Pošt/ii/ia za kraljevino Jugoslavijo v gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJA BOGOSLOVNA AKADEMIJA i LETO X ZVEZEK I LJUBLJANA 1930 1r. i KAZALO. (INDEX.) Razprave (Dissertalioües): Praktični del (Pars practica): Občestvo in osebnost v Cerkvi. — Dr. J, Aleksič .... 67 O kraju za spovedovanje. — V. M. . .......80 Okiici na odpravljene praznike. — V. M........82 O Rusih, ki se vračajo v katoliško Cerkev. — ('. U. . , Odloki sv. sloliee. — F. U.............86 Slovstvo (Literatura); a) Pregledi: Georgija Skolarija zbrani spisi [F. K. Lukraan) ► 89 b) Occtic in poročila: FojUlLUHMlCfc Ilil i Or)n!ÜOKTirST >'IHInOpmiTCV!.. lifirOCJIOBCKlI $aKFJlT6T (Annuaire de ]' Universite de Solin. VI. haculte de TMolog») IV. V. (F. K. Lukman) 93 — Spomenica ob 70-lct-nici lavantinskega bogoslovnega učili£ča(A. U.) 95 — Schere r, Geschichte und Kirchengeschichte an den deutschen Universitäten (J. Türk) 98 — Stele, La Vlerge Prptectriee ä Graz (F. K. Lukman) 99 — Merkelbach, Quaestiones Pastorales II. — IV. (F. Ušeničnik} 101 — Marotn, De extraordinario iitbilaeo aniti 1929 (l7. U.j 103 — Terai., Z a visokim ciljem (F. U.) 104. Griv «c, Vzhodne cerkve in vzhodni ohredi [Conspectus eecle^iarunt el ritimm Orientis chrisliani) ...... Močnik, Pritivi branitelja vezi v zakonskih pravdah (Dc vSitfluli deicnsore einstjue appeliationibus in causis matri-moniatibus)................ VZHODNE CERKVE IN VZHODNI OBREDI. (Conspeclus ecclesiarum et rituum Oriuntis christiuni.) Dr. Fr, Grn>ec. VSEBINA Predgovor [str. 2) — Literatura (str. 2) — Terminologija (str. 4) Uvod......................................sir. S Vzhodni obredi.....„........... str. 7—13 Bizantinski obred (str. S] -— Obredni jeziki (str. 9] Cerkev, hram božji (str. ID) — Svete posode in Sveta orodja (str. 11) — Bogosluine knjige [str. 11} — Sveta oblačila (str. 12] — Duhovniška obleka zunaj cerkve (str. 12} Ločeni kristjani bizantinskega obreda . str. 13—28 Ruska cerkev (str. 13} — Ukrajinci (str. 16) Srbski patriarhat (str, 17) — Bolgarska cerkev [str. 18) — Pravoslavje v Cehoslovaški (str. 19) — Pravoslavna cerkev v Poljski (str. 21) — Finska (str, 22) — Estonska [str, 22) — Latvija (str. 22) -Romunska cerkev (sir. 22) — Carigrajshi patriarhat [str. 23] Helenska grška cerkev (str. 25) — Ciprska nadškofija (str. 26) Severna Amerika (str- 26) — Sinajska nadškofija (str. 26} — Melkili; Antiohijski, jeruzalemski in aleksandrijski patriarhat (str. 26) — Gruzija (str. 27) — Albanska pravoslavna cerkev [str. 27) Katoličani bizantinskega obreda str, 28—35 Rušim [str. 28] Galicija (str. 29) — Podkarpalski Rusini (str. 30) — Severna Amerika (str. 30) — Madžarska [str. 30} ™ Križevci (str. 31) - Bolgari (str. 31) — Romuni (str. 32) — flajdu Dorog (str. 32] — Grki (str. 33) Italo-Grki (str. 33) Melkiti (str. 34} — Gruzini [str. 34) Manjše vzhodne cerkve ......... str. 34—47 Armenci (str. 35] —- Katoliški Armenci (str. 36) — Sirci : monofiziti, katoličani (str. 37) Kopti : monofiziti, katoličani (str, 38) — Etiopska (abesinska) cerkev [str. 39) Katoliški Abesinci (str. 41] — Etiopija in pravoslavje (str. 42) - Kaldefei: nestorianci, katoličani (str. 42] — Malabarski n*storianci, jako-biti, katoličani (str. 4 3) — Maroniti (str. 45) Vrhovna cerkvena uprava vzhodnih katoličanov , . . str. 47—48 Dodatek o čehoslovaškl pravoslavni cerkvi (str. 49) Banuilovni Vrilnik. t 2 Predgovor, Med svetovno vojno sein napisa! knjigo »P r a, v o s 1 a v j e« (Ljubljana 1918). Knjiga se je mnogo čitala in je izšla tudi v Čeikem jeziku (Pravoslavi. Kromžfiž 1921). Ker je bila pisana v neugodnih razmerah, ima nekoliko nedostatkov. A glavni nedostatek knjige je, da so po svetovni vojni nastale na krščanskem vzhodu velike pre-membe in so zaradi tega mnogi podatki zastareli iti nerabni. Mnoge vzhodne cerkve SO se bistveno preustrojile, nekatere so začele razpadati [n. pr. carigrajski patriarbat), druge so se po vnanji organizaciji povečale in ojačile (srbska, romunska), nastale so nove avtonomne narodne cerkve in novi patriarbat:. Zato sem na podlagi novejših podatkov iz zadnjega desetletja napisal pričujoči pregled vzhodnega krščanstva in vzhodnih cerkva. Pregled ima predvsem praktični informa lorični namen. Mnoga novejša vzhodna cerkvena vprašanja še niso zrela za strogo znanstveno razpravljanje, druga pa so tako zapletena, da se znanstvenu ne morejo kratko obravnavati. Pričujoči pregled je zamišljen kot kratek dodatek in dopolnilo h knjigi: Pravoslavje , Zgodovinski pregled grške in slovanskih vzhodnih cerkva sem poda! v univerzitetnih predavanjih; *P o s k u s i cerkvenega zedinjenja'. Predavanja so v litografirani izdaji izdali slušatelji ljubljanske bogoslovne fakultete [Ljubljana 1929). Zato v pričujočem pregledu ne ponavljam obširno zgodovinskih in drugih podatkov, ki so obseženi v obeh omenjenih knjigah. Dodal sem pregled manjših vzhodnih cerkva [armenske, sirske i. dr,) 6 kratkimi zgodovinskimi podatki, ker se o teh cerkvah še ni sistematično razpravljalo niti v slovenski niti v hrvatski bogoslovni literaturi, Z ozirom na omejeni obseg in praktični namen ne morem obširno navajati znanstvene literature. Literatura je deloma navedena v zgoraj omenjenih mojih knjigah, deloma pa v tukaj navedenih delih in razpravah. Literatura, Gradivu za novejšu zgodovino in sedanj« sliinie vihotfncfca kričan»)Vil ie zbrano predvsem v periodičnih puhlikacijah: Oricntalia Christ runa. Znanstveno glasilo papeškegn Vzhodnega instituta. Izhaja od ieta 1923.; doslej je izšlo 55 snupičev. Bogato gradivo Za zgodovino, dogniatična vprašanja in sedanje slanic vzhodnih cerkva: v.ižne znanstvene razprave, historični dokumenti, pregledi in uCenc novejie literature i. dr. Échos d'Orient. Paris, rue Boyard 5. Najholi-îi katoliki znanstveni ïasapis o vzhodnih cerkvah in vzhodnem bogoslovju s skrbno urejevano kronike sedanjega stanja vzhodnih cerkva. Enciklopedije, V velikih frimenskih bogoslovnih enciklopedijah je zbranih mnoge prvovrstnih znanstvenih monografij in razprav o vzhodnem kritanstvu ï obširnimi seznami strokovne literature, predvsem v Dictionnaire de théologie catholique fDTC], Dictionnaire d'histoire et de géographie ecclésiastiques (DHG); liturgiina (obredna) vprašanja % Dictionnaire d'archéologie chrétienne el de liturgie. Ruska Pra vOslilYnaju bogoslovskaja enciklopedija je, lai, I. 1914. s člankom »Konslnnlinopnl- prenehala, - It francoskih enciklopedij omenjam članke: Abyssinic (Ciuidi) v DHG I, 2111 do 227: Alexandrie (.1. f'.iivre) v DHG If. 289 369; Auliocbe [C. Karslevskli) v DHG lil, 563- -703 (melkitska cerkev i. dr.); Arménie (L, Petité) v DTC I, 3 IK88—1968, in iFr. Tourne bi z®] v DHG J V, 290—391= Bulftui« (S. Vailbi) v DTC II. 1174—1236; Constantinople IS. Vailhé] v DTC III, 1305—15«; £lhiu-pie |Ii. Coulbuaus] v DTC V, 922 969, Monophysite Église Copie [M. ,hi£ie) v DTC X, 3351—2306, - Géorgie [R. Janin) v DTC VI, 1339—13K9. ^nuge druge članke v tu h enciklupedijjh bo mogel čitateh sam poiskati. Knjige: R, Jn ni n, Les Églises orientales et les Rite* orientaux, 3. izd. Paris 1(J2fc. Najboljši zgodovinski pregled in opis sedanjega stanja vzhodnih cerkva in ubredov; glede na slovanske cerkve ja nekoliko pomanjkljiv. Sodba mladega pisatelja, je včasih preostra. Ozira m na na j no vu isu stanje; isti pisatelj (psevdonimno) v iajopiiu - Echos d'Orient» stalno dopolnjuje svojo knjigo z najnovejšimi podatki. A, Forti'sctif, The or t hudo k častem Chitrcb. London 1920. Nekoliko za s ta relu. A, 1'" o r t «i B.u e , The fesser eastern Lharch. London 1913. O manjiih tzliudmh cerkvah. S 11 b v r n a fi I - S c li n i t z e t , Verfassung und gegortw iirli^er lies I and sujnllichcr Kirchen des Orients. Regeniburg 190-1. Nekateri dobri zgodovinski podatki, a zastarelo in z oziram na slovanske cerkve ïclo pomanjkljivo, K. Liibeck, Die cbristlicken Kirchen des Orients. Kempten-Miin-tlien, (Sammlung Kosci.) Kratko, pregledno, a posehno z ozirom na Slovane pomanjkljivo. Nikodint M i I aï, Pravoslavno crkveno pravo, 3. iïd. Beograd 1936,— V 3. izdaji jc K, Kaiimirovič dodal novejie podatke o sedanjem stanin pravoslavnih cerkva. Podatki dobri, a ne povsem (¡¡¿ni. Sit:fart Zunkpv (Cankov), Die Vcrwallung der bulgarischen orthodoxes Kircbe. Halle 19Î0. Nekoliko knjig in razprav navajam med tekstom, Ker se razmere pravoslavnih cerkva ie vedno znatno menjavajo, aato le treba iskali podatkov tudi v sedanjih pravoslavnih