zahtevali uzakonitev strokov- nega šolstva. Njihove stanovske organizacije imajo pri tem delu velike zasluge. Kmetijske zadruge in Zadruž- ne zveze — organizacije naših kmečkih seiktorjev, stojijo da- nes že pred slično nalogo One 90 dolžne razumeti nujnost stro- kovne izobrazbe, izpodbujati posameznike k temu in če je potrebno tudi v tej smen ma- terialno podpreti Nič ali zelo malo nam bcKio ponaag«Lla vsa j modema sredstva, izkustva in dognanja kmetijske znanosti ter prakse, če jih zaradi neznanja ne bomo znali uporabljati in vskladiti, kjer, je to potrebno. Slaibo bo delala kmetijska za- druga in njeni odseki ix>d vod- stvom takšnih ljudi, Id v stro- kovnem znanju in izkustvih ni- so vešči, kaj šele sigurni. KMETIJSKO-GOSPODARSKE gOLE JE ORGANIZIRALA LJUDSKA OBLAST' Tudi s tem ljudska oblast po- maga kmetom. Samo v iiašem okraju je letošnjo zimo delovalo 20 kmetijsko gospodarskih šoi, kiaitere je obiskovalo okroj. 650 učencev po števi.u. To je sicer skromen zaičetek z mnogimi po- manjkljivostmi, vendar se ka- žejo že prvi uspehi. Glavno je to, da se je delo za strokovno izobrazbo kmeta že začelo. Po- tek teh šol je tesno pKJvezan s sodelovanjem kmetov in kme- tijskih zadrug, ki jim na' nu- dijo vsestransiko pomoč. Moral- no bodo šole podprte, če bodo kmetovalci od mladine, ki misli ostati na domačijah, odločno zahteval-; obisk šole, prav tako tudi zadruge ori svojem kadru. Razumljivo pa je. da te šole potrebujejo tudi materialna sredstva, do katerih naj prii>o- morejo predvsem zadruge. Va- žen in potreben je nakup ple- menjakov, škropilnic in strojev, ki jih člani zadruge raibi.io. Nič manj važni pa niso ljudje, za katere je vse to namenjeno, po- sebno mladina, ki začenja kme- tovad s sredstvi, kjer ie Po- trebno strokovno znanje. Tm^ Za te naj zadruge na občnih zborih določijo delež, ki jun nujzio pripada. ' KMETIJSKA SOLA V TURNIŠCU PRI PTUJU JE PRVA KMETIJSKA STRO- KOVNA SOLA V OKRAJU 2e drugo leto poteka deilo na tej šoU. Začetne težave so pre- magane. Sola traja 1 leto. Go- jenci spoznajo vsa načela na- prednega kmetovanja, si svoje znanje utrjujejo s praktičnim delom, skratka dobijo vso po- trebno znanje za umne'še go- epodairjenje. Tudi dekleta se istočasno usposabljajo za na- predne gospodinje. V šoli dobijo primemo kmetijsko znanje in temeljito gospodinjsko izobraz- bo, ki je tesno povezana s prak- tičnim delom. Ob koncu dru- gega šolskega leta bomo v okra- ju že imeli 65 novih absolven- tov te šole. Ce pojde tako da- lje, nam bo v 10 letih šola dala 350 do 400 absolventov. Tega ne smemo prezreti. To je velika pomoč k temu. da bo naše kme- tijstvo napredovalo in da bo tudi delo zadrug plodnejše. Šo- la je torej namenjena napredku v kmetijstvu. Zadruge in Za- družna zveza jo naj tudi letos na občnih zborih moralno pod- prejo in propagirajo Izberejo naj najboljše m^Iadince in mla- dinke ter jim s štipendijami pomagajo pri šolanju ne oziraje ee na njihovo premoženjsko stanje TUDI STAREJSI GOSPODARJI IN GOSPODINJE NAJ SPOZNAJO NAČELA NAPREDNEGA KMETO- VANJA! Na gospodarje in gospodinje, ki že kmetu je jo, ne smemo po- zabiti. Mnogi si želijo predavanj in naisvetov, ki so jim za na- predek gosix>darstva potrebni. Pozimi, ko je več časa, radi po- slušajo predavanja iz kmetij- stva. Vse kaže. da je bilo vsega tega premailo. Zimski strokovni tečaji z 10 do 15 predavanji iz kmetijskih panog, Id so v okraju važne, bi naj bili stalni način dela. Tečaj naj traja skoz-, vso zimo. Naslovi predavanj, dan in čas predavanja ter imena pre- davateljev nai bodo objavljeni že ob začetku tečaja. V dveh ald treh zimah 9e*bodo pokazaii vidni uspehi. Širiti moramo tu- di strokovne knjige Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani nam bo letos izdatno pomagala Tečaji so primeren krai kjer se knjige skupno naročijo in razdelijo med ljudi. Predavali bodo kmetijski inženirji in teh- niki Njihovo društTro bo imelo Ddgovomo nalogo, da izbere in EX)iš.lje dobre predavatelje Na- Sc^a zadrug pa bo. zbrati tečaj- like prodore ^n čjl4, kd je dal taj- nik druživa tov. Franček Sprah, je razvidno ,da je dnoAtvo v le- tu 1954 sprejelp od JLA dva to- vorna avtomobila. Iz teh dveh društvo sedaj dela enega, ki bo do pf>letja letošnjega leta uspo- sobljen za vožnjo. Dništvo po- seduje dve osebni vozili, en tovorni kamion in eno športno motorno kolo. Vsa ta štiri vo- zila so bila v vsem letu 1954 v dobrem stanju. Za dirkalno motorno kolo pa društvo ne more nabaviti delov iz inozem- stva. Zaradi tega se člani dru- štva niso mogli udeleževati mo- tornih dirk, na katere je bilo društvo vabljeno. Društvena imovina, t. j. vozila, nadomestni deli, orodje in inventar znaša preko 3,000.000 din, ki je zava- vana pri DOZ. V največji meri se je dejav- nost društva razvijala v šola- nju šoferjev-amaterjev in pred- vojaške vzgoje. V ta namen je prirediilo v letu 1954 pet te- čajev, in sicer 1 za oficirje gar- ndzona JLA v Ptuju, 2 tečaja za pripadnike predvojaške vzgo- je, 1 tečaj za ostalo članstvo di-uštva in 1 tečaj za traktoriste na Kmetijski šoli v Tumišču. Ta tečaj je l^nčal samo s teo- retičnim delom, ker v letu 1954 niti društvo nitj Kmetijska šola ni razpolagala s traktorjem, da bi se lahko bil vršil tudi prak- tični del tečaja. Te tečaje je posečalo skupaj 96 tečajnikov, cd tega 3 tovarišice. Izpit pred oblastno komisijo je položilo za šoferje-amaterje kategorije B 80 tečajnikov, za amaterje ka- tegorije A 78 tečajnikov in za traktoriste 3 tečajniki. Od izpi- tov je odstopilo 12 članov, štirje pa niso opravili izpita Mladinci predvojaške vzgoje, ki so v gornjih številkah upoštevani, in to 35 po številu, so izpite opra- vili 100-odstotno. Za ta uspeh je društvo na občnem zboru sprejelo pohvalo s strani za- stopnika Vojnega odseka v Ptuju. Kot vsako leto, je tudi prete- klo leto društvo za praznik »Dan vstaje« organiziralo oce- njevalno vožnjo preko Haloz, katere se je udeležilo nad 30 motoristov in a\-tomobilisitov, 16 članov našega društva pa «e je udieležilo tudi ocenjevalnih vo- ženj Avto-moto društva v Sre- dišču. Društvo je za članstvo orga- niziralo štiri izlete, in to na velesejem v Zagreb, na ocenje- valne vožnje v Središče ter na mednarodne moto-dirke v Mari- lx>r in Varaždin; za pionirje pa izlet v Tovarno glinice in alu- niinija v Kidričevo. Na svoje stroške je društvo obnovilo fasado na zgradbi, v kateri se nahaja, in delno tJudi notranje prostore. Šolanje so prevzeli člani društva brez- plačno. Zaradi tega je šolnina nizka in menda edinstvena v vsej Sloveniji. Društvo krije razvm tega del šolnine še iz zaslužka prevozništva, ki ga ima oblastno dovoljenega in re- gistriranega. Članstvo je bilo z dekan upravnega odbora zadovoljno, vendar se ni strinjalo s tem, da upravni odbor ni omogočil 61an- stvu kondicijskih voženj, kar je ena glavnih nalog bodočega odbora. Saj sam izpit ne poma- ga, če pozneje izšolan š.Qfer ni- ma priložnosti še nadalje vež- bati in držaiti kondicije. Delno je bila ta kritika opravičena, da pa se to ni moglo vršiti je vzrok v tem, da poseduje dru- štvo le eno šolsko vomlo, ki pa je vse leto bilo zaposleno s šolanjem. Navzoči sekretar Avto-moto zveze Slovenije je društvu če- stital na uspehih in posebno I poudaril, da je društvo na pra- vilni poti, ker si je ustvarilo materialno bazo za nadaljnji obstoj, ki izhaja iz nad 3,000.000 I dinarjev vrednosti imovine dru- štva. Tudi na tem občnem zboru je bilo ugotovljeno, da ni bU na- vzoč zastopnik oblasti in mla- dine. N. R. Zbor ptufs^ili šeferfev Nedavno so tudi ptujski šo-1 ferji obravnavali delo svoje or- ganizacije. Ugotovili so, da v preteklem letu ni bilo težje prometne nesreče, ki naj bi jo zakrivil kdo iz njihovih vrst, in j da torej opravljajo svojo službo j vestno in požrtvovalno. To nam pove, da se je popravila discipli- na v javnem prometu tudi pri ostalih državljanih. Kljub temu pa so še ljudje, kakor so ugo- to\-ili šoferji, kj ne spoštujejo cestnoprometnih predpisov: ko- lesarji vozijo še vedno dostikrat src-di ceste, pešci prečkajo cesto kjei koli se jim zljubi, vozniki ^ z vpavžno živino vozijo po levi strani ceste in prečkajo cesto šele v zadnjem trenutku, ko jim le motorno vozilo že za petami. Na cestah se torej dogaja vse. kar lahko povzroča težko mate- rialno škodo in stane človeška življenja. Ker ljudski oblasti nj na tem, da bj vsakega posameznika ta- koj kazrn/avala in s kaznovanjem vzgajala ljudi, je potrebna med vsemi udeleženci v prometu sa- modisciplina in čim večji čut odgovornosti. Za to se zavzema- jo posebno šoferji, ki prav ta- ko niso radi kaznovani in tega tudi drugim ne želijo. Na občnem zboru so razprav- ljali tudi o delovnem stažu, pla- čevanju člariarine, pravni pomo. či in drugem. Ob zaključku so sklenili prirediti strokovni te- čaj, ki bo v kratkem v okviru Udruženja šoferjev in avtome- hanikov v Ptuju. V. L. Pevski koncert v Ormožu I v SM-Huouu, ai+fc i.