bogosluvnih in cerkvenih časopisih. Tukaj navajam samo nekatere. Razne ruske hif radi line skupine iïdajajo vsaka svoj Vestnifc . Meira-pclit Antonij v Sremskih Kariovcih izdaja «,Cerkovnvjn V čd o most i«, V Parizu izhajii poleg tega ruski religiozro-Iilozntski mesečnik vPolj*. — Srbska cerkev izdaie službeni Glasnik srpske patriariUje«, pravoslavna fakulteta v Beogradu pa čctrtlctnik liogoslovlie-. O bolgarskih cerkvenih vpraianjih poroča cerkveni tednik * Črkoven Vcstnik v Suliji. Bolgarska pravoslavna bogoslovna fakulteta v Sofiji izdaja svoje letno znanstveno glasilo v zbifki ■ Godiinik na solijakijn universitet«; v letniku 1933 |str. 38Q- 338) je profesor Stefan Cankov n;ipisal razpravo >Položen;eto i uredb»ta na najoovilč pra votla vni crkvi = . Podrobno opisuje položaj pravoslavne cerkve v Poljski, Litvi in Latvijl (Letoniji|. Kakor Kaiimirovič v Mi 1 a i e v i m ^Crkve-nem pravu*, tako tudi Cankov preveč verjame pravoslavnim podatkom iz Poljske, ki cenijo Število pravoslavnih na S milijonov. Uradna poljska .sta-lis tika izkazuje 3,300.110(1 pravoslavnih, Zanesljivi poljski strokovnjak J. Urban je to vprašamo preiskal in ugotovil, da ic uradna poljska statistika v glavnem pravilna, pravoslavni podatki pa da so daleč pretirani in netočni IPrzeglad Powsiechny, februar 1929. str. 246—250). — 0 pravoslavni cerkvi v Poljski daje največ informacij cerkveni tednik »Voskresnoje Ctenie-< v VarSavi. Varšavska pravoslavna bogoslovna fakulteta izdaja znanstveni zborih Ki.^.ij; O pravoslavni cerkvi v Poljski dobro poroča F. tj r b a n v mesečniki: Przegtad Polvszeeliny••. Oficiuzno glasilo carigrajskega patriarha ta je (ipifrZGiitt v Carigradu. — V Atenah izhaia čelrtlttnik eioïbtîa, cerkveni tednik 'liwxXrjc!* in 'Inpà; ItvBîitjwî, nbsito duhovniikc ortjan'tacijf, — V Aleksandri]! izhaja cerkveni tednik llivTaivpf. — Katoliški Ukrajinci It da i a jo med drugimi sledeEe časopise: Nova Zarja-. (Lvov, dvakrat na teden', Nha< il/vov, mesečnik] 'llogoslovija |l,vov, mesečnik) Zapiski tiila sv. Vasilija- (Žovkva, znanstveno glasilo baz i I in oče v). ] ,ii. orarium — diakonova stola; nosi jo na levi rami. - Epitrahil — duhovnikova stola; nosi se okoli vrata in sega Se pod kolena; to je sestavljen diakonski orar. — Polon, satAšviov, mašno oblačilo, podobno rimskemu pluvialu; rabi se namesto rimskega masnega plašča (casulaj. — Sakos, saccua — ško- fova mašna obleka (namesto leiona], podobna dalmatiki. — Omofor, Mj*isspwv, palUum - najodličnejše škofovsko bogoslužno oblačilo: deva se čez obe rami, cn konec visi spredaj drugi zadaj, — Pana-gia, i7*š>jEtov, peetorale, s sliko Kristusa in Bogorodice; nadomešča rimski škofovski križec (pectorale). — Mitra, kovinasta in drugačne oblike nego rimska, — Žezl, pastorule. Duhovniška obleka zunaj cerkve. Duhovniki so oblečeni v ante-rion, neke vrsLe talar; vrh anferiona pa navadno nosijo raso, p«« mantija (srbsko); to je halja s širokimi rokavi. V srbski cerkvi mnogi duhovniki nosijo talar in navadno suknjo. Duhovniki in diakuni imajo cilindrasto pokrivalo brez krajevcev, imenuje se kamilavka, kalimavka (¡t^/Jiiv.isii, *9Mi(wiy.wvJ. Redovniki, arhiniamdriti (opati) in Škofje jo pokrivajo s črno zaveso; modus vivendiv. Po njegovi smrti (8. aprila !925| jc rusko cerkev vodil metropolit Peter Kru-lickij (sedaj v pregnanstvu v Tobolsku v Sibiriji], od 6. decembra 1925 pa metropolit Sergij (Nižnji Novgorod), Sergij je v maju 1927 formalno priznal boljševiško vlado in v proglasu 29, julija 1927 to zahteval tudi od svoje duhovščine. Od emigrantske duhovščine zahteva isto izjavo, a se zadovoljuje z izjavo, da se ne bo vmešavala v politiku. Ta sprava se je dosegla po dolgotrajnih pogajanjih knt nekak kompromis. Moskovska patriarška cerkev (tihonovska hierarhija) je s tem legalno priznana, Mnugj ákofje in duhovniki so se vrnili iz pregnanstva. Cerkev more izdajati svoje glasilo in literaturo v zelo omejenem obsedi ter nekoliko poskrbeti za bogoslovne šole, A cerkev je še vedno preganjana, ker vlada podpira brezbožno propagando in omejuje delovanje cerkve. Proglašena je ločitev cerkve od države, verski pouk mladine do 18. leta je prepovedan, cerkev je pod strogim nadzorstvom, delovanje duhovščine je zelo omejeno in obteženo; po novi ustavni določbi 1, 1929. je dovoljena proti verska propaganda, ne pa verska. S rja Jlrdtička (Oiomuje) prej«! ud eparhialnega ¡Škofijskega) sveta pravoslavne cerkve v Pragi naslednji opis sedanjega stanja le cerkve. 1, Cerkvena ustava. Pravoslavna cerkev V Cehoslovaški Se gradi od zdoUj, Za Imlorične Češke pokrajine je bil I. 1922. potrjen statut pravoslavne cerkvene občine, obsegajoče celo ozemlje Češke, Moravske in Slezije. Cerkvena občina je imela pravico na tem ozemlju s soglasjem državne oblasti ustanavljati dušnopastirske ekspoziture povsod tam, kjer je Število vernikov to zahtevalo. V Podkarpalski Rusiji in v Slovaški so se ustanavljale cerkvene občine z manjšim obsegom, kakor so običajne v drugih cerkvah; in In na podlagi krajevnih statutov, potrjenih za vsako občino posebe. ]'i statuti su izdelani po romunskem vzoru, kjer se je mrva cerkvena ustava kar najbolj prilagodila razmeram v sedanjih državah. Cerkvene občine v Slovaški in v Podkarpatski Rusiji upravlja sedaj škol. delegat srbske cerkve (ško( Ircnej iz Novega Sada). Leta 1929. je sinoda srbske pravoslavne cerkve in čeSka državna oblast potrdila ustavo češke pravoslavne škofije i sedežem v Pragi in ustavo podkarputsku-ruske pravoslavne cerkve s sedežem v Mu-kačevu. Na podlagi praške cerkvene ustave je bila dne 22, septembra 1929 na ustanovnem eparhiainem zboru (shodu) v Olomucu pravoslavna češka občina v Pragi premenjena v eparhijo [škofijo). Na podlagi druge ustave bodo najkajsneje do konca leta 1929. cerkvene občine v Podkarpatski Rusiji spojene v podkarpatsko-rusko eparhijo, Obe škofiji sta v čisto duhovnih zadevah odvisni od srbske Cerkve. Ustava češke [praške) škofije pravi o leni v 2. členu: »V čisto duhovnih stvareh je ta eparhija odvisna od srbske pravoslavne cerkve kot materne cerkve, a je v dogma ličnem in kanoničuem edinstvu z vsemi deli ene, svete, vesoljne in apostolske pravoslavne cerkve. Duhovna odvisnost češke pravoslavne eparhije od srbske pravoslavne cerkve ohstoji v sledečem: a) Izmed kandidatov, izvoljenih na eparhiainem zboru, voli arhierejski sabor srbske cerkve arhiereja (škofa) češke eparhije, zagotovivši si predhodno soglasje češkoslovaške vlade, Izvoljenega arhiereja posveti Njega Svetost patriarh srbski, b) V vprašanjih verskega in liturgijskcga značaja, vzniklih v (češki) eparhiji, odloča arhierejski sabor srbske pravoslavne ccr-kve v sejah, na katerih je kot član sabora s pravom glasovanja navzoč škof češke eparhije, c) V dogmatičnib in čisto duhovnih vprašanjih je škof češke eparhije odgovoren srbski arhierejski sinodi kot prvi instanci in arhierejskemu saboru srbske pravoslavne cerkve kot drugi instanci, d] Skof češke eparhije se pri službi božji imenoma spominja Njegove Svetosti patriarha srbskega, od katerega prejema tudi sv. miro (krizmo), -— Ta duhovna odvisnost od srbske cerkve preneha, ko bodo kanonifini pogoji in soglasje srbske cerkve omogočili ustanovitev avtokefalnu pravoslavne cerkve v Češkoslovaški. Fk, ¿c »1 L, v ti. Vt ilnilt. 4 un. I8fi3. Sjftti-Lcitncr, o. C. z v, 4 str. 29J; Instructio SCPF artni IK83. — Arch. L kalil. KK, 1BHS, 3, del. str. 45. 4m ro su scnlcnlia fernlur, mutriinonii ineumbit deknsnri. quarlam pel uri' instantuim. . 0- I, sir. 267. ™ Can. 1706, 1653 S 5, 197t f t n. 2. » Can. 1934. Can. 1970: Tribunal cullegiale nulLim causaui matrimonialem CojJnti-scere vel definire potest, nisi rejjularis actus alio vel illfe facta p e I t L i o prae cesser it. Euin, qui non noverat peccatum, pro nobis pec-calum Fecit, ut nos elficeremur iustitia Dui in ipso.«™ Bog je v Kristusu tako rekoč poosebit, konkretiziral greli vsega človeštva, da ga namesto nas in ¿a nas kaznuje v njem. Tako Bog obsodi in maščuje greli, Kristus pa s svojo smrtjo zadosti zanj, ne zase, saj on ni gre&il. ampak za človeštvo. Konkluzija potemtakem se glasi: Sicut per inobedientiam unius hominis, pcccntores consiituti suni multi; ita per uniUf obedienliam, iusti constituentur multi.o1' Jasna ¡e tu analogija med Adamom in Kristusom : Adam za vse, Kristus za vse I b) Kako je Kristus restavriral človeštvo? —■ Vendar s Kristusovo smrtjo restavracija človeka še ni zaključena. Kristus je tudi vstal in bil poveliean. Šele s tem je Kristus v Svoji osebi realizira} prototip bodočega, novega, odrešenega človeka. Na ta način, in le na ta način je tudi nam zagotovljeno islo prerojenje, vstajenje in poveličanje, da, poduhovljenje naše narave, Sv, Pavel to naravnost vehementno poudarja: «Quod si Christus non re^urrexit, vana est (ides vestra, adhuc enim estis in peccalis vestris 'S S tem pa je tudi naglašena važna, velika razlika med Adamovim in Kristusovim človekom, Odrešeni človek ne zadohi nazaj izguh-Ijenili Adamovih privilegijev : neumrljivosH telesa, impasibilitete. Tudi ni oproščen konkupiscence, Pač pa Kristus pridobi $ svojim odrešilnim deliim človeku možnost, da zamori zopet doseči pcisvečujočo milost. Posvečujoča milost mu pa zagotovi tudi vstajenje in poveli-čanje telesa. A to pomeni velikansko prednost odrešenega človeka v primeri z Adamom pred grehom. To ni samo neumrljivost telesa in njegova popolna harmonija z duhom, ampak tudi poveličanje, poduhovljenje telesa. To je ena razlika, Druga pa je ta: Bog je premaknil popolno završilev restavracije iz tost ran ost i v ouostranost, Obrnil je pogled človeka k sebi, od zemlje navzgor, Bog je torej ohranil kontinuiteto Adamovega telesnega potomstva in s tem zvezane telesne smrti, trpljenja in konkupiscence, zato da človek neprestano gleda slralioto greha v tragični /vezanosti samega sebe z Adamom. Dal pa mu je moi.nost, da v ?,vezi s Kri- H urti 4, 4, " Rim S, 3. " 2 Kor 5. 21. w Rim 5. 19. « 1 Kor 15. 17. tO alter C hm tu*«, Lo je cilj vse cerkvene vzgoje, vsega pouka, vse pridige, vse discipline. Isto velja glede vidnega, hierarhičnega ustrojstva Cerkve. Cela ustava Cerkve je skoz in skoz aristokratična. Njena linija leče od zgoraj navzdol, ne od spodaj navzgor, Vsa avktorileta, vsa •» H rim. K. A d a m, o. c. 28 ns!. tO. njim zvezanih udov, ■ Et ipse esL caput corporis eCclesiae, qui est principium, primoge-nitus ex mortuis, ut sit in omnibus primatum tenens. Quia in ipso com-placuit omnem plenitudinem inhabit ari.»13 Kristus preiinja Cerkev na skrivnosten, neviden način, podobno kakor prešinja električna sila kovinasto žico. On je njen življenski princip. \z njega ven raste Cerkev v človeštvo, si asimilira vedno novih udov ter jim posreduje svojo nadnaravno vitalnost, ki jo Ima Kristusa. Zato se imenuje Kristus glava Cerkve, Cerkev pa njegovo skrivnostno telo — Corpus Christi mysiicum. Ccrkev se imenuje tudi dopolnilo mističnega Kristusa, w3 Xzttrvj, kajti Kristus kot glava cerkve napolnjuje Cerkev s svojo močjo. Cerkev pa služi Kristusu kol posredovateljica njegove moči, mu je nekako dopolnilo. Kakor je telo brez glave okrnjeno in mrtvo, podobno more glava svoje funkcije izvrševati samo po telesu in V tele.u."Tako Se razrašča Kristusovo mistično telo skozi veke, dokler ob koncil sveta ne doseže polnost moške dobe, polnost slave in povellčanja Kristusa in ž njim združenih svetih, Zares, Corpus Christi mytti.cum ni samo kaka Lepa primera ali analogija o Cerkvi, marveč popolnoma adekvaten izraz, ki podaja najgloblje bistvo in vsebino Cerkve. Tako je pojmoval in doživljal Cerkev nftjbifllroumttejii apostol Kristusov — SV. Pavel. To je bila — kakor dokazujejo novejša raziskovanja — centralna ideja njegovega ■ mišljenja iu doživljanja, njegove vere in njegovega nauka .M Za njim pa, lahko pristavimo, tudi ideja najglobljega krščanskega teologa sv. Avguština, ki jo je izrazil v drznem lepidarnem stavku: Caput et corpus — unus Christus-Zf' To je ideja Cerkve, ki stoji v žarišču nauka o Cerkvi od Pavla, Ireneja, Atanazija, Avguština do Tomaža Akvinskega, ki je na novo zažarela v obeh največjih teologih 19. stoletja, Moeh- iJ Prim. Gri vec, o, c, str. 115 nsl. s J Kol lj 18—19. " Gri vec. Cerkev, str- 9fi. H Gri v ec, o. c. str. 93—9t, 2i Cit. pa Hrr.ii I' r z y w a r a v: lEinfulirung in Newmans Weseli wild Werk. fIV. IV.: 1. il, Newman, Christentuiii. — Ireiburf* i. 13r, 1922}. tOBog bi jo mogel vsakemu neposredno razodevati po notranjih ali zunanjih nadnaravnih znamenjih, torej po — čudežih, A v leni slučaju bi bilo spolnjevanje volje božje — mehanično. Človek L a i nehal biti svoboden. Z druge strani pa zopet človek ne more biti brez višjega vodstva, ker se potem njegova tO' uiTi—aiiv -¿izziv £ z. Ti,, ¡ž ist; ai-ia:). Nalo(slr.2Dl — 212) pozitivno tolmači formulo S:' uit-i. a) Najprej pomeni formula, da sveti Duh ne izhaja iz Očeta brez Sina, marveč da misleči na Duha v misli postavljamo že Sina (. . . :jv. avtu w5 uliti, rpis^iiiiivie p r, Toji \tm'/,\> - , ■ str. 201). Gre tukaj za »red božjih imen« [r, Ti;;: rwv str. 202), ne za red in odnos izhajanja (str- 201, 202), b) Formula pomeni dalje sobistvenost Sina in svetega Duha [tj t.st rjttflv tsS uieO v.ii c) Formula z.iiačt sobistvenost vseb treh oseb in naglasa počelo božje edinosti in monarhije (to h-MC [>yi*zy:Azv -%; friitujioi str. 205—208], č) Formula pravi, da je sveti Duh neko izhajanje iz Sina t-;), ne da ima osebnost vsled izhajanja iz Sina, marveč da se kot oseba razločuje od Sina, četudi je v njem irpioij- flUTTj tt,v SLŽ/fiTIV illTiOTfoElii; i* trSMT*?!«:. C i T T,'J ILTIJV ¡71^110 l TTfV :rv3t; rpo-r-fia^v h. ■jfiUTiikrfj; ApJ^C str. 208), Te razlage, meni, niso med seboj v nasprotju, marveč iz njih vseh se razbere eno, resnično umevanje, ki je različno od latinskega (str, 212-—214). — V šestem oddelku (str. 217 — 262) se Sk, vrne k misli, izraženi v tretjem odelku, da so cerkveni učitelji med seboj v soglasju, in jo na široko razvije; evropske očete je treba potegnili k načinu pojmovanja azijskih in grških učiteljev; la (azijski, grški) način je jasnejši, boljši in bolj v soglasju z začetki vere, — To je na kratko vsebina prvega traktata. tOMMCl31tH YHliilCpCHTCT», VI, fcorO-enobeiïH c|) ¿1 îi y JI T C T — Annuaire de l'Université de Sofia. VI- Faculté d t- Théologie. — IV (1926—1927). 8«. IV in 378 str. Sofia 1927. 225 levov, V (1927 — 1928). S", IV in 328 in IV str. Sofia 1928. 210 levov. Univerza v Sofiji izdaja svoj ¿Godišnik* (letopis), čigar šesta sekcija je zbornik teoloških razprav. Zadnja dva letnika teološkega zbornika, četrti iu peti, ki nam ju je poslal dekanat bogoslovne fakultete, obsegala 16 razprav. V kratkem povzetku hočem čitateljem RV podali njiju vsebino. Štiri razprave so iz področja bibličnih ved. 1 zred. profesor I. S. Markûvski je objavil »Zgodovino bolgarskega sinodalnega prevoda biblije« (IV, 1 — 58 : posnetek v nemščini 59 61). V I. delu (I 16) razpravlja najprej o prevodu svetih bratov Cirila in Melodija, ki so ga Bolgarom prinesli njuni učenci, begunci z Moravskega. Najvažnejša bolgarska redakcija starocerkvenoslovanskega prevoda je iz 2, polovice 14. stoletja, delo tirnovskega patriarha fvvtimija (u, v prvih letih 15. stol.). Nato poroča o prizadovanju, prevesti svete knjige na naredni bolgarski jezik, L, 1823. je izdal arhimandrtl samostana Bistrice Teodozij bolgarski prevod Matejevega evangelija; 1. 182S. je objavil prevod celega novega zakona P, Sapunov s tOnepravedno b.>,). Gj. izdatno porablja nemško protestantsko literatura, katoliško pa prav skromno (Fonck, Schanz in nemški prevod Didonovega dela). Če že pustimo Grimm-Zahnovo življenje Jezusovo iti komentarje k i.k (Bisping, Scliegg, Knabenbauer, Polzi, Dauscli), bi se morali omeniti vsaj F. Tillmannova razprava o paraboli v Blbt, Zeit sehr. IX 11911} 17 1 184 in A, Riickerjeva monografija «Über das Gleichnis vom ungerechten Verwalter« jBibl, Stud, XVII, 5; Freiburg i.Br, 1912). Iz dogma ličnega področja je samo ena razprava* nastopno predavanje doc. Dim. Djuigerova o pomenu dogem (IV, 151 —172). Razpravlja o vsebinski in formalni plati dogem, potem o njih pomenu za krščansko življenje. Punkcija cerkve pri Ionu utiranju dogem ni dovolj pojasnjena. Največ razprav je zgodovinskih. Red. prof. Po s n o v podaja pregledno sliko vzhodnega in zapadnega meniStva du II, stoletja tOjavna cerkvena služba«; prim, odlok Min. za bogoslužje in uk 15. jan, 1914, št. 59.374 ex 1913. Dosledno se vštevajo ali hi se v spokornikib, ki mora izpo-vednik njih obtožbo dopolniti, o onih, ki jih je treba pri izpovedi opominjati n.