^. iiicut;«, i>u 20. uri je imel pevski zbor Or- | mož samostojen koncert. Meša- , ni zbor je zapel 15, moški pa [ o iiaiocuiui ui oiutiuiiii pej>mi. Zboru je dirigirala tov. JeUca Veselic. Pevovodkinja in pevci So vložili v vaje mnogo truda in prostega čaisa. Zadnje tri tedne smo imeli vaje tudi po štirikrat na teden. Naše delo je bilo kronano z uspelim koncer- tom. Res je, da je v zboru še precej pomanjkljivosti^ vendar je zbor v zadnjem času lepo napredoval. Prav gotovo bi bila kvaliteta mnogo boljša, če bi pevci redno hodili n^ vaje in če bi ne peli v muhajstem spo- mladanskem vremenu, ki je krivo marsikateremu prehladu. Slabo je vplival na pevce tudi obisk, ki je bil res malenkosten. Polovica dvorane je bilo prazne. Tak odnos do napredne in na- rodne slovenske pesmi ne dela Ormožanom nobene časti. Mar- sikateri ki'aj v Sloveniji bi bU iid udii zoor ponosen. Ugotovi- tev, da ne znamo dovolj ceniti naše slovenske pesmi, je tem bolj žalostna, ker še ni tako da- leč čas, ko nam je hotel oku- i pator uničiti našo največje na- j rodno svetinjo, to je našo pe- sem. Človek bi o tem ne razT mišljal. če bi bilo to v Ormožu običajno. Res je nasprotno da so prireditve dvomljive kulturne vrednosti vedno dobro obiskane Obisk koncerta pa naj n« moti naših pevcev v Ormožu. |Vgii se naj zavedajo, da s tem, da pojejo in širijo našo na-1 predno narodno in umetno pe-, sem vršilo važno kulturno po- j slanstvo, kar naj smelo nada- | 1 ju jejo. Prepričani bodimo, da j po drugih krajih ljudje to pra- ! vilno ocenjujejo, kar nam bodo potrdila naša gostovanja. P. K. Tudi žvepleno-apnena brozga je dobro sredstvo za škropljenje sadnega drevja Ing. Zv brozge, 10 kg zdrobi i ene- ga apna, ki ga v kotlu poškro- pimo z vodo, da začne napa- dati. Apno torej pogasimo Ce pa vzamemo že gašeno apno, ga je treba 30 kg. Afmu dod^i- mo 20 kg žvepla v prahu in dobro piremešamo nato pa do- lijemo 90 aili 100 litrov vode, V mešanici mora biti razmerje med apnom jn žvep om na vsak način 1:2. To mešanico nato segrevamo na zmernem ognju, ko pa prične vreti, ji dodajamo vode, kolikor je izhlapi Ko smo kuhanje končali, odstavi- mo posodo, da se ohladi. Cez nekaj ur bo v posodi bistra rdečkasta tekočina nad goščo, ki se sesede na dno posode. To čisto tekočino nato previdno odlijemo v železne ali steklene posode, ki se dajo dobro zaprp- ti, ostalo goščo pa zavržemo. Brozge ne smemo kuhati v bakreni posodi, ker žveplo ba- ker razjeda. Pazit; je treba tudi pri kuhanju na to, kako teko- čina spreminja barvo. Spr- va je rumena. pozneje oranžno rumena, nato pa rjavordeča. Ne smemo dopusti- ti, da bi postala tekočina ze- lenkasta, v tem primeru je brozga manj vredna, če pa je zelo zelena, i)a celo ner-^^bna. Zvepleno-apnena broAga je zelo uporabna zlasti za zimsko škropljenje v 15 do 20-od5.totm raztopini, ko deluje proti ka- parju, lisitnim pršicam., rdeče- mu pajku, jablanovi in hruško- vi bolšici, mahu. lišajem, jabla- novi p.esni in nekaterim gli- vičnim boleznim. Uporabljamo jo lahko, četudi go brsti že ne- koliko napeti. Zlasti dobro učinkuje pri koščičarjih imatre- licah, breskvah). Pri poletnem škropljenju dodamo škropivu nikotinska aild druga sredstva, njeno lepljivost T>a povočam-o, če dodamo na 100 litrov škro- piva 1 kg železne ga ice. ki jo prej raztopimo v nekaj litrih vode. Kako odpravimo potiske mši? Iz raiznih predelov okraja po- ročajo o mišji nadlegi, ki so se tako namnožile, da bodo sp^ mladi laihko ogrožale nasade in posevke. Posebno občutna je ta nadlega na spodnjem Ptujskem polju. Poljska miš se najraje naseli na poljih. M so v bižini list- natih gozdov. Pri bukovem žiru se močno namnožijo, spomladi Pa zapus^jo gozdove ter se «a- eelijo na poljih in travnikih, kjer napadajo razne kulture. Množijo se silno hitro, saj laliko priičaikujemo od ene same sa- mice v 15 mesecih tudi po 500 mladičev. Vendar na istih po- vršinah ne ostajajo miši v več- jem številu več let, ker bi jim sicer primanjkovalo hrane, pa tudi zaradi bolezni, ki se širijo med njimi. Tako je navadno že druero leto na istem zemMišču malo miši, kjer jih je bilo pred letom še zelo mnogo. Miši se najraje naseljujejo v ilovnati in peščeno-ilovnati zeml'i. ka- kor v s peskom bogatem humu- su, medtem ko ge čisto pešče- nih tail izogibajo, ker si v njih ne morejo graditi rovov. Miš glede hrane ni izbirčna, prednost daje koreninam in sočnim zelenim rastlinskim de- lom. Na travnikih dela veliko škodo deteljiam, na njivah repi in krompirju. Ce pa jih le zelo veliko, delajo škodo vsem kul- turam, tudi žitu, grahu in fi- žolu. Njivo na primer po žetvi zapustijo ter ee preselijo na deteilijišče ali travnrJk ali na nji- vo s peso ali krompirjem. Ve- čina miši zapusti jeseni obde- lano zemljišče in se oripraVia na prezimovanje v više ^.ežečih nasipčh, mejah, na robovih poljskih poti in podobno. Poljske miši zatiramo s cin- kovim oksidom, s katerim za- strupimo pšenična ali kakžna druga zrna (pripravljen strup dobirno v trgovini), s plinski- mi p^tronamL ki jih zažgcmo in njihov dim spuščamo v mišje luknje, z ogljikovim žveplecom, ki ga fzpositavimo pred mižjima luknjami in katerega pare pro- dirajo v zemljo in ugona-b jajo miši ter z umetnim okuževa- njem z bacili tifusa. Za tiničevanje miši je pred- vsem važno, da. se akcija zati- ranja vrši v večjem obsegu in istočasno. Zgodnja srnomlad je za to najprimernejši čas. pa tu- di miši je zaradi minule zime v tem času naj^manj. O T 7 17 O IV T I — POMLADNEM V !L D i > 1 PRAZNIKU MLADINE Sodobna pedagogika si je po- stavila za svoj princip: dati otroku čimlepš« mladost! Kaj lepo geslo, M ga odobravamo vsi, saj vemo, da vtise iz mla- dosti nosimo s seboj vse svoje življenje! Cim lepša so otroška leta čim pravilneje je razdelje- j no šolsko delo z urami veselja in zadovoljstva — tem več po-, gojev je danih za izoblikova- nje srečnega značaja. V dnevih, ko se poslavlja zi- ma in prebuja pomlad — pro- slavljajo koledarsko pomlad številni narodi. Tuda naši pra- dedje stari Slovani so posvečali Vesni — prazniku prebujajoče narave — največji pomen od vseh letnih praznikov. O tem, da bi Vesna postala praznik naše mladine — smo po vojni že razpravljali. Iz daljne pravljične dežele bd pri- šla k nam in obdarovala našo mladino na skupnem velikem pomladnem rajanju s petjem pomladnih pesmi, s folklornimi običaji ob pirhih itd. V druži- nah pa bi ob večerih nastav- ljali otroci Vesni, da bi jih po- nočj obdarovala. V gledališčih bi mladina gle- dala prihod Vesne — mlade že- ne s spremstvom gozdnih živali, ptičkov tn cvetlic! Kako lepo bi lahko z glasbo tn petjem oviU v pravljični sijaj take prizore in dejanja! Kako lepo bi lahko opremili tudi izložbe trgovin za otroke v