*. njih dolžnosti in jih poučevati, o spokornikib v grešni priliki in o onih, ki naj bi delali dolgu izpoved. V drugem poglavju razpravlja o otrocih, o slaboumnih, gluhih in inutaítih, o mladeničih možeh in ženah, o abnormalnih, posehe o histeričnih, o bolnikih in umirajočih, o jetnikih in obsojenih na smrt. V tretjem poglavju govori o spokornikib, različnih po dušnem razpoloženju: o pobožnih, o popolnih in bogomiselmh, o onih, ki jih mučijo izkušnja Ve in škraplji, o spokornikih s široko, ohlapno vestjo, o posvetnih ljudeh, o izobraženih in nazadnje še o izobčenih. Široko tvarino je avtor predelal kot filozof in teolog 7.a vodstvo pobožnih peni ten to v je napisal kar celo razpravo o krščanski ascezi. o meditaciji in zatajevanju in o pogostnem sv. obhajilu [str. 121—137): takislo o kontcmplaclji in nje stopnjah fstr. 137 do 157), kjer pa odklanja »contemplationem acquisitam". Dobro piše O izkušnjavah in morda najbolje o škrupuloznih, Filolog pa bo bržkone ugovarjal etimologični razlagi: Scmpulus dicitur melaphorice a strupo, qui est lapillus asper in calceo incedenüs lalensi; fstr. 163] «Scrupus* ri lapillus, kamenček, ampak kamen, skale; že Cieeronu pa pomeni scrupulus isto kar nam sedaj: strah v duši, skrb, vznemirjajoč dvom, Na sir. 75, kjer govori pisatelj o tem, kako naj izpo-vednik vodi mlade ljudi pri volilvi stanu, pogrešam izjavo rimske stolicc z dne 26. jun. 1912 (AAS 1912, 4851. Ko bi bil pisatelj pomislil na to izjavo, morda bi bil manj poudarjal »aspirationes«, >,in-ípirationes'- pri izbiranju stanu, naglasil pa z ono izjavo to, o čemer molči, namreč reetam intentionem s i mul cum idoneilaic*. V odstavku o pogostnem sv. obhajilu fstr. 131) piše p. Merkelbach o pripravi; próxima pracparatio consislit: viva fide, magna in Chrj-ínlum fiducia, ardenti dcstdcrio, hurnili cliam do venialibus conlvi- m tionc, profunda reverentia, el praescrtim perfecta charitate unitiva. Izvestno želimo vsi, da bi hilo vedno tako, 7,di pa se, da pisatelj zahteva več nego odlok Pija X, 20, dec, 1905 O pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. In če že vse lo zahteva, bi moral vsaf dodali one besede iz odloka fn. 4): sedula pracparatio anteccdat.. . iuxt i uniuscuiusque vires, conditionem ac olficio«, V lesni zvezi s snopičem o raznih spokornikib jc zadnji snopič: de pocnitentiac ministro eiusque ufficiis . Točno in jasno razlaga tOe extraordinario jubilado anni 1029, Brevis ex pos iti o Constitution is Apoito licae An spi cati lihus -Ruma. Tip. pol. Cuore di Maria; 1929, 8", pg. 84. 1.. 10. P. Maroto, profesor kunoničnega prava na juridični fakulteti pri sv. Apolinarju v Rimu, je napisal jasen in ločen, pa zelo poraben komentar k apostolski bmtitnclji o svetem letu 1929, Praktično je zlasti drugo poglavje, kjer avtor govori o pogojih za sv.etoletni odpustek. Naj navedemo za zgied nekaj stvari. Obisk cerkva in moliti-v v pepetev namen se Šteje za dvoje dobra delo. Ce torej kdo ne more iti v cerkev, da bi tam molil v papežev namen, takemu inore ¡7povi:dnik namesto obiska v ecrkvi določi ti primerni: mo-littv ali drugo dohro delo. Poleg te mnlitvc ali dru^e^a dobrega dela, ki pa i bi bila nadomestilo za obisk v cerkvi, pa more tak vernik doma ali kje drugje opravili Se posebej molitev v papciov namen. Bolniku, ki ne mure iti v cerkev, pa tudi doma ne more namesto obiska opravili primerne molitve, bi mogel ¡¡¡povtdnik uboj«. obisk v cerkvi in molitev v papežev namen, prerneniti v k miku molitev ali drugo tlobru delo. tO, . . virgo tamen adhuc exsistens« in v parentezi pojasni, zakaj: Adam in Eva v raju, jedva ustvarjena, še nista imela »intellectual filioruni generation^ oportebat tO . , , quae lam viro destinata erat virgo Eva.« Ta pripomba mnogo več pove nego besede, ki jih je Irene j na našem tneslu zapisal pri Mariji: , . Maria habens praedestinatum virum . . .« S poslednjimi besedami naglasa samo zakonsko zvezo, vsled katere ie bila Marija »uxer«, čefudi devica, vsled katere je bila »iam sub viro virgo Maria« (Contra haer. V, 19, 1). O Mariji Irenej ne trdi, da je bila *adhuc« devica, kot pri Evi dvakrat, in tudi sicer ni najmanjšega sledu, da bi bil Irenej mislil na poznejše zakonsko občevanje med Marijo in Jožefom. Koch si je tolmačenje Irenejevih izvajanj Contra Haer. III, 22. 4 zelo nlajšal; navedel jih je do besed o recirkulaciji od Marije na Evo in pristavil: »Auch hier verlangt sowohl der Rekapitulationsgedanke wie eine unbefangene Erklärung des dreimaligen adhuc, daß die Jungfrauschaft bei Maria nachher ebenso durch die Ehe ein Ende nimmt wie bei Eva, daß der praedestinatus vir nachher ebenso in seine ehelichen Rechte eintritt, wie dies bei Adam und Eva der Fall war. Wie es hier von Maria heißt: habens praedestinatum virum, so heißt es V( 19, 1 von Eva: quae iam viro destinata erat — so sehr ist das Verhältnis der beiden Jungfrauen zu ihren Männern vor und nach den folgenschweren Ereignissen dasselbe. Daraus geht auch hervor, daß Irenaus bei dem adhuc virgo nicht etwa an das Ende der Jungfrauschaft Mariens bei der Geburt Jesu, sondern an das nachherige eheliche Leben mit ihrem Manne denkt.* 16 Zgoraj sem pokazal, kako daleč sega in kaj obsega Irene-jeva misel □ rekapitulaciji in recirkulaciji, in ugotovil, da stoji madbuc« dvakrat pri Evi, nobenkrat pri Mariji, enkrat pa v splošnem stavku, ki ima v Irenejevih izvajanjih utemeljeno mesto in določen pomen. Iz tega se tudi razvidi, koliko so vredni Kochovi zaključki iz prislova »adhuc« in iz rekapitulacije. Tudi razlika med izrazoma, da je Marija imela »praedestinatum virum« in da je Eva bila »iam viro destinata», je zgoraj pojasnjena, Kochova izvajanja o odnosu antilipa do tipa, da antitip ustvarja tip, ne pa narobe1, ne veljajo, ker slone na napačni podstavi, namreč, da rabi Irenej *adhuc virgo« za Marijo- Ex falsis prae-missis sequitur quodeumque, '* Op. eil. 9. 10. J1 Op. eil. 10. tO id est de carne nondum ¿enerationi resignóla, in spiritum vivilicanlem a Deo est prul.tluí,« sledi samo to, da jc bil Jezus rojen iz device, nikakor pa ne, da je Marija pozneje i možem zakonsko občevala. 0 tem ne pove tOoi> otjfisiov*. Ločitev poroda od spočetja, češ da je to deviško, porod pa ne, je umetna in tendenciozna, v Irenejevih besedah docela neutemeljena. * Kochova razprava opozarja na več vprašanj, ki jih bo treba znova preiskati. V tem pogledu nudi nemalo pobude, Funda-mentalni izsledek pa, ki se Kochu dozdeva Arhimedova točka, da dvigne iz tečajev katoliško mariologijo, »odkritje* Irenejeve misli o Marijinem devištvu in zakonskem življenju, ne vzdrži kritike. To oporišče je labilno, Kochu je njegovo dozdevno odkritje luč, ki jo je vzel s seboj na pot skozi pričevanja prvih treh stoletij47. Prepričan o neoporečnosti svojega odkritja je zapisal marsikatero opoklo opazko na račun katoliških teologov in naposled še neokusno patetični zadnji odstavek: »Zgodovinsko raziskavanje, tudi zgodovina dogem, ima opravka samo z zgodovinskimi dejstvi; ne sme se pustiti voditi od želja in čuvstev, pa naj si bodo želje in čuvstva celih struj in cerkva, Resnici hočejo služiti tudi prejšnja izvajanja, ki jih objavljam v nevarnosti, da v katoliških krogih izzovem ,žalost in potrtost*, ali da me kak nov Hieronim ozmerja kakor Helvidija stari.«« Kakšen bodi ozir zgodovinarja dogem na dogmatiko oz, na cerkveno učiteljstvo, ne bom razpravljal^, Zmerjanje pa gotovo ne spada med znanstveni aparat ne teologije ne katerekoli druge znanosti, marveč samo tehtanje dokazov. Poleg prej navedenih me-d prim, ic str. 13—16. 18. 22'. 26. 28. 42, « Op, cit. 44. * P rim. o tem K, Adutll, Die ubendlattd. Kirclie nbuBe im Ausgang des christl. Alterlum£ v Theot. Quartalscbr. J10 |1929| 9—12, — Adam zavrača očitek >dogmati£nili očnlov* , ki ga je Koch zapisal v Theol. Liternlurzeitung 53 (19281 493. Tudi v sedanji Kochovi knjižici rtn str. 351 figurirnjo »teološki očali«. tOi>enis educativis corrigantur. Codex civilis de eausis imputabilHatem aggra-vantibus explicite non disscrit; eausae ex dignitate procedentis nullo loco mentioiiem facit. Conceptus delicti conaius inulto largior in codice civil! quam Bttletiastico sumeudus est; illt hvmpu non poslulat ad conalum aCtut ad executionem delicti natura *ua conducentcs. —3. Neque potrnae definitio neque linis eius in luge poetiali jugoil&v. tmplieant ljt. Poenau praesurtim m! proviiionam securitatis publica« secundum coditeiu iugoslav, statuta J esse viden tur, In poenis decemencÜs servetur secundum codieem jugosl, a «qua proportio cum nsponsabilitale, secundum codiccm eccl» cum delicto. Kcclesiasücui iudex in poenis applicatidis maiore libertate gaudet quam civilis. D&mnatio conditionsta utriqne codici nota est. — 4. Codex civilis Fori ecctttiutfci mentiopicm non facit. Delicta natura sua fori mixti pracser-lim de quibus in can. 2i51 § 1 tiec non 2357 § 1 in comparaLionetu addueun-tur. — 5. Eorum qui religionein repraeienlant actione! puuiundae secundum §§ 395. 398 nec non 40CJ cod. poen. jug.; agitur de abtisii potestatis eccla-siasticac. In paragrapbo ultimo loco citata pracscribitur p o ena pro laesione legis, sie dictau Kanzelparagraph. 1. Uvod. Cerkveni in državni kazenski zakonik med seboj primerjati ni mogoče tako, kot se primerjajo n. pr. kazenski zakcmki različnih držav, Sicer je cerkev kakor država popolna družba, nbe imata neodvisno zakonodajno oblast in v tej temelječo sodstveno in kaznilno, vendar pa sta smotra obeh družb zelo različna1. Salus adimanim publica je namen cerkve kot vidne, 1 Vsaka je v svojem redu uajvigjn. I.con XIII,, Immortale Dei, 1, novembra 1R85. H (ščitov ni Vcitnik. 9 tO* Kot klnsiíen primer malomarnosti je navajalo staro kan, pravo mtiler, ki v spanju ¿adu£i oiroka (e, 7. X, 5, 381, /upnika, ki nlucida inlervallu« in se zdijo v gotovih dejanjih umsko zdravi (kan. 2201 § 2), Duševna slabost deliktovo vračunljivost zmanjšuje, toda povsem je ne odvzema (kan. 2201 § 41. Načelo je kratko in konsekventno izvedeno iz principa moralne vraiunljivofiti, toda vprašanje samo ^de semi-amentibus < spada tudi v cerkvenem pravu med težje probleme. Klasifikacija duševnih bolezni in matematično presojanje o njih je namreč nemogoče11. Mente debiles so sicer duševno zdravi, a slabotni, zaostali v razvoju ali brez harmonije v čutnih zmožnostih1- in zato segajo posredno motnje v čuvstvih in čutnem teženju tudi v okrožje višjega spoznavanja, čuvstvovanja in hotenja"1, 17 Nova!, De suni« -amenlihus et semi-imputabititatc obnox.iis utfUm r<- vera eni.stant aut in iure poenali ecclesiae ngnoscantiir (lus Ponlificiuiri 1924) 77" Kjin. 2201 § 4; cfr. Novil, o. c. 82. Ja c. 2, C. XV, qu. i. 111 Ali je praesumpliu ittris ali de iure, ctr. V a rm e r s c h - C r c u:s e n , O. c. 189. 11 Roberti, o, c- 189. N ' v n t, c, c. 11 UJeničniV, Uvod v filozofijo !L Ljubljana 1933, 210—211. 132 Spadajo pa v lu kategorijo ludi duševno bolni, kaleHh bolezen še ni dospela do skrajnega stadija. Kategorija takih ljudi je zelo široka, kakor govori psihologija. Psihiater Sehultze prišteva sem > epileplike, epiieploide, histerike in nevrastemke, travmatike, psihopate, alkoholike, morfiniste in kokainiste, seksualno perverzne, laže slaboumne«14. Poudariti pa je treba, da cerkveni zakonik, izhajajoč iz načela moralne vračunljivosti. teh ljudi a priori niti ne obsoja niti ne oprošča. Presojati je treba posamezne slučaje; v trenutnih akutnih napadih vračunljivosti nemara ni, sicer bo le zmanjšana ali pa polna"1. Brez dvoma pa kanonisti ne morejo v vsem slediti psihiatrom, ko ti prištevajo med manj vračunljive ljudi duševno doslej normalne osebe pod vplivom začasnih momentov, ženske za časa menstruacije, nosečnosti in poroda, rojene slaboumne, patološko in pogrešno perverzne subjekte, psihopatične osebnosti vseh vrst, čudake in rojene zločince, uniobolne v začetku njih bolezni oziroma take, ki so okrevali«1". Posebno vprašanje je, ali spadajo moralno topi med manj vračunljive, oziroma ne-vračunljive. Mnogi pozitivisti 50 učili, da je nekaterim ljudem prirojeno pomanjkanje »moralnega čuta«1' in da so zato za vsak delikt sposobni, dasi so sicer umsko zdravi. To naziranje je v polnem nasprotju z načelom svobodne volje Ce je tako pomanjkanje posledica dušne bolezni, ker se radi posebne hibe v možganih nravna plat ni mogla razviti", je soditi o njem kakor o ostalih dušnih boleznih", sicer pa kanonisti tako naziranje zavračajo'". Podobno sodijo o onih, ki trpe za piromanijo, kleptomanijo, nimfomanijo itd. Izrecno govori kodeks o pijanosti in izvaja o njej načelo moralne vračunljivosti fkan. 2201 § 3). Neprostovoljna pijanost je nevračunljiva, zato tudi delikti v njej izvršeni, če je bila pijanost popolna. Prostovoljna zmanjšuje vračunljivost, če se le ni kdo nalašč opijanil, da bi delikt izvršil. Kar velja o pija- " efr. M 11 k I e e o v , Zmanjšana vračunljivost v načrtu za edinstveni kazenski zakonik kraljevine. Srbov, Hrvatov in Slovencev (Zbornik znnnsilv. razprav jurid. fakultete v Ljubljani VI. I. 1027-28) S7. efr. Rober li, o. e. 117—147, " cil. M a k 1 e e □ v , o. e. 86. 17 R o b e r ( i , o. e, 147. ,H U š e n i i ni k , o, c. 211. "Roberti, o, c, 140, C h P i o il i, o. C, S; Roberti, o. c. 148- 133 nosti, velja, o ostalih dušnih motnjah (morfinizem. kokainizem. saturnismus, hydrargyrismus, bromismus, tabagismus, alhe-risnius, arsenicismus, razni deliriji, somnabulizem in podobno '. 2. Državni kazenski zakonik govori o odgovornosti. Vra-čunljivosl izraža razmerje med dejanjem in njegovim storilcem odgovornost pa razmerje med storilcem in socialno oblastjo. Sicer pa tudi državni zakonik pozna nevračunljive in manj vračlinljive (§ 53 k. z.). Vračunljivost je po njegovi koncepciji sposobnost, pojmovati naravo in pomen svojega dejanja ali po tem pojmovanju ravnati (§ 22 k, z.), Po državnem zakoniku ni odgovoren, kdor ni mogel pojmovati taktične in socialne strani svojega dejanja ali po tem pojmovanju ravnati (§ 22 k, z-), in to ali vsled duševnega rasrstroja ali skaljene zavesti ali duševne nerazvitosti ali slaboumnosti. O zmanjšani vračunljivosti govori nadalje: «Ce je bilo kakšno izmed navedenih stanj tako, da sta bili zaradi tega pri storilcu ob času, ko je storil dejanje, pojmovanje narave in pomena dejanja aH možnost ravnanja temu primerno bistveno'- zmanjšani, sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni« (§ 22 k, z ). Ker sodišče takrat, ko zakon dovoljuje omiliti kazen po svobodni oceni, ni vezano ne na vrsto in ne na mero kazni |§ 72 k. z ), bo določba o bistveno zmanjšani vračunljivosti globoko posegla v kazensko prakso, posebno še, če se izvede § 53 k. z., ki predpisuje, da je treba oddati storilca, čigar vračunljivost je zmanjšana, če namreč sodišče spozna, da je to v korist javne varnosti, v zavod za zdravljenje ali za čuvanje. Kot vzrok, ki zmanjšuje vračunljivost v smislu kodeksove terminologije, se našteva v § 70 k. Z- še »mera uvidevnost i«; toda pri tej okolnosti se kazen določeno omili (§71 k. z.)"n. Teorija zahteva, da se utesni pojem zmanjšane vračunljivosti, da se s tem »prepreči nevarnost preširokega razlaganja kriterija zmanjšane vračunljivosti n, pr. prištevanje fiziološkega afekla in navadne pijanosti«", ¿a slučaj akutno zmanjšane vra- 41 C h C 1 o d i, o, c. 8: Roberti, o- c, 126, 133, 143. " V načrtu k. z, iz L 1827, ni bilo besede bistveno; c(t, M a k 1 e c o v o. c. 84. Drž. zakonik abstrahira od vpraianja svobodne volje. "a Za ta slučaj ne velja g 53 k. z. Nemški načrt k. z. 1925 je imel posebno klavzulo, da določba o tmanjiani vračunljivosti ne velja »bei Bewu3lseinslon)n£en, die aul eelbst verschnldeter Trunkenheit beruhen*. Cfr. Maklecov, o, c. 85 nsl, 134 čunljivosti sicer zdravega človeka da naj veljajo splošni predpisi o odmerjanju kazni"., Razmejujejo naj se slučaji akutne zmanjšane vračunljivosti od pravnega področja zmanjšane vračunljivosti po kriteriju bolezenskega in kroničnega stanja ' Omejil bi se torej po teh predlogih pojem zmanjšane vračunljivosti na debilitas mentis v zmislu cerkvenega kazenskega prava [kan. 2201 § 4). Če § 53 k z, predvideva posebne oču-valne naredbe za onega, čigar vračunljivnst je zmanjšana in kadar je to v korist javne varnosti, potem nedvomno meni s tem one, ki so habitualno manj v računi ji vi. Ker izhaja cerkv. kaz. zakonik z vrhovnega principa moralne vračunljivosti delikta, zato pri zmanjšani vračunljivosti ne rabi kriterija bolezenskega in kroničnega stanja, ampak razteza pojem zmanjšane vračunljivosti na vse one, katerih delikt ni polno vračunljiv, Ker pa je veliko stopenj zmanjšane vračunljivosti, prepušča cerkv. zakonik sodniku, da o njih presodi. Prav tako seveda terja v cerkvenem pravu zmanjšana vračun-ljivost obligatorno omiljen je kazni. Preosnova državnega kaz. prava v novejši dobi je rezullaL skupnih prizadevanj kriminalistov in psihiatrov*". Poprej je namreč kaz. pravo subjektivne elemente pri delinkventu malo upoštevalo. Cerkveni zakonik pa dosledno izvaja načelo moralne vračunljivosti in polaga in ¡e polagal največjo važnost na moraino krivdo v deliktu. In važno je poudariti, da se izsledki skupnega delovanja kriminalistov in psihiatrov v rezultatih bližajo naznrnm cerkvenega zakonika". 