tednu Vesne! Koliko lepotnih vtisov za mladino, koliko veselih ur! Otroci bi lahko doživeli dva pravljična praznika v letu: Dedka Mraza v zasneženi zim- ski pokrajini in Vesno, nosilko cvetoče pomladi! Ali ne bj pristopili k pripra- vam praznovanja pomladi, ki bi nadomestila z Dedkom Mra- zom preživele praznike? R. 11 ^ % M W 1» II S C A V nedeljo, 20. t. m., smo imeli v Središču v Domu Partizana živinorejsko predavanje s film- sko spremljavo ki ga je orga- niziral za središko območje Dr- žavni zavarovalni zavod Ker je živinoreja na tem oodro^ju na najvišji stounji v Sloveniji, kakor to trdijo štroVovniaki v Ljubljani, je bi!io temu primer- no tudi zanimanj« za to crreda- vanje Polnoštevilen ob-'9k je potrdil mnenje o središMh ži- vinorejcih, da se za svojo živi- no resnično zan^maio in si pri- zadevajo za napredek tudi v tem pogledu. Predavateij je obravnaval ob tej priiiložnosti tudi vnraš^nje zavarovanja živine. V Središču je že zavarovana vsa rodovni- ška živina, zdaj gre še za to, da bi zavarovali še ostalo Dr- žavni zavarovalni zavod nudi v tem pogledu zelo ugodne po- goje. Občinsiki odbor Socialistične zveze delovnih ljudi v Središču je skupno s krajevnimi odbori ŠZDL na občinskem področju in v navzočnosti zastopviikov SZDL iz občine Kog v nedeljo, 20. t. m., razpravlja' med dru- gim tudi o bližnji združitvi obeh organizacij v enotno or- ganizacijo bodoče velike sredi- ško-kogovske oibčine. Posebno mesto je v razpravi zavzel predlog o ustanovitvi iniciativnega odbora za ustano- vitev komune Središče, ki bi se naj lotil predpriprav glede iz- delave statuta in ki bi izdelal ali vsaj pripravil izdelavo na- črta perspektivnega razvoja bo- doče velike občine Navzoči so predlog sprejeli, nakar je bU odbor tudi izvoljen. S prvo se- jo, ki bo v petek 25. t. m., bo odbor začel z delom. Na tem sestanku je bilo pre- cej govora tudi o bližniem ob- činskem prazniku, posebno o pripravah v bližnjih vaseh. Istega dne je bila tudij aika- demija TVD Partizana, na ka- teri so sodeovali p^ci, telo- vadci in godba na pihala. Telo- vadci so nastopili v številnih točkah, ki so druga od druge lepše uspele. Posebno so uga- jala ženska deca članice na dvovižinski bradlji, člani na bradlji in na drogu, mladinci na konju in mizi, skratka vse točke so bile taikšne, da so iz- zvaile številne aplavze gledal- cev. ki so napolnili dvorano. Pevski zbor je sodeloval s tremi pesmimi, ki so jih gle- dalci prav tako nagradili s plosikanjem. Godba pa je so- delovala, kakor ob vsaki dru- štveni akademija, s himno, kon- certnim komadom kot posebno točko sporeda, spremljavo med izvajanjem raznih telovadnih točk in zaključnim komadom KATICA BRACKO (NadailevanjeJ Od Ptuja do Makedonije Zapuščamo zadnje serpentine GaH.čice, vozeč se skozi zelenilo, k- nas spremlja prav do izsto- pa. Pred nami se blesketa je- zerska površina, ki jo rumeni toplo dopoldansko sonce. To je bil naš prvi pogled na Ohrid. Ob jezeru izstopimo, stremeč v daljo, kakor bi hoteli z enim samim pogledom zajeti vse tK)- gastvo lepote tega kraja Ker nam je prenočišče določeno v eHih okolice, se Icmaiiu vozimo oto obali tega jezera v nadmor- ski višini 700 m z divjimi sliko- vitim] goTsikimi masivi, ki se pkonekod prav strmo spuščajo v njegovo vodo. Ciodovito jezero! Oiovek bi moral biti poet da bi lahko izrazil svoje občutke, zroč vse to izobilje lepote tega maikedonsikega bisera. Ustavimo se ob obali. Imena naselja ne pomnim več. Tu je pdaža, nekaj hotelov, v bližini sindikalni dom in nekari vil. Ne mine dolgo in že se kopljemo v top'i, skoraj do 20 m prozorni jezersk: vodi. kjer ima človek občutek, da je na morju. Nekje daleč na jezerski gladini pa se pozibavajo galeba, med katerimi režejo lahno valovečo vodo bele jadrnice, loveč veter z Galiči- ce. Gledamo in prav nič eie ču- timo Tjtrujenosti. saj bi se še tako uitrajen Txytnik ob oogledu na VSo to iieipoto moral zdra- miti. In ko začne toniti sonce t v tem gorskem morju, se ti zdi, kakor da bi usu'!o po vodni po- vršini tisoče biserov, s katerimi se poigravajo valovi, nemirno se boreč za zadnji žarek poslav- Ijajočega se sonca. Človeku se zdi, da je v pravljični deželi. In zvečer — zic^pet novi čari. Je- j zero je nemirno, kakor da so I vstali vsi podzemi^ gospodarji I njegovega dna. Življenje na obali kUče. Večina nas žeU v Ohrid, toda prenapolnjena ladja nas ne sprejme. Knaaiiu nam uistreže Putn-ik in po nekaj ki- lometrih vožnje smo v starem Ohridu, mestu na severovzhodni obali jezera, s starodavnimi tes- nimi ulioaima in hišami v živem narodnem slogu. V tem idilič- nem mestu odkrijejo naši »ohridski junaM« prave orien- taLske napeve, katerih senti- mentalne melodije raznežijo srca tud; nas severnjakov, a močna roanantika jezera skraj- ša sicer nekaj kilometrov dolgo pot do prenočišča, ki so jo mo- rali prehoditi peš. Prihodnji dan poteka v od- krivanju zgodoviriskih zname- nitosti mesta, k- je doživljalo tekom stoletij svoje vzoone in padce. Tu se srečaipo z delom učencev Cirila in Metoda, ka- terih samosJtand so bili močni I centri za širjenje ^ovajo&ke kul- ture. Izredna znamenitost je vsekakor cerkev Sv Zofije, ka- tero so v 6. stoletju Turki pre- tvorili v džamijo, ii premazali freske, a jih sedaj ponovno re- stavriraijo. Sliko o umetniškem in materia/toem ustvarjanju od najstarejših do najnovejših ča- sov pa odkriva popotnica na- rodni muzej, ka hrani bogate zbirke prisanih dokumentov Vsa obala jezera je posejana s šte- vilnimi samostani, od katerih uživa Sv Naum največji sloves. Mirno lahko trdimo, da je ves Ohrid muzei z živopdsnim od- raizom dob svojega življenja. Ob koncu otoiščemo tudi Bi- Ijanine izvore, katere opeva tu- di narodna pesem. Tu je Ribar- sfe inštitut tn hidrobiološika po- staja, ki umetno oplojuje lo- veče ohridske postrvi, saj je jezero izredno bogato na ribah in je ribarstvo največji narodni dohodek tega kraja. Tako nam poteče čas, odmerjen v Ohridu. Vozimo ptroti Strugi, kraju ob Cmem Drimu. kjer se odmak- nemo od jezera, in dalje ob al- bansfc^ meji skozi gorske ma- sive Stogova in Jablanice. kjer vidiš le cesto in planine. Člo- veških naselbin skorai ni Celo graničarjev cie srečamo, niti na mostu čez Drim kjer je z za- stavicami čez reko obeležena meja To je drugi obraz Make- donije. Gorat planinski svet z rečicami, ki jih je znal ta na- rod koristno izrabiti Pot nas pelje mimo Debra, romantične- ga, a nekdanjega kazenskega mesta na meji. Nekaj kilome- trov od mesta nas duh po žve- plu opozarja, da je v biižini znamenito termalno kopališče Makedonije s številnimi izviri žveplene vode Nadaljujemo skozi masive Bistre mimo Ga- ličnika, ovčarskega centra z znanim kačkavaljem. Bližamo se Mavrovu, največjemu ener- getskemu gradbišču, kjer gradi Makedonija eno največjih hi- droelektraim v državi. Težko in s Pravo spretnostjo si utiramo pot skozi klisuro Radike, kier se ie prejšnji dan utrgala veli- kaniska s^a in zajezila Pot. Toda mavTovski minerji so opravili svoje delo in spretno smo se prerili skozi skoraj ne- prehodni svet, plašno zroč skal- nate stene. Iz višine 1500 m se nudi človeku prekrasen pogled na veliko umetn« jezero, v ka- terega priteka voda Radice in še treh gorskih rečic. Jezero je danes že raztegnjeno v dolžino 20 km Tu vidite na^"mod?meišo mehanizacijo v naši državi. Ce- lotno gradbišče je raztegnjeno v dolžino 50 km in se bo voda po tunelih odtekala do Vrutoka. 