3, Oba zakonika priznavala, da ni vračtmSjivo dejanje, ki ga kdo stori v silobranu ali v nuji, da odvrne drugače neod-klonljivo nevarnost (kan. 2205; §§ 24 in 25 k. z.}. Prekoračenje silobrana oba zakona z omiljeno kaznijo kaznujeta. Nuja odvzema vračunljivost pri prekršitvi zgolj cerkv. zakona, po državnem zakonu pa, če ni škoda večja od nevarnosti^. Izvzeti pa so oni, ki so dolžni izpostavljati se nevarnosti (§ 25 k. z.). '* K a h I , (jeminderle ZuruchnimgsliiliiilkeU. Vergl. Daratellu&g del duulsch. u. ausliind, S trs tre e h t s. Allgum. Teil 1. Itd. Berlin 190B, 67, cit, M a k i e:c o V , o. c. 85. 50 MaklacOV, o. c. 85. ^ MaklttiiT, p, c, S2. i7 cfr. Meisler, o. g. 300. ' Tatvina v nnji sc kaznuje mileje (§ 320 k. z.). 135 Strasti (kan, 2206) drž zakonik izrecno ne omenja. O olajševalnih okoliščinah govorita, a ne taksativno, oba zakonika tudi pri odmerjanju kazni (kan. 2218; § 70 k. z.), 4. Posebne določbe pa imata oba zakonika o vračunljivosti nedoletnih oseb. Do nove kodifikacije cerkv. prava ni bilo ni-kakega cerkv. zakona, ki bi izrecno določal dobo, da je človek zmožen delikta1^. V teoriji in praksi je prevladovalo mnenje, da je mladoletne osebe (pod 25. letom) sploh treba kaznovati niileje, tem mileje, čim bolj se bližajo otroški dobi". Kodeks določa, da malolelnost (pod 21 leti) zmanjšuje vračunljivost čim bolj se bliža otroški dobi (7. leto), »nisi aliud constet« (kan. 2204). Maloletnost torej vračunljivosti ne odvzema, pač pa jo zmanjšuje; iz dostavka pa sledi, da terja sicer presiunpcija zmanjšano kazen, vendar more sodnik tudi maloletnega kaznovati tako kakor polnoletnega, če mu more namreč delikt polno imputirati. ReiifensLuellu se je zdelo verjetno"1, da se začne tudi za ženske doba pubertete za kriminalne zadeve h 14, lelom; to sentenco so prevzeli tudi drugi in jo vzdržujejo še po novi kodifikaciji"". Staro cerkveno pravo je maloletnim rajši oprošičalo kazni latae sententiae nego ferendae sententiae, kodeks pa določa, da so nedorastli (impuberes) izvzeti kazni latae sententiae (kan. 2230}, in dostavlja, naj se rajši kaznujejo z vzgojnimi kaznimi kakor pa s cenzurami in drugimi težjimi kaznimi. Razmeroma zelo obširno pod posebnim naslovom govori o odgovornosti maloletnikov drž, kaz. zakonik. Maloletne osebe loči v otroke, mlajše in starejše maloletnike. Otroci so osebe, ki še niso dovršile M let, mlajši maloletniki so med 14. in 17. letom in starejši med 17. in 2t. letom (§ 14 k. z,]. Slarustni meja je potisnjena zlasti za otroško dobo precej više kakor v cerkv. pravu (14 : 7), Otroci in mlajši maloletniki do 15. leta se ne smejo kaznovati s kaznijo, predpisano v kaz. zakoniku (§§ 26—28 k. z.). Določa pa zakon, naj se oddajo otroci in mlajši maloletniki staršem, da jih kaznujejo, ali šolskim oblastem ali v zavode za vzgajanje ali za poboljševanje. Mlajše »" WiDli, o. C, 29, Thtituro, o. c, c. XVIII, <" KeiEfenstuell, Itu C.inonicum V. Komat; 1834, tit. XXIII, n. 5, "" H o 1 I w e c k , O. C. § 12; Vermertch-Creuscll, O. t. 2IU. Roberti, o. c. 112; nasprotno pa C h c 1 o d i., o. c. 13. 136 maloletnike, ki so dovršili 15_ leto, sme sodišče, če jih je spoznalo za toliko zrele, da se ¡itn more delikt vračuniti, kaznovati kakor starejše malolelnike z omiljeno kaznijo po kaz, zakoniku i§§ 28 in 30 k. z.). 5. Zvečana vračunljivost. Kodeks ne našteva taksativno okoliščin, ki vračunljivost zvečujejn [kan. 2207), podobno tudi drž. zakonik ne (§ 70 k. z.) Oba upoštevata recidivnost, bodisi generično (kan, 2208 § 2, §§ 70, 76 k. z,) bodisi specifično (kan. 2208 § t; § 76 k. z.). Kodeks našteva kot obteževalno okolnost gojeno strast (kan. 2206), državni pa omenja med okolnostmi, ki naj se upoštevajo pri odmeri kazni: nagibe, iz katerih je bilo dejanje storjeno, in neposredno nasnovo na izvršitev dejanja [§ 70 k. z.). Prostovoljno vzbujena in gojena strast bo nedvomno spadala med te. Nadalje omenja cerkv. zakonik kot obteževalno okolnost zlorabo oblasti ali cerkvene službe pri iz,vršitvi delikta (kan, 2207, n. 2); državni o tem ne govori; ubu pa cesto kaznujeta zlorabo oblasti kot posebne delikte (kan. 2404—2414; g § 384^104 k. z.). Zlasti pa poudarja cerkv, zakonik med obteževalnimi okoliščinami višji položaj osebe, ki je delikt zagrešila oziroma je bila z deliktom žaljena (kan. 2207 n, l)1®. Lahko je itmeti, zakaj se je cerkev, ki je sicer oznanila v svet načelo enakopravnosli. postavila na stališče, da hujše imputira delikte višje stoječim osebam"1. Oni, ki zavzemajo v družbi višja mesta, morejo posledice svojega delikta laže uvideti (zato je njihova vračunljivost večja); vse bolj na široko vpliva kvarno njihov slab zgled; tretji, a ne zadnji motiv pa je teološki: višji v hieraričnem družabnem redu bi morali biti bližje Bogu. Obratno pa tudi težje imputira one delikle, ki žalijo vise stoječe osebe. Razumljive so iz tega v kodeksu strožje kazenske določbe o deliktih klerikov in napram njim. Državni zakonik ne pozna obteževalne okoliščine, ki bi izvirala iz višjega položaja razen pri nekaterih deliktih (n. pr, zlorabo oblasti). Določa namreč, »da se uporabi ta zakon na vsakogar, ki stori v kraljevini kaznivo dejanje- "J Ha Iban Leon, De maiore difjnitule sne tali delinquen i is qoa causa aggravante imputabili Litem debeli in iure gnnonicn [Przcgl^d Teolu-¿iezny, Lwow 1928] 1—21. Bodisi v državi ali cerkvi. Clr, Roberti, u, c. 167. 137 3 k, z), žalitve kralja, prestolonaslednika, članov kraljevske hiše, uradnih oseb i. t. d. kaznuje kot posebna kazniva dejanja (§§ 91—166. 302 k. z.). 6. Vračunljivost poskusa in soudeležništva. 1. Cerkveni kakor državni zakonik razlikujeta med po-skušenim in izvršenim dejanjem. Prejšnje cerkveno kaz, pravo m imelo izrecne in formalno izvedene teorije o vračunljivosti poskusa", kodeks pa zahteva za poskus dejanj, ki natura sua vodijo do izvršitve delikta, vendar do nje ni prišlo, ker je ali delinkvent opustil svojo namero ali ker radi nezadostnih in ne-pripravnih sredstev delikta ni mogel izvršiti (kan. 2212 § 1). Ce pa je zgolj zunanja okoliščina preprečila izvršitev, imenuje kodeks tak poskus izpodleteli delikt (kan, 2212 § 2J, Poskus ima svojo vračunljivost (kan. 2213 § 1). Subjektivni pogoji so itak podani prav tako pri poskusu kot pri dovršenem deliktu, zato se vračunljivost pri poskusu veča tem bolj, čim bliže je dovr-šitvi. vendar je manjša kot pri izvršenem deliklu (kan. 2213 S 1). Izpodleteli zločin se imputira huje kot poskus (kan. 2213 § 2]. Po drž. kaz. z,akoniku zagreši poskus listi, ki začne izvršitev kaznivega dejanja, a ga ne dovrši [§ 31 k. z.). Ne zahteva torej takih dejanj, ki bi natura sua vodila da izvršitve Četudi je storilec rabil taka sredstva, s katerimi bi kaznivega dejanja ne mogel izvršili, ali je predmet, zoper katerega je poskušal izvršitev, tak, da se ne bi moglo izvršiti kaznivo dejanje niti s takim sredstvom niti zoper tak predmet niti ob nobenih pogojih, je vendar kriv poskusa [§ 32 k. z.}. Državni zakonik ne razlikuje med poskusom in izpodlctelim deliktom. Splošno kaznuje poskus le ob zločinstvih, poskus ob prestopkih pa se kaznuje samo takrat, kadar zakon to izrecno predpisuje (§ 31 k. z.). Kazen se pri poskusu fakultativno omili [§ 32 k. z.], če pa so bila sredstva ali predmet tak, da se ne bi moglo kaznivo dejanje izvršiti, omili sodišče kazen fakultativno in nedoločeno v smislu § 72 k. z. Na splošno samo pripravljalnih dejanj oba zakonika ne kaznujeta (kan. 2212 § 1; § 32 k. z.). Vendar pa tvorijo pripravljalna dejanja po cerkv. pravu večkrat samostojne delikte (kan, 2331 § 2, 2344 itd.); državni zakon pa včasih izrečno določa kazni za pripravljalna dejanja {§ 32 11 WerDi, Os.c, 4l( The^uro, o. c, c. Vil!. Hiijoilovni VtHlnlb. 