18 km oddaljenega gradib'š*a, kier se micntira elektrarna. Oko- lica jezera pa bo vsekakor nu- dil"= delovnemu človeku mn^f^o Tr 'n birVm/iih gozdovih polnih divjadi ob jezeru. j Zapuščajoč Mavrovo ee v ' ostrih serpentinah spuščamo ; mimo Vrutoka, kjer v dalji opazujemo ogrodje elektrarne v Gostivaru. Tu nas doleti nova sreča v nesreči. Naš tank se je izpraiznil in avtobus je ostal brez goriva Kai storiti? Do Gostivara je dobrih 30 km, do Mavrova 10. Ne preostaja dru- go kot čakati. Toda ne dolgo. »Nema ništa bez Putnika,« tako smo potrdili tadi sami Putniko- vemu šoferju ki je slučajno privozil za nami na progi iz Ohrida. Ta nam pomaga iz za- drege in tako se srečno pretol- čemo do Gostivara in od tu da- lje do romantičnega mesta Te- tova, naše zadnje postojanke v Makedoniji Mesto je v kotlini, katero za- pirajo na zapadu visoki gorski masivi, vendar ugodna klima nudi gospodarskim panogam možnosti za razvoj. Zopet og.e- dujemo državno posestvo z vi- nogradi. sadnimi plantažami in drugimi kulturami. A ker se dan nagiba h kraju, je naš ogled kratek. Treba je pohiteti in prispeti v Skopje, treba se je odločiti in pripraviti za naj- strašnejši de" poti preko Cme gore do morja. V Skoplju za- ključimo svojo pot po Make- doniji, hvaležnim bratom Ma- kedoncem, ki so nam jo poka- zal; tako, kakršne nismo p>0Knali, a na katero smo prav tako po- nosni tudi mi. bratje s sever- nih mejia naše lepe domovine. f (Konec prihoaajič) Ptuj, 25. marca 1955 Stran 3 "Deseti 6rat v Vitomarcifi Takfin^ga zanimanja iai priča- kovanja v Viitomaircih Se dolgo ni bilo k^kor za premier« De- setega brata, seveda če izvza- memo Miklovo Zalo, ka pa j® bila Po svojih pripravah vse kaj drugega koit Deseti brat. Kaiko bd tudi ne, saj se je rodi'1 v nenavadnih pogojih in tako rekoč čez noč. Mislim, da nd preveč rečeno, sai je bila igra naštudirana v tredi tednih, in to z amaterskimi igralci. Tradicija odrskega udejetvo- vanja je v tem kraju že stara. Zdravo osnovo je odrsko živ- ljenje dobilo šele po vojni, kar nam priča lepo število izbrane- ga repertoarja vse od osvobo- ditve do danes. Ker je dramska sekcija edina panoga kultumo-prosvetnega udejstvovanja, je njeno d©-0 zato tem močnejše in Kvalitet- no. O tem pričajo tudd uspešna gostovanja po odrih bližnje in daljne oikolice. Kljub temu. da ima igraO^ družina slabe pogoje za uspeš- no delo, majhen in poananjkilji- vo opremljen oder, siLabo raz- svetljavo itd., je to ne ovira pori deliu, ampak nasprotno, s požrtvovalnim dedom hoče do- kazati, da se tudi z majhnimi sredstvi in pod težikimi pogoji da UistvaritJi na odru marsikaj in da razne tehnične pomanj- kljivosti ne motijo gledalcev pri odrskih delih, če so ta do- živeto podana. In skorai fllovek zavida tistim gledališkim dru- žinam, ki imajo sodobne odre, dovolj ustreznega odrskega in- ventarja, električno razsvetljav vo iitd., ko vidi kakšne težave ima naša družina s tehnččaiimi pripravami ob vsaki predstavi. Nai povem n. pr., da je bilo treba za predstavo Desetega brata napraviti vse kulise in nabavit: razne reikvizite. ki so jih zahtevala posamezna deja- nja, taiko da ni bil glavni pro- blem režiserja in glavnih igral- cev režija igre, ampak izdelo- vanje novlih kulis in ostale odr- ske opreme Mnogokrait so na račun tega trpele skušnje za i^ro. In to je pri vsaki pred- «iirvl, ki ima količkaj zahtev- nejšo sceno. Potem ni čudno, da igralci na gostovanjih po tu- jiiih odrih zavidljivo vzdihujejo: »Ko bi pri nas bilo tako!« Po- tem bi se šele delalo. Toda zdi se mi, da sem se preveč oddaljil od prvotnega namena nekaj povedati o naši uprizoritv- Desetega brata. Iz Othe^la ®e je rodil Deseti brat. (Prvotno namera je nam- reč bila uprizoriti Othello. kar smo pa zaradi odmerjervega ča- sa za skušnje morali odpustiti.) Gotovo bo marsd'komu zaiprlo sapo: Othello na podeželskem odru z amaterskimi igralci! To je pa malo preveč! Drzna misel kajne? O tem ne morem raz- pravljati, ker ga pač nismo vi- deli. Vsekakor pa se mi zdi taka stvar precej drzna. Za enkrait smo piusti'^i Shake- speara in Othella filmsklni rvezdnJkom in režiserjem (La- vrence OHver) in os-tali pri JuJ*- čičiu, mogoče sano z njim manj razočarali. Igro je režirail študent medi- cine tov. Mirko Toš, ki je ob- enem igral tudi naslovno vlogo. Delo vsekakoc ni bilo lahko, saj je pri igri sode'ovalo okoli 30 igra-lcev in mnogi med nji- mi eo prvič stopili v hram bo- ginje Talije. Kakor sem že do- jel, je bilo zanimanje za igro veliko ne samo bližnji, ampak tudd daljni okolici To pričata dve popolnoma zasedeni pred- stavi na domačem odru, kjer ni bilo gledalca, ki bi g asno ne izrazil priznanja posebno dobro podanima vilogama Desetega brafta in Krjavlja, ki bi ju še najbrž sam Jurčdč bil vesel De- setega brate in Krjavlja sta igrala Mirko in Boris Toš. Tum ostale vloge: Marjan (Ivan Si- lec), Benjamin (Fe iks Vojsk), Piškur (Rotar), Kvas (Ciril Fri- dau) in Mamco (Gavezova) so bile dobro ix^ane Kljub neka- terim pomanjikljivostim so gle- dalci uspeli na domačem odru kakor tudi na gostovanjih pri Rupertu (Voličini) in Lenartu. Predstavi v Voličini in Lenartu sta si sledili druga za drugo pretekli ponedeljek in wek. Kljub temu, da je gostovanje bilo čez teden in ne v nedeljo, je bila dvorana v Voličini kakOr tudi pjTi Lenartu nabito poLna. Posebno za Lenart, kjer je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena, je nekaj nenavad- nega, sai 9o Lenarčani znani kot ne preveč veliki prijatelji tujih gostovanj. Da, v Lenartu je naš Deseti brat in s tem tud: naša družina doživela priznanje, kj ga ni pričakovala. Deseti brat pa s tem še i^i črtan iz našega letošnjega dališkega programa Se v Jur- šince in Destemik ga bomo šh pokazat, nakar bo zaključil svojo pot po Sloven^h goricah. P. Z. VIEIIIKIE miEOlElLIlE Cestna uprava namerava na križišču v Mihovcih odstraniti mostno tehtnico. S tem je na- stalo vprašanje, kam sedaj z njo, da bi najbolje služila na- menu. Ljudje so dali pobudo za tri predloge. Najugodnejši je pr^og, da bi bila tehtnica v Mihovcih na mestu ki ga J« pred leti zaipustUa Cestna upra- va zaradi izravnave cesti- šča. Tam bi ne bilo potreb- no ' nikogiar razlaščati. obenem pa je tam mogoč dovoz in od- voz z večjimi vozili. Drugo manjtšo tehtnico bi naj dobila vas Trgoviišče Tozadevni pred- log je organizacija SZDL dala občini Ormož kaže pa, da ni potrebnega razumevanja. Ljud- je iz Trgovišča so mnenja, da bi bila taka rešitev najboljša, saj bodo sčasoma tehtnic'= po- trebne tudi vasem, ne samo centrom. Pred kratkim je bila v Or- možu v ^vinorejskem domu medkradevna seia živinorejske- ga odbora, v katerem so zasto- pane vse zadružne orgmizacije s svojimi predsedniki živinorej- skih svetov. Na tej seli nas je tov. Ozmec predsednik živinorejskega od- bora, pohvalil zaradi lanskolet- nega uspeha nsa področju živi- noreje ter poudaril da ie naš Svet za živinorejo vse leto bud- no spremljal uspehe govedo- stva, zlasti glede gojitve »šta- jerske kokoš-i« Pozni sneg je zadržal kmetij- ska de!a na polju. Sneg na sre- čo počasi kopni da ne bo po- plav in tudi bogato napa i a zemljo, ki bo letos verjetno do- bro rodila zlasti tam. kjer ji bodo pomagali še z umetnimi gnojili. Za boljša semena je tukaj vedno več zanimanja, ker so se kmetovalci že prepričali pri lastnem pridelku, da ie ^ treba zamenjavati semena. Naša se- menska služba pa še sicer ni na višini, ker je še premalo do- brih semen, vendar kaže, da bo tudi na tem področju storjen korak naprej Pred dnevi je umrl v Senež- cih pri Veliki Nedelji Palčičev Ivan, ki je bil znan kot dober zidar in zgleden možakar. Že- na, hčere in sinovi so z njim zgubOi dobrega in požrtvoval- nega očeta. Dolgi sprevod na njegovi zadnji poti je pokazal, kako je bO prirtjubljen in spo- štovan. Na pogreb so prišli so- rodniki. znanci in prijatelii Pal- čičeve družine Pokojnika bo- mo ohranili v trajnem spominu. Ku. tt lWDRlE¥If%'lEC V soboto. 19 marca t. L, se je zbralo v zadružnem domu v Muretincih lepo število kme- tov iz Muretinc in Male vasi in So poslušali predavanje o go- spodarskih problemih in o ži- vinoreji, :^edavatelja inž tov. Egon Zoreč in upravnik vete- rinarske bolnice ]^uj tov Vla- dimir Vrečko sta nam povedala in svetovala marsikaj korist- nega za naše vsakdanje delo v kmetijstvu in živinoreji. Inž tov Zoreč je govoril o uničevanju p:evela na njivah in travnikih, o uporaibi različ- nih umetnih gnojil, o različnih boleznih sadik, o lm)mpirjevem raku, o škropljenju sadnega drevja in podobno Veterinar tov. Vrečko pa nam je predaval o raznih živalskih boleznih, o jalovosti krav in o okužbi pri živini, o selekciji živine ter o umetnem oplojevanju. S seboj je imel mikro^op, potom ka- terega So se navzoči preprlčari o življenju živih semen 48 ur Po odvzemu. Oba predavatelja smo navzoči s pozornostjo poslušali, saj sta govorila v domačem, lahko ra- zumljivem jeziku ter stf) rade volje odgovarjala na razna naša vprašanja, za kar se obsma Pri- srčno zahvaljujemo ter se jima še priporočamo. V soboto, 19. t. m., je uprizorilo IZUD Bukovci v zadružnem domu v Muretincih igro »Divji lovec«, ki je vsestransko uspe a po 2:aslugi prizadevnih i,gratlcev in številnih gledalcev Podob- nih predstav si v zadružnem domu v Muretincih še že'imo, S K. Dolene / zadnji šttevUki »Ptujskega tednika« sem čital član^ o dravskopo"jskih lovcih, id so hodili v lov na divje prašiče. Ob tem sem se spomnM naših in bližnjih lovcev in njihove korajže pa tudi naše divjačine in mislim da bi ne bVo napač- no, če bi tudi oni nabili puške ter se podali na lov i>o Doleni. ' Vsem zagotavljam, da jim pred našo divjačino ne bo treba pla- ziti po drevju, da bi se izognili življenjski nevarnosti. Plen bo bogat in posestniki iz Dolene jim bodo hvaležni če se bomo znebili lisic ki nam uničujejo kokoši, in vran, ki nam niso v okras niti v korist, temveč v škodo. Prav bi bilo, da bi lovci ob obhodu pogledali tudi malo za srnjaki in zajci, ki se radi lotevajo mladih sadnih dreves zlasti ob visokem snegu in si dali dopovedati, da je tudi to v našo škodo, ki je navadno nikdo rad ne plača. Lovci tudi ne moremo biti. da bi si mogli škodo poravnati z lovskimi tro- fejami. zato se poskušifmc vsaj s pomočjo strastnih lovcev ob- varovati škode, ki nam jo po- vzroča divjačina. Ce bom opa- zil kdaj na našem terenu divje- ga prašiča a^i njemu podobno nevarno divjačino, bom seveda prav tako povabil lovce v naš kraj in mislim, da se bodo radi odzvali Zaželeni so seveda predvsem dobrj strelci, ki za- man ne trosijo muni^je. Upam da mi lovci zaradi te- ga vabila oziroma poziva ne bodo zamerili Napisal sem ga na željo prebivalcev Dolene, ki resno mislijo, kar povedo .. S .T. Iz Cirkovec Nesreča je hotela, da sem 6i okrog 7. ure zvečer zlomil roko, zaradi česar sem moral v ptujsko bolnišnico, ker nima- mo v bližini zdravnika Na po- moč sem klical Rešilno postajo Ptuj, ki mi je pomoč tudi ob- ljubila ob naročilu da ga mo- ram zaradi zasnežene ceste ča- kati na 2 km oddaljeni cesti Pra^ersko—Ptuj Kot rečeno, storjeno Vozn^ me ie spravil do dogovorjene ceste, kjer sem čakal na rešilni avto Cez kake pol ure je pripeljal iz smeri Pragersko osebni avto tovarne Impol iz Slovenske Bistrice, v katerem se je vozil sam vozač. Na moje mahanje, naj ustavi in me vzame s seboj, ni reagi- ral. temveč se je odpeljal mimo dalje. Peš sem se (po čakanju in prilično premražen) naipotil proti Ptuju Kmalu je na srečo privozil obljubljeni rešilni avto, ki me je vzel s seboj. Na cesti sredi gozdov je re- šilni avto dohitel Impolov avto, ki je tičal v snegu in nikakor ni mogel dalje Ustavila sva in ga rešila iz zagate Vozača iz Slovenske Bistrice sem vpra- šal, zakaj me prej ni hotel vzeti s seboj, ko sem ga prosil ^ pomoč. Odgovoril md je. da 3« misilil, da ga hočem napasti Mislim, da se je ob tei prilož- j nosti vozač iz Slovenske B stri- ce preT>ričal, da je treba poma- gaitd človeku v stiski. Iz MaKol v preteklem tednu je bil v Domu ob Dravmji tridnevni pe- Tutninarski tečaj, ki se ga {e udeležilo okrog 50 deklet in žena iz raznih krajev Slovenije, od tega samo dve iz ptuj«^kcga okraja. Glede na bogato vsebino pre- davanj na tečaju na zanimanj« tečajnic za številna vprašanja H perutninarstva in ostale pred- nosti minulega tečaja ]e res ško- da da Okrajni zadružni zvezi niti Kmetijskim zadrugam \ okraju ni uspelo zainteresirati za tečaj več kot dve ženski. Tt ravno kaže na predsodke 'lekle' in žena, ki se največ bavijo s perutnmarstvom, da ta panoga živinoreje ne zahteva strokovneg« znanja. Ce bi jim prikazali, kake je s tem v drugih okrajih n drugih državah v Evropi, bi go tovo zahtevali od KmetijskU eadrug, naj organizirajo na rvo- jem področju take tečaje. Sicer pa nas ta dogajanja ob prvem tečaju ne smej<» spraviti s tir^ Potruditi Se bo treba, organiai- rati več poF>oldnevnih ali celo nekajdnevnih perutninarskih te- čajev po KZ in tam nadoknaditi, kar so naše žene in dekleta sedaj zamudile. Tudi ne bi škodovalo, č« bi organizirala KZ vsaj živino- rejski odsek, pomladi ali poleti za žene in dekleta ogled gospo- darstva v okraju ali drugje, ki se največ bavi s perutninarstvom, kjer bi jim strokovnjaki praktič- no prikazali prednost pasemske perutnine. Ali predlagajo dekleta in žene tozadevno kaj koristnejšega za napredek našega perutninars-tva? P V. lx . uršinec Jvet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri obč ljudskem od- boru Juržinci vse do pred krat- kim m kazal znakov kakršne- koli dejavnosti. Sredi februarja t. 1. pa je le postal bolj akti- ven. Na seji je obravnaval predvsem odnos nekaterih star- šev z občinskega področja do njihovih otrok, katerih ne vzga- jajo tako kot je potrebno, dalje razmere otrok, ki nimajo star- šev ali Pa imajo samo po enega in se nahajajo pri tujih ljudeh, Pa je njihova vzgoja ali vzreja v kakršnem koli pogledu ogro- žena. Za vse takšne primere je Svet sklenil prizadete starše ali rednike poklicati na razgovor ter jim predočiti škodljivo sta- lišče, ki ga zavzemajo do otrok. To se je tudi zgodilo. Člani Sveta so se pogovorili s priza- detimi, ti Pa so se, kot je itak bilo pričakovati, zagovarjali na vse mogoče načine. Ob tej pri- ložnosti je bilo ugotovljeno, da je treba nekaj primerov razči- stiti na domovih otrok, da bi vsaj v bodoče bila zagotovljena njihova boljša vzgoja. -t Še iz Dolene Pod naslovom »Iz Dolene« je bil v »Ptujskem tednika« 4. marca t 1. dopis, za katerega sem osumljen podpisani, da sem ga, jaz pisail. Prosim, da na tem mestu izjavite in potrdite, da to ni res. Dopisnik trdi, da stalno ogle- duje to ubogo Dol eno. a to ogle- dovanje nam Dolenčanom, gra- barcem in vrhovcem nič ne po- maga. Zapuščen je naš kraj, to je res in tudi to. da smo reveži, ni pa res, da se nihče od nas ne zanima za ničesar. 2e čez 40 let se borimo za boljšo cesto v našo grabo. Na levi strani Dravinje je bila ta že trasira- na v stari Jugoslaviji, med voj- no in po osvoboditvi, ceste pa le še ni Vedno znova se 1 i udje sprašujejo, kdo je tega kriv. Res je. da je sedaj prešla med ceste, ki jih oskrbuje okraj," vendar tudi to ne more veiiko pomagati. Visoki nasipi lezejo narazen. Koliko je že tukaj po- rabljenega gramoza. To stane stotisoče in stotisoče, sicer bi bila cesta speljana že do mosta. Nadalje nam dopisnik ne- upravičeno očita zanikmost, ko pa smo pri tem delu. seveda ne vsi, zabili nad 500 prostovoljnih delovnih ur in voženj itd. Glede na naš delež pri sedanjem na- predku lahko mimo pričakuje- mo tudi mi boljših cest m pro- metnih zvez in da bo ljudska oblast iz skupnih sredstev do- ločila nekaj teh tudi za naše potrebe. Dvomim da se nam bo treba z Majšperčani pogajati za žičnico. Se o elektrifikaciji našega kota. Se o surovem stanju in pod streho nam stoji trafopo- staja, pripravljeni so že tudi drogovi ter skopane jame Ta pa nam ne bo mnogo pomaga- la, dokler se od trafopostaje v Tržcu ne bo nič zganilo l-^P^" mo, da tudi tam ne bodo poči- vali in da bo prišel dan ko bomo tudi v Dolen; sveti'i. Upam. da se bo dopisnik Nd drugič bolj korajžno in s pol- nim imenom podpisal. Janez Marinič SODOBNI ROMAN NA KMETIIH rVAN POTBC (12) »Kje bo ajda? Kje repa?