10 138 k. z.). Malomarnost in poskus se izključujeta"" (§ 3! k. z.). De-likventov, ki so prostovoljno odstopili ud poskusa, noben zakonik ne kaznuje; pogoji so v obeh isti jkan. 2213 § 2; § 33 k. z.J. 2. Vsled nasprotujočih si vplivov rimskega in germanskega prava v abrogiranem cerkv. kaz, pravu ni bilo jasnih določil o boudeležnistvu"7. Kodeks skuša določiti one, ki so povzročili delikt, in jim po velikosti njihovega vpliva določiti vračunlji-vost in kazen (kan. 2209). Ker zadenejo delmkvente v cerkvenem področju večkrat kazni eo ipso, so taka določila silne važnosti. Vsem soudeležencem, brez katerih vpliva bi se delikt nc bil izvršil, se per se delikt enako imputira; če se pa delikt \ sled njihove pomoči ali vpliva le laže izvrši, zmanjša to dejstvo soudeležnikom vračunljivost. Complices so per se enako krivi. Udeležnikom po zločinu, ki niso imeli vpliva na izvršitev delikta, se ta ne prišteva"". Kdor je sodeloval z zanemarjenjem svoje službe, se mu delikt všteje sorazmerno z zanemarjenjem, Kdor je vpliv odtegnil, temu se delikt ne iniputira; ee se je umaknil deloma, mu to vračunljivost zmanjša Neuspelo zavajanje se kaznuje kot poskus (kan. 2212 § 3), Državni kaz. zakonik govori o soudeležništvu pod naslovom »nasnova in pomoč'!. Principalni moralni krivec se kaznuje, kot bi sam storil dejanje 34 k. z.). Dolozna pomoč se sme kaznovati mileje. Ne razlikuje pa med onimi, katerih pomoč je bila potrebna za izvršitev dejanja in katerih je bila le ko-ristnaQ,lil. O odlegnjenem vplivu pred izvršitvijo zločina nima posebnih določil. Komplice enako kaznuje (cfr. § 292 k, z.). Poskus zavajanja kaznuje mileje. Olajševalne oz. obteževalne okoliščine enega soudeleženca se pri ostalih ne upoštevajo. 7. Kazen. i. Ze zdavna si je bilo cerkveno pravo na jasnem o namenu in pomenu kazni1". Osnovne misli je podal že Gratian1". Poleg " Roberti, o, e. 203.. " W c r n 7.. o. c, 55; c. 6, X, 5. 39 in 6. X, 5, 12: K u b e r t i, o. c. 3H9-" S (um je odpadlo nedosledno določilo »du ralihabiliune«. I! o 11-weck, u. c. 70; Wtrni o. c. 64: Roberti, □. c. 221 jq, lud» cir. kan. 2209 g 7. ■Kil Ttida cfr § 21 zuk. o s. k. p. z. dne 16. Febr. 1929. i" Wem z. o. c. SO: Kol t Weck, o, t 81 ™ c. XX [II. qu. 4 in 5. 139 delinkventovega poboljšnnja se je naglušalo v virih kaz, prtiva zlasti strahovanje'1. Različne namene kazni v cerkvenem kaznovanju je združil Tridentinski koncil7'. Njegovo določilo je ponovil do besede kodeks v kan. 2214 § 2. Poudarja se, da je namen cerkveni kazni ohranilev javnegn reda, delinkventcivo poboljšanje in ostrašenje drugih pred delikli, Kodeks določa, da je cerkvena kazen odtegnitev neke dobrine' . Naglasa pa zlasti dva namena: delinkventovo poboljšanje in kaznovanje delikta (kan. 2215). Cerkv, legislator umeva kazen v kriminalno-pravnem pomenu besede, iz dnstavka o namenu kazni pa se razbere značaj cerkvenega kaz. prava s pretežno poboljševalnim in vzgojevalnim načelom7', ki pa seveda vindikulivnega momenta nikakor ne izključuje, ker bi sicer kazni pogosto postale brezpomembne"11- Namenu cerkvenih kazni odgovarja tudi njih razdelitev v poboljševalne, povračevalne in opominjevalne kazni in v pokore; zlasti zadnje kar najbolje označujejo miselnost cerkv. kaz. zakonika [kan. 2216). Državni zakonik ne podaja definicije kazni in ne govori o njenem namenu, temveč samo našteva vrste kazni, ki jih deli v glavne (smrtna kazen, robija, zatnčenje, strogi zapor, zapor in denarna kazen) in stranske (izguba častnih pravic7" in izguba službe). V soglasju z moderno juridično strujo omenja drž zakonik tudi očuvalne naredbe: pridržba po prestani kazni, oddaja v prisilno delavnico, oddaja v zavod za zdravljenje in čuvanje, oddaja v zavod za zdravljenje pijancev, prepoved zahajali v krčme, zaščitni nadzor, izgon, prepoved izvrševali poklic ali obrl in odvzem izvestnih predmetov 1§ 50 k, z.). Namen teh očuvalnih naredb je predvsem očuvati javnost pred onimi, ki so ji nevarni (§ 51 k. z.), O zaščitnem nadzoru pravi zakon, da je v tem, da se ndpuščenec čuva nevarnosti novih kaznivih dejanj, da se privadi poštenemu življenju Cir. c. 3. X. 3. 2. c. 17. X. b. S ¡.»5. 13, cap. J dv reform, ^ Sthulle, Geib, Bar (cfr. Wirai, o. c. 82. H o 11 w e c k . o, c. R4) so tidili. dn it- cerkvena kazen 1* dobrota, s kiUvro hoie cerkev spraviti delinkventa na pravo pot, :l Kuicf. Cerkveno pravo. Ljubljana, 1927. 612. H Preveč je trditi, da bi se mogli nasprotniki smrtne kaini sklicevati na kodeks (cir, M e i s 11 r, Schuld u. SlraEa, 299). ■3 Častne priivicc našteva § 47 k. 2. Izgubi teli le da v cerkv. pravu primerjali bfsmia (kan. 22'J4]. 10* 140 in da se mu olajša gospodarski napredek (S k, z.). Kakor je razbrali, sledi drž. zakonik eklektični soli, ki skuša združiti elemente klasične in pozitivne sEruje. Poudarja zlasti očuvalno svrho kazenskih sredstev. 2. Pri odmerjanju kazni poudarja cerkv. zakonik sorazmernost z deliktoin: torej z vračunljivostjo, škodo in pohujšanjem (kan. 2218). Državni določa, da se kazen odmerja storilcu po stopnji njegove kazenske odgovornosti (§ 70 k. z.). Oba terjata, da je treba jemati v poštev subjektivne in objektivne momente. Cerkveni opozarja na objekt in važnost kršenega zakona, državni na nevarnost za družabni red zbng storilčeve zločinske nagnjenosti. Cerkveni našteva, da je treba uvaževati delikven-tovo izobrazbo, spol in položaj, Oba se ozirala na delinkventovo obnašanje po dejanju. Taksativno naštetih momentov, ki naj se upoštevajo pri odmerjanju kazni, noben obeh zakonikov nima. Prepuščata sodniku, da presodi v konkretnih slučajih n vseh okoliščinah. Psihološko zelo modro navaja kodeks, da se medsebojna razžalitev kompenzira, razen v slučaju, da je treba z omiljeno kaznijo kaznovati strank», ki je leže razžalila (kan, 2218, § 3). Drž. zakonik ne omenja tega". 3. Za spoznavanje značaja kaz. zakonikov so zelo važni predpisi o apliciranju ^¿i.zni. Načelo, da je treba kolikor mogoče II tesnit i sodnikovo svobodo, ki se je v teoriji zlasti poudarjalo po francoski revoluciji, izgublja svojo moč. Določeno kazen sme cerkvcni sodnik poostriti le ob izrednih obteževalnih okoliščinah [kan. 2223)'" Če pa se zakon izraža o kazni fakultativno, se prepušča sodnikovi uvidevnosti in vestnosLi, da jo izreče oziroma omili. Če se zakon izraža preceptivno, sodnik sicer mora kazen redno izreči, toda prepušča se njegovi previdnosti, ali aplikacijo odloži, če bi prenaglo kaznovanje škodovalo, ali da je sploh ne izreče, če se je krivec povsem poboljšal in pohujšanje popravil oziroma je bil od državne oblasti zadosti kaznovan ali še bo; prepuščeno mu je tudi, da določeno kazen omili " Govori pa drž. zakonik o medsebojni žaljiv) v § 2'JtJ meti kaznivimi dejanji Bopcr čast: «te je razžaljene C ruzžalilev vrnil, sme sudi££e obe slrunki aii eno izmed njiju kaznovali ali oprostiti Vsake kazni.« Že staro pravo je določalo: »Si tale lueril nejjolium t[uod Cvrle esinde poena in cnnonibus exprimatuT, enndcm inltigas, alioijuin ipsos; pro debeli qualitate et culi sne seCundum t.....n arbitrium punire prucures. C, 4. X, 1. 29. Hi ali izreče meslo nje kako opominjcvalno kazen ali naloži pokoro, če namreč kakšna okolnost delinkventu vračunljivost zelo zmanjšuje oziroma če je bil sicer kaznovan od državne oblasti, vendar cerkv. sodnik še smaira za potrebno, naložiti mu kako kazen. Velika modrost se javlja v teh določbah, dobro se razvidi, kako se prepleta kaznilna oblast z vzgojno. Sodniku pušča zakonik veliko svobode, po drugi strani pa neprestano apelira na njegovo uvidevnost in vestnost, V apliciranju kazni kaže cerkev veliko milobo; na čelo drugega dela svojega k. z. (de poenis) je postavila besede tridentinskega koncila: pomnijo naj škofje in drugi ordinariji, da so pastores non percussores [kan. 2214 § 2). Kazni se morajo milo interpretirati (kan, 2219 § l)7*", ne smejo se prenašati od osebe na osebo, od slučaja na slučaj, dasi so isti ali celo hujši razlogi (kan. 2219 § 3). Iz vseh predpisov o apliciranju cerkv. kazni odseva prvi namen kaznovanja: poboljšanje delinkventov. Drž. zakonik pozna načelno samo določene kazni, ter so seveda sodišča v aplikaciji na nje vezana. Tudi kadar sodišče spozna, da je treba radi olajševalnih ukolnosti kazen omiliti, je omiljenje v nekih mejah determinirano (§ 71 k. z.). Poostriti sme sodišče kazen v posebno težkih primerih, ki jih zakon iz* rečno omenja, če se je namreč »pokazalo, da je storilčeva zločinska volja nenavadno močna in zavržna in da zasluži dejanje zlasti zbog posebnih okolnosti, v katerih je bilo storjeno, ali zbog svojih težkih posledic'" težjo kazen- (§ 75 k. z.), Kadar pa se sodišče izrečno pooblašča omiliti kazen po svobodni oceni, ni vezano ne na vrsto ne na mero kazni, ki je sicer za kaznivo dejanje predpisana (§ 72 k. z,). Tako sme sodišče po svobodni oceni omiliti kazen storilcu, pri katerem sta bili ob času, ko je storil dejanje, pojmovanje narave in pomena dejanja ali možnost ravnanja po tem pojmovanju temu primerno bistveno zmanjšani § 22 k, z.), enako storilcu, ki prekrši meje obrambe {§ 24 k. z.), tistemu, ki je storil protipravno dejanje v nevarnosti, pa ¡e bila poškodba, ki jo je napravil s tem dejanjem, večja od nevarnosti (§ 25 k, z,), tistemu, ki je storil poskus v smislu § 32 k. z., nadalje onemu, ki stori kaznivo dejanje zoper "n Ce se zakon po storjenem deliklu spremeni, opoiabljatn oba zakonika milejši zakun (§ 2 k. z,; kan. 2226 § 2). Ce je bila na mre i taka posledica predvidena v naklepu ali se itioru pripisati storilčevi malomarnosti [§ t7 k. z.). 