« sem nadaljeval sam »Zefa!« je zaklical Toplek Prišla je, se ustavila pred vrati iz hiške in počasi, ko da ne bi bilo nič in ko da b; se posvetovala s svojim možem, pogospodarOa: »Ajdo bi vsej ali na rgomjih ogonih. Tam se ni bati mraza. Repa naj bi bila v grabi. Repa ne bo zmrznila.« Počakala je, a ker ni gospodar nič rekel kar je bilo toliko, ko da je zadovo- ljen, me je poprosila: »Južek, nali.i si še! Kaj bi l>rez tebe!« Pokimal sem in se ozrl. Stala je tam pred hiško ^ ob peči, z ruto. potegnjeno na oči, v do kraja zapeti hliizi, 6 prsmi ko zatlačeninii za predpasnikom, in ko da bi bila vsa spreveza- na; tudi betve beline niei več videl okoli okroglega, prej tako belega ni^ega vratu Stala j® tam, skratka ko da bi ji kdo natovoril zvrhan koš opravkov, I)a jo zdaj skibi, kako ga bo odnesla na gornji sep — in aH ji bo kdo pcHnagal. Nisem hotel več piti, ni se nai delo. Vstal sem in šel Spočita kobila — kje neki! Zdelana, zvožena živina! Kako le se mi je tisto poprej zazdelo? Vendar, nekaj se mi je vra- čalo v spomin, me nj več zapu- stilo. To so bili njeni beli in nezapeti rokavci, to prsi, kf so se dvigale pod njimi; bilo je razžarjeno obličje. težkj in spletajoči se lasje skratka bila je cela spočita postava na sto- lu. V spomin so se vračale tudi tiste bele oči, ki so se zazirale s postelje z dolgimi, očitajoči- mi, a onemogHmj pogledi Da, to sem videl nekoč po mdatvi; malo pred otavo, pred otavno košnjo, pa sem ni.šel, bilo je zarana. vse tri okoli na- kopanega voza na dvorišču. To- plečko in obe hčeri. Speljavale so voz, do vrha natreskan z gnojem, a junci so se zaman napenjali, zadnja kolesa so leza globlje in globlje v razmehčano ilovko pred jamo Timika je sekala po juncih, Hana in Zefa sta stali vsaka na svoji strani voza, držali za prednji ročici, priganjali vprego in pomagali s f>otisk^jem, ali sta vsaj hoteli pomagati; kajti pri najmanjšem premiku so se zadnja kolesa znova in znova bolj in bolj iidirala »Jezus — jezus.« je zaiadiko- vala Zefa, ko me je zagledala in se obuipana zastrmela v voz, ko v kup nesreče. »Kravi bi vpregii!« je trmo- glavila Tunika. »Rekla sem že.« »Pojdi ti s svojimi kravami, da bo še katera stelila! Še te jeze in nesreče je treba!« ji je ugovarjala Hana. »Potešila bom gnoj z voza pa bo! Kje je kramp?« Obrnila se je in odšla nekam proti kolamid, očitno po svoj kramp. »Stolico prinesi! Stolico in žrd!« sem boli rekel ko zakli- cal za njo. z očmi na zadnjih kolesih in povprašal: »Ste vte- čale?« »Vtečale, vtečale ...« je poja- dikovala Toplečka. »Taka ie če ni moškega pri —« Prestala i® in se popravila ko da bi se ji poprej zareklo: »Ce je pr^ hiši, pa nič ne more, ne more nič pomagati... Oh — jecsus!« Prinesel sem stolico. potegnil žrd z loj trškega voza in napra- vil vago pod zadnjo premo. Za tem sem slekel suknjič in pod- vihal rokave Ženske so stale, Hana s krampom, in me gle- dale. »Tunika.« sem pokiical fur- manco, »zdaj pa s pametjo? Po- stavi se za živino, poženi tn ma^o biča jima lahik) pokažeš!« Prijel sem za konec žrdi, se obesil nanjo in jo začel potiska- ti proti tlom. »Poženi! Dji!« »D ji, Jirs! D ji, SekI« »Kaj pa vedve?« je povpra- šala Hana in stekla k ročici. Toda jimca sta že potegnila, voz se je popeljal in zadnja ko- lesa 90 zgrabila. »Oha. oha!« je zavpila Hana za sestro, skočila po kramp in odhitela za vozom — na njive, kamor sta vozili gnoj za praho. Edina ,ki ni nič pomagala — stala je, ko da bi jo vkoipal in samo gledala —, je bila Topleč- ka. Oni dve z vozom sta bili že v grabi ona Pa je še vedno stala in zijala vame. ko da bi me šele zdaj zagleda'a. Vrgel sem žrd na rame, jo pogledal in se nasmehnil. »Glej ga, glej. Južeka!« se 3« začudila in me gledala. »A od kod se je vzelo to? Od kod se le jemlješ?« In iznenada. kar ni bila nje- na navada, se je naglas za- smejala. Odšla je v hišo in se koj vrnila s kruhom in žga- ni co. Postavila je vse to na obrnjen polovnjak in začela F>o stari navadi jadikovati. »Zato pa, kaj je zdrav moški pri hiši! Pri nas pa je tako, da ni za nikamor Vse smo siro- te .. Nagnil sem žganico in se ne- hote ozrl za njo. Stala je s hrbtom proti meni, z rokami na prsih in zrla skozi drevje in še nekam dalje proti njivam. Poslej sem večkrat lovil z očmi njene, čutil pri tem, kako mi sdl: kri v glavo, ali nikdar, ne pri delu in ne za mizo ali pri ju^ni, ni obstala z očrnj na meni. Ko ^ me ne bi vedela, ko da me ne bi nikoli zagleda- la in ko da se ne bi nikoli vsa presenečena začudila: »Od kod se je vzelo to od kod se le to jemlje? Kakšen bikič!« Otavo — pomagal sem kositi in sušiti — smo sušili ves teden do same nedelje; motilo je vre- me. V soboto se je .malo popra- vilo, v nedeljo pa le bilo že od jutra sonce. Do srede večerke se je krma posušila, da se je drobila in da smo začeli nala- gati vozove kmalu po obedu; do večerke sta bila oba vozova doma in pod hramom. Dolgo smo južinali; posušili smo in čakalo nas ie samo še spravljanje na hram, pKvd stre- ho. Ženske so prinesle meso ki je ostalo od poldneva, Toplečka je prinesla pijačo; svinina je bila žarka in se je dalo piti. Bili smo razžarjeni od vr'>čine, ko da bi se nam Uca vžgala, tudi Toplečka je bila takšna; kajti spominjam se, kako je prinesla sem od hiše v kolam:- co, kjer smo južinali v hladu, ročko pijače, se s tistimi svo- jimi vžganimi lici bolj posmeh- nila kot nasmehnila in norčavo povedala: »V hiši so me že vprašali, kakšna da sem!« Ce ne bi bila preveč pila, te- ga ne bi nikdar povedala; to sem vedel. Spravil sem se na voz, ženske na hram in začel metati krmo. Zabadal sem vile v otavo. ko- likor se je najdalje dalo, da so ženske na hramu zajavkale. Sprva sem čutil težke noge. preveč pijače sem spil, a in vročina — kmalu je vse teklo od mene — sta pijačo hitro razkadila Prvi voz je bil pra- zen, kot bi se obrnil; skočil sem s praznih lojter, jih po- tisnil p^ in porinil dmgi voz pod hram, sam, ne da kxi mi kdo pomagal. Naravnal sem oje in se oprl ob zadje kolo, da so kosti kar zapokale Prijel sem za žrd in znova sem bil na vo- ' zu. Znova sem metal na hrsun. »Ali nori?« je vprašala Hana jezno. »Jaz že ne bom več na hra- mu, če bo tako,« je povedala Tunika, jezno in užaljeno hkra- ti. »Naj maličko pK>čaka, ali P^ naj pride na hram in si krmo sam potlači.« Toplečka, ki je bila Pri kraju in sprejemala krmo, se je na- glas smejala. Vse do vratu je bila razžarjena. »Okopljita se malo. okoplji- ta!« se je norčevala iz deklet. »Vama v toplice ne bo treba.« Ali — Hana je začela kleti, mlajša. Tunika, pa cmihati. »Se je vreme skujalo?« sem vprašal, poslonii vile narobe k zidu in se pognal preko njih na hram Toplečka se je umaknila, po- tegnila se je za trame, da sem lahko prišel mimo. »Zdaj pa le glejta,« ju je po- svarila, »da ne bo vaju zatla- čil!« Zijala je za mano, kako sem zagazil po krmi, in se začela znova na drobno smejati. Ni mi bilo toliko do teg^ da bi katero zatlačil kolikor šlo za staro fantovsko pravico, da smeš pri takem tlačeniu na hramu ženske, to je dekleta, natlačiti Prav lahko pa se fan- tu pri tem narobe zgodi da ga ženske primejo, če so ročne in močne dovolj, in njega samega natlačijr s krmo, za sraico in za hlačnice. Dekleti sta me zagledali in se pomaknili vsaka na svojo stran, kolikor sta Se le mogli od mene proč (Nadaljevanje sledi) Stran 4 Ptuj, 25. marca 1955 DROBNE ZANIMIVOSTI iz vse g? sveta Pozno poročno potovanje Ko sta se Alf Ln Eva Abbott iz Londona poročila, sta skle- nila čimprej od.ti na poročno potovanje. Manjkalo jima je samo drobiža, ki ie za take stvari potreben Pred nekaj meseci pa sta prišla tako daleč, da sta lahko določila datum odhoda na po- tovanje. Prodala sta pohiš-^vo in odpovedala stanovanje ter ku- pila tandem-kolo (kolo z dve- ma sedežema). Dejstvo, da jf medtem Alf postal star 60 le in Eva 53 let ju, se zdi, prav nič ne moti. Najnevarnejši je Cik Škodljivi vpliv kajenja se di oblažiti, če kadilci upoštevaje nekatera pravila. Ugotovili sc namreč, da je počasno kalenj-- manj škodljivo od hitrega. Tud bi bilo mnogo bolje, če bi pro- izvajalci tobačnih izdelkov upo- rabljali vec tobaka z manjšo koncentracijo nikotina. Manj škodljivo je tudi kajenje, če se ne inhalira. Posebno nevaren Pa je zadnji konček cigarete kjer je koncentrirana velika količina nikotina. Najbolj neva- ren je torej — čik. Pravo sredstvo 2kybozdravnik je naročil Mary Clarc iz Atiantic Cityja, da bi zamoriila bolečino, naj grgra s čistim vhiskyjem. »Nekaj vhisky- ]a sem vsekakor morala požre- ti,« je pripovedovala pozneje na policiji, ko se je prebudile in potem ko so jo našli ležeče na cesti, ko je dišala jk) vhisky- jvu Na pravem mestu Ameriška policija je osem lel iskala konjskega tatu Elhanona Napieara. Končno ga je našla v nekem zaporu, kjer je bil na- meščen kot kuhar. Napier je po procesu ostal še nadalje v za- poru, seveda kot kaznjenec. Iz zgodovine ptujskega okraja Klcmenčič Vlad(^ CAROVNICE žalostno poglavje kulturne zgodovine ne samo pri nas, am- pak po vsej Evropi, so čarovni- ški procesi. Mnogim ljudem st zdi danes nerazumljivo kako so mogli nekdai ljudje verovat; v čarovnice. Pa ne samo preprosti ljudje, večina tedanjih izobra- žencev, med njimi znameniti zdravniki in pravniki, je bilo trdno prepričanih v tej veri. Še več! Sodno postopanje proti ča- rovnicam ]e bilo v tedanji dr- žavi uzakonjeno z zakonom iz leta 1574 Po tem zakonu so se vršile sodne razprave proti ča- rovnicam z vso natančnostjo in resnostjo in se pisali zapisniki. Iz teh zapisnikov, kjer so zabele- žena med sodnikom ln obtožen- cem VSa vprašanja in odgovori, se nam jasno zrcali vsa neumna naivnost in fanatičnost sodnikov kakor tudi usmiljena vredna ne- bogljenost žrtve ki so po dolgih, mučnih izpraševanjih in končno na natezalnici in drugem mučil- nem orodju priznale vse, kar s.o od njih zahtevali. Proti raznim oblikam prazno- verja se moramo boriti še danes v dobi vsezmagujoče tehnike. Nekdaj pa je bilo praznoverje razširjeno od preprostega člove- ka pa gor do najvišjega vrha tedanje šolane kastcj zato je imelo sodno postopanje proti ča- rovnicam le nekako osnovo v tem, ker so se ljudje takrat res pečali z vražarstvom m podob- nim. Tega je bilo dosti: zagovar- janje bolezni pri ljudeh in živa- lih, zagovori proti toči, slabi le- tini, prerokovanja izganjanje hudiča. Večkrat so nastopali neuravnovešeni, duševno nenor- malni ljudje, ki jih danes zdra- vimo v posebnih zavodih ali pa v umobolnicah Takrat si takih ljudi niso znali razlagati; sma- trali so jih kratkomalo za čarov- nike. Navadno so bile čarovništva obtožene ženske zlasti starejše redkeje moški. Bilo je večkrat tako: Kaka siromašnejša žen- ska je nabirala zdravilna ze- lišča, napravljala iz njih razne ' čaje, izvlečke ali praške m z nji- I mi zdravila ljudi. Zraven sc je I naučila, kakor je bilo takrat obi- I čajno, še raznih zagovorov in skrivnostnih kretenj Ker je sta- I novala navadno sama v kaki ko- či (sostanovalka ji je bila morda črna mačka) in ni mnogo obče- vala z ljudmi, je dobilo vse nje- ' no življenje in delo videz skriv- nosti, Ljudje fo jo imeli za ne- kaj posebnega. Toda pregovor I pravi: mali vzroki — velike po- sledice. Ni bilo treba drugega, kakor da se je ženska komu za- merila in obdolžil jo je čarovni- štva, Včasih je v kraju pobila toča, poginila živina, izbruhnila epidemija. Kdo je kriv? Krivec i se mora najti! Našli so ga, Zensko so zgrabili in izročili £o- : dišču. S tem je bila njena uSoda j zapečatena. Kdor koli je prišel ' zaradi čarovništva pred sodišče, ! je bil izgubljen. Obsojen je bil j na smrt in sežgan na grmadi : Vse sodno postopanje proti ob- tožencu, vse zasliševanje je b la le formalnost; danes bi rekli ko- medija, toda tragikomedija. Raz- pravi je neizbežno sledila smrtna i obsodba. ' Preidimo k samim čarovniškim procesom, ki jih je bilo na Slo- venskem največ v XVII, stoletju. Leta 1677 je bila pri ormoški sodniji obtožena čarovništva 40- letna Urša Lastavec iz Cvetko- cev, podložnica velikonedeljske graščine. Zapisnik pripoveduje, , da je priznala nekaj prostovolj- no, drugo pa pripravljena na mučilnem orodju: 1. da je s še- stimi drugimi čarovnicami (ki so bile že v nekem prejšnjem pro- cesu obsojene in sežgane), pet- krat letela na Donačko goro; tam so bile v gosteh pri hudobnem I duhu, Janže imenovanem, kjer j so jedle, pile in plesale; 2. da je j s hudobnim duhom trikrat neči- I stovala; 3, da je hudobnemu du- i hu zaobljubila dušoj v ta namen j se je zbodla v prst, iz katerega ! ji je hudič sesal kri; 4, kadar je I s svojo druščino letela na Do- j načko goro, vselej jim je hudob- : ni duh dal pijače iz nekega veli- j kega soda, kolikor so je hotele; I (Dalje prihodnjič) O družbenem upravljanju šol smo se pomenili Ob tako važnem zgodovin- skem dejstvu, kot je bilo spre- jetje zakona o družbenem upravljanju šol, ni bilo nič čudnega, da je v nas vznikla živa želja, da se sestanemo v šoli in kaj več pogovorimo o tem vprašanju. Da starši in skrbniki, ki ima- jo otroke všolane v osemletni šoli Domava. ne podcenjujejo važnosti šolskih vprašanj, so dokazadi že doslej s svojim ži- vim sodelovanjem v teh vpra- šanjih, zlasti na roditeljskih se- stankih, kjer le izjemno kateri učenec ni zastopan po svojcih, kar se žal takemu učencu po- zna pri njegovem delu in pvri nje- govi vzgoji Hvalevredno je dejstvo, da skušajo starši, ki jim je procvit šole srčna želja, pritegniti k sodelovanju tudi one starše, ki kažejo neko mlač- nost do šolskih vprašanj, delo- ma morda tudi odpor, ker bi želeli imeti čim prej otroke do- ma, ker vidijo v njih le ceneno delovno silo in ne bodočega človeka. Redke, bele vrane so še taki starši Vsi ostali starši so tudi že davno preboleli svoje prvo negodovanje ob uvedbi osemletne šolske obveznosti in tako v tem oziru v tem šolskem letu ni bilo treba izrekati nobe- ne kazni Pet učencev t)o ob- enem z zadostitvijo osemletne šolske obveznosti dovršilo naj- višji razred, mnogi pa predzad- nji. Vzporedno z razčlenjanjem vprašanja družbenega uprav- ljanja ter nalog šolskega od- bora, izhajajoč iz zgodovine razvoja šolstva na Slovenskem, smo s kratkim pogledom še ujeli perspektivo nadaljnjega razvoja šoie, šole, ki mora po- stati življenjska, šole, ki jo bo oblikovala družba kot celota Ln kakor jo bo družba obliko- vala, takšna bo generacija, ki bo izhajala iz te šole. takšna bo tudi prihodnost družbe. Občni zbori Kmetijskih zadrug naj odločajo (Nadaljevanje s I strani) na denarna sredstva za kritje stroškov, KAJ NAJ ODLOČAJO ZADRUŽNE ORGANIZACIJE NA OBCNIH ZBORIH? Na občnih zborih se zberejo kmetovalci ali delegati zadrug, da pregledajo in obračunajo svoje delo v preteklem letu ter določijo smernice in sredstva za delo v naslednjem letu. Ko bodo govorili o smernicah dela, ne smejo pozabiti na stro- kovno usposabljanje članov. Starejši, posebno pa mladina, nujno rabi več strokovnega znanja. Ko bodo delili denarna sredstva na razne sklade naj brez oklevanja določijo pri- merne vsote Za kmetijske šole, za tečaje, predavanja in knjige. Daljši razgovor o tem pa naj vzbudi v kmetovalcih zanima- nje in razumevanje za lastno strokovno izpopolnjevanje C. K. ^ —. —. ^ ^ — —---^^ _ _ Dnevni si>ored za nedeljo, 27. marca 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi oslušalci! (pester glasbeni spo- red) — vmes ob 6,05—6,10 po- močila in vremenska napoved, 1,30—6,35 Preged tiska. 7 00— 7'15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15—7,30 Pleklame. 