142 občo varnost ljudi in imovine, pa proslovnljno odvrne nastop škodljivih posledic svojega dejanja (§ 202 k. z,}"". Iz navedenega je razbrati, da zakon pooblašča sodišče k svobodni omilitvi kazni pač takrat, kadar mora biti sodniku zlasti prepuščeno, da v konkretnih slučajih presodi ei stvarnem stanju dejanja in subjektivnih storilčevih momentih. V materialnem kon-kurzu pa sodišče zviša kazen po svobodni oceni. V posebno lahkih slučajih, za katere je smatrati one, kjer je storilčeva krivda tako neznatna in so posledice tako malopomembnc, da ni potrebe za kaznovanje, sme sodišče oprostiti storilca vsake kazni (§ 73 k. z.). Tudi drž. kaz. zakonik pušča sodiščem precej svobode, a obratno zahteva od njih veliko uvidevnosti; še vse večjo svobodo pa pušča sodniku cerkv. zakonik, ki opira svoje določbe na princip zaupanja v sodnika in delinkventa. 4. Oba zakona podajata predpise o steku več kaz. zakonov in kaznivih dejanj. Kodeks je uzakonil načelo materialne ku-mulacije (kan. 2224 § 1). isRedno je toliko kazni kolikor de-liktov.i. Pri kaznih latae sententiae se to načelo tudi izvaja. Pri kaznih ferendae sententiae dovoljuje juridično kumulacijo, da ne bi število kazni preveč narastlo, Sme pa sodišče juridični kumulaciji dodali tudi nadzor ali kak drug »remedium poe■ nale« (kan. 2234), V drž. zakoniku je za slučaj formalnega steka predpisana kazen po onem izmed prekršenih zakonov, ki Lerja najstrožjo kazen, pri materialnem steku dovoljuje juridično kumulacijo |§§ 61, 62 k, z.), V določenih slučajih je v Cerkv, zakoniku dovoljena tudi absorpcija, državni zakonik pa je ne pozna. 5. V zadnjih petdesetih letih je prodrlo v kaz. zakonike na-ziranje, da rigorozno kaznovanje ni vedno oportuno, zato so uvedli pogojno obsodbo, Cerkveni zakonik sicer že drugače dosega namen te institucije, ker prepušča sodniku veliko svobode pri apliciranju kazni, vendar jo je uvedel, da tem bolj poudari namen svojih kazni (kan. 2288), Pogojno obsodbo pozna tudi drž, zakonik (§§ 65—68 k. z ), Pogoji za njeno uporabo so v obeh iakonikih slični, 6. 1 ežkemu vprašanju, ali sn odgovorne in kaznive samo fizične osebe ali tudi moralne*', se je kodeks izognil t. določbo, Ostali primeri: M7, 170, 171, 202, 24S, 273 k z. W e r n i. , o, c, 25; cfr, iteatn e rispojisabiliti in rapporlo iillc per-ione ¡Jiuridicliv (La Scuoln 1'ennle Unitaria, Roma, N291. 3—28. 143 da so kazni, ki zadenejo moralne osebe direktno ali indirektno (cfr. kan. 2255 § 2. 2285. 2291) za krivce prave kazni, za nedolžne pa privationes (kan. 2276)hî. Državni zakonik ne govori O odgovornosti in kaznivosti moralnih oseb S, Medsebojno razmerje zakonikov. 1. Cerkveni zakonik modro priznava dejstvo, da so člani cerkve obenem državljani najrazličnejših držav in da jih vežejo poleg cerkvenega kaz. zakonika tudi kaz. zakoniki njih držav. Delikti v smislu cerkvenega prava se včasih ujemajo s kaznivimi dejanji po državnih zakonikih, včasih ne; nekatera dejanja kaznuje samo cerkveni druge zopet samo državni kazenski zakonik. Kodeks določa, da spadajo delikti, ki kršijo samo cerkv. zakone, pred cerkveni forum, dejanja, ki žalijo zgolj državne zakone, pa pred državna sodišča, salvo privilegio fori, dasi je za nje indirektno ratione peccati tudi cerkev kom-petentna v področju vestih:i, Dejanja pa, ki kršijo obenem cerkveni in državni zakon, moreta kaznovati obe oblasti, Odločuje med njima prevencija. Vendar če je krivec lajik in ga je državna oblast že zadosti kaznovala, cerkev ne izreka kazni nad njim"". Načelno priznanje državne kaznovalne oblasti izvaja cerkev tako daleč, da sprejme v gotovih slučajih"" razsodbe državnih kriminalnih sodišč tudi za svoj forum in pred državnim sodiščem legitimno obsojene delinkvente brez preiskave kaznuje. Državni zakonik ne prizna konkurentne cerkvene oblasti v kazenskih zadevah"1. 2. Jasno je, da se oba zakonika razhajata v poglavju, ki govori o posameznih deliktih in kaznivih dejanjih; snideta pa se z ozimni na objekt ob deliktih mixli fori, ki so dvojni: nekatere preiskuje in kaznuje vsaka oblast posebej, drugim, kakor sem omenil, cerkev izreče kazen, ko so pred državnim "I Roberti, O. c. S9 iq, Criminil quorum cOËrcitio périmé! ud civilen: rem puhlicam Eubsunl Eciltliat iudicio propler peCCalum et hoc quidem iudicium ci. črte t Eccle-> ta in Turo puenitentia«, Dev O 11 j, lastil. Canon. C. IV t. 2 § 2. ** Pu načelu: Bis de vodeni dcliclo vindicLam non exigus (rcg. iur. 63 in VIal. " Kan. 23«: 2357. »■ Primeri ic §§ 395. 39B. 399. 100 k. z. 144 sodiščem obsojeni. De facto pa so še tretji delikti, namreč 1 kazniva dejanja verskih predstavnikov v smislu drž, kazen- skega zakonika. 9. Delicta fori mixti. 1. Blasfemijo kaznuje cerkv, zakonik z nedoločeno kaznijo, zlasti klerike (kan. 2323J- Drž. zakonik kaznuje z zaporom do enega leta onega, ki javno preklinja Roga ali vero, priznano z zakonom, ali ki javno smeši bogoslužne obrede ali običaje (§ 162 k. z.). Nadalje kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10,000 Din onega, ki oskruni ali izpostavi posmehu ali preziranju svetniške slike in kipe ali druge stvari, ki so namenjene službi božji, v času, ko služijo te stvari za rabo po svoji namembi (§ 163 k, z.). Z enako kaznijo se kaznujejo oni, ki preprečijo ali vznemirijo bngtičasfje ali upravljanje obredov priznanih ver (§ 163 k z.}. Po drž, zakoniku je vera, ki je z zakonom priznana, pravno zaščitena dobrina"7. 2. Krivo prisego pred sodiščem kaznuje po cerkv. pravu iudex causae, in sicer lajika z osebnim interdiktom, klerika s suspenzijo (kan. 1743 § 3). Državni zakonik kaznuje krivo prisego pred sodiščem z robijo do petih let; če se je izvršila kriva prisega v Škodo ali korist, z robijo do desetih let; če z namero, da bi bil obtoženec obsojen na smrl, in se obsodba izvrši, z dosmrtno robijo (§ 144 k, z.). Cerkveni zakonik kaznuje z nedoločeno kaznijo ludi krivo prisego izven sodišča (kan, 2323), 3- Za praznoverje (superstitio) predpisuje kodeks nedoločeno kazen (kan. 2325). Državni zakonik kaznuje onega, ki opravlja kot obrt vedeževanje, razlaganje sanj, prerokovanje iz kvart ali slepi drugače, izkoriščujoč praznovernost drugega, ter si ustvarja s tem dohodek za življenje, z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 Din (§ 375 k. z.)m. 4. O deliktih zoper čast je imelo cerkv. kaz. pravo do nove kodifikacije le nekaj parlikularnih. a nič splošnih predpisov1'1'. Bilo je zato navezano na rimsko pravo"1, ki pa tudi v zadevah Sakrilegitncga oskrunienja grobov ali trupin (kan 2328), cerkve ali pokopališča (kan. 2329] i, l. d. dri, rak. ne pozna. "i V teh Irth Infkah se pokaieio rnzlifni vidiki, pod katerimi oha zakonika kaznujeta delikle znper vero. H o I I w e e k . o. c, 277. R «i f f e n * t u e I o, c. 145 verbalne injurije ni stalo visoko. Pozneje je bilo itak abrogi-rano ter so bila tudi duhov, sodišča prisiljena uporabljati pri ugotovitvi dejanskega stanja določbe onega svetnega kazenskega prava, ki je bilo v navadi v njihovem okolišu61. Kodeks razpravlja v kan. 2344. o kvalificiranih deliklih zoper čast, V drž. zakoniku l§ 302] je določena kazen za onega, ki razžali predstavnika priznanih ver o priliki uradnega poslovanju ali glede uradnega poslovanja vobče. Splošne predpise o verbalni injuriji podaja cerkv, legislaior v kan, 2355, Kdor je komu napravi! škodo, ustno ali pismeno ali kakorkoli, ali mu vzel dobro ime, mora ne le popraviti škodo, temveč se kaznuje tudi s primernimi kaznimi in pokorili; klerik se more suspendirati ali odstaviti od službe. Obširno razpravlja o kaznivih dejanjih zoper čast drž. za' konik (§§ 297—313 k. z.]. Razločuje žalitve in klevete; izzvane in medsebojne žalitve0' kaznuje mileje, oziroma jih oprošča™. Bolj zavaruje čast vladarja, članov kraljevske hiše, poslanikov, uradov. 5. O deliktih zoper življenje in telo ima kodeks deloma svoje predpise deloma kaznuje tiste, ki so bili radi teh deliktov obsojeni pred državnim sodiščem, a) Za odpravo plodu je določena v cerkv. zakoniku eks-komunikacija, ki zadene eo ipso vse, ki sodelujejo pri odpravi, z materjo vred