7,30—7,35 Radijski ko- ledar in prireditve dneva 8,00 O športu športnikih 8,15 Do- mače pesmi za veselo nedeljsko iutro. 9,00 Otroška predstava: Tz živalskih narodnih pesmi (v priredbi Pavla Golie). 9,30 Lah- ka in operetna glasba. 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Do- poldanski simfonični koncert, bane Skerl- Serenada za gcda- la. Ivan Sibelius: Koncert za violino in orkester. 11,00 Od-1 daja Za Beneške Slovence 11,20 Lahek opoldanski glasbeni spo- ■ed. 12,00 Pogovor s poslušalci. '2,10 Venček slovenskih narod- lih. 12,30 Napoved č^a, poro- nla, pregled dnevnega sporeda "n 0'bjave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame 13,00 Pol ure za lašo vas. 13,30 Želeli ste — po- kušajte! 15,00 Napoved časa, oročila, vremenska napoved in bjave. 15,15 Lahka glasba. •5,30 »Po naši lepi deželi« — Nande Žužek: Križem po Koso- /em. 16,00 Pesmi in plesi naro- iov Jugoslavije. 16,30 Zabavno nedeljsko popoldne. 18,00 Pro- menadni koncert. 19,00 Radijski dnevnik 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave, 20,00 30 minut zabavne glasbe iz Ra- iia Zagreb 21,00 Kulturna kro- nka. 21,15 Večerni operni kon- cert. 22,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 12,15—23,00 Nočni koncert so- lobne simfonične glasbe. Josip Slavenski: Koncert za violino n Orkester. Josip Stravinski: Simfonija psalmov. 22,15—23,00 JKV prodam: Plesna glasba. 3,00—24,00 Oddaja za tujino — -la valu 327,1 m (prenos iz Za- greba). Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 26. marca, ob 20. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komedija v treh dejanjih (4. slikah). — Sedmiič, izven. Nedelja, 27. marca, ob 15. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCiM«, komedija v treh dejanjih (4. slikah). — Osmič, izven. Ponedeljek, 28. marca 1955, ob 16. uri: John Wandrutten: »GRLICE GLAS«, igra v 3. dejanjih (6. slikah). — Šesti abonma, red LMS, drugič, iz- ven. Vedelja, 3. aprila, ob 15. uri: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCiM«, komedija v treh dejanjih (4. slikah). — Devetič, izven. Kegljaški klub Ptuj v povratnem krožkovem tek- movanju je »Torek« zopet pre- maigal »Četrtek « z rezultatom 276 — 251 lesov. Nepričakovano je krožek Kegljaškega kiuba (člani TNZ) »Petek« premagal doslej naj- mo'čnejBi krožek »Torek« z re- zultatom 247 — 236 lesov. Trzne cene" v sredo, 23. marca 1955 (za liter, kilogram ali komad) Čebulček 100, čebula 50, če- sen 80—100, fižol 40—50, hren 100, krompir 15, peteršilj 40, rdeča pesa 30, redkev 20—25, špinača 150. zelje v glavah 30, solata v glavah 100, solata endi- vija 100, zelena 40, korenček 40 ohrovt 30 kislo zelje 60 Vi?la repa 25, motovileč 200 Koruza 25, proso 30 kc>Tuzna moka 30—35 bela moka 100 enotna moka 40 koruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120. sir 40—70. Kokoši 250—500, piščanci 300 do 500, purani 700—1400, Jabolka 50—60. Jajca 10. VIESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 25. do 28. marca ameriški film »KA- PETAN KIDD« in v dneh od 29. do 31. marca 1955 nem- .ški film »MOJ SIN PROFE- SOR«. Maksa Slačka iz Zagorc je s kolom poškodoval po glavi Slavko Muršec iz Zagorc. Franc Kodrič iz Makol si je pri padcu zlomil nogo. Dijaka Ivana Rižnarja iz Go- risnice je nekdo zvečer napa- del z nožem, ko se je vračal do- mov. Franca Slaniča iz Križevcev pri Ljutomeru so na pati s plesa iz Veržeja napadlj fantje in ga močno poškodovali po glavi in prsnem košu. Imenovan, so na zdravljenju v ptujski bolnišnici, I FOTO AMATER JI! Po lovski razstavi v Ljubljani od 14. do 24 maja t 1. bo med- narodna fotoamaterska razstava v Lvonu v Franciji od 18. junija do 10. julija 11. in v Gladbachu I v Nemčiji od 18. do 25 junija 1.1. i Za razstavo v Franciji je bil rok I dostave slik 25. marec 1.1, za razstavo v Nemčiji pa je 5. april tega leta Slike je treba poslati žiriji pri Fotokinoamaterski zvezi Slovenije v Ljubljani. Obveščamo mestno in Podeželsko prebivalstvo, da smo v Ptujii, Srbski trg 10 (nasproti tovarne »Delte«) odprli no- vo trgovino z NAJKVALITETNEJŠIMI ČEVLJI, ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI IN USNJENO GALANTERIJO Pridite m si oglejte našo zalogo, veliiko izbiro in zmem€ cene ter se obenem odločite za primeren nakup. Tovarna čevljev »Orient« »Josik Kraš« Karlovec Prodajalna Ptuj Objava Ljudski odbor mestne občine Ptuj obvešča lastnike stavb in hišne svete mesta Ptuja, da prijavijo okvare, nastale po snežnih razmerah zaradi ugoto- vitve škode. Prijave naj obsegajo porušitve stavb, poškodovanje ostrešij, dimnikov, žlebovja itd, in se sprejemajo na LOMO v Ptuju — tajništvo za gospodarstvo so- ba št. 15. Rok do 29. marca 1955. 1955. Predsednik: Janko Vogrinec REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL Od 24. do vključno 30. marca t. 1. bo v Ptuju registracija motornih vozil. Tehnična ko- misija bo pregledala vozila vsak dan od 8. do 15. ure v garaži Avtobusnega podjetja. Motoma vozila morajo biti pred pregle- dom očiščena. Na zamudnike se ne bo oziralo. Dežurstvo špecerijskih trgovin V soboto, 26. marca 1955 po- | poldne bo dežurna špecerijska i trgovina »Specerija« trgovskega podjetja »Izbira« v Krempljevi uHci. Istega dne bo dežurna trafika na Zadružnem trgu (Tomanič). RAZPIS Kmetijska zadruga Zavrč rčizpisuje mesto poslovodje in mesto trgovskega pomočnika. Prednost imajo poslovodje z 10- letno prakso in pomočniki s 3- letno prakso. Nastop s 1. aprilom. Plača po pogodbi. Pismene po- nudbe poslati na Upravo KZ Zavrč do 28. marca 1955. OBJAVA Delavski svet pekarskega pod. jetja- »Kruh-pecivo« Ptuj obve- šča vsa društva in kolektive, da nima prav nobenih možnosti in serdstev dajati kakršnekoli pri- spevke ali podpore. Zaradi tega prosi, naj ne vlagajo nobenih prošenj za prispevke, ker so brezuspešne in na nje sploh ne bomo odgovarjali. Delavski svet pekarskega podjetja »Kruh-pecivo« Ptuj IZ GORIiSNICE Člani IZUD »Ruda Sever« iz Gorišnice pripravljajo dr. Rem- ca Alojzija dramo v treh de- jan,iih »UZITKARJI« v režiji tov. Staneta Staniča. Uprizorili jo bodo v drugi polovici mese- ca aprila t. 1. v Gorišnici. VABILO Vabimo Vas, da se udeležite REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA :i bo 27. marca 1955, ob 9. uri ' dvorani OK ZKJ Ptuj z na- lednjim dnevnim redom: 1. Volitev delovnega predsed- tva, zapisnikarjev, kandlidadj- ke komisije in volilne komisL- e; 2. Poročilo upravnega in nad- omega odbora; 3. Razprava po poročUih: 4. VoHtve novega odbora ia lelegatov za republiški odbor. 5. Zaključki in razno. Aeroklub Ptuj CUHARICO kvalificirano, z več- letno prakso, srednjih let sprejme s 1. aprilom 1955 aH Po dogovoru I^m onemoglih Muretinci, — Plača po ured- bi, — Resne ponudbe z na- vedbo dosedanjega službova- nja nasloviti Dom onemoglih Muretinci, pošta CJorišnica pri Ptuju. iOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v upravi. IOSPODINJSKO POMOČNICO Za osem ur dnevno sprejmem. Vprašajte v upravi lista, kmetijska zadruga Ormož raas- pisuje mesto poslovodje v tr- govini z mešanim blagom. Plača in nastop službe jjo do- govoru. 5AMOSTOJNO STROJNO PLE- TILJO sprejmem za takoj. Kramaršič Franc, pletiljstvo, popravljalnica vseh vrst no- gavic, Maribor, Jurčičeva 9. PRODAM prevozni sadni škro- pilnici, motorno in ročno, obe v uporabnem stanju, li^am- berger Alojz, Dolič 25, De- stemik. GOZDNO PARCELO (50 a) pri Destemiku prodam. Vprašajte pri Anton Krajnčiič, Kicar 84, p. Ptuj. fllSO z 2 njivama prodam v Starošincih, p. Cirkovci. Puk- šič Jožefa, Starošinci 41. DEKLICO v starosti od 5 let naprej vzamem za svojo. Ka- menšek Katarina. Zg. Pristava štev. 53, p. Videm. ZAMENJAVA STANOVAN.TA. Zaradi nastopa službe v Ptu- ju zamenjam stanovanje v Mariboru (2 sobi. kuhinja im predsoba) istovredno J^ta- novanie v Ptuiu. Lovec Vik- tor, Mariibor-Studenci, Ru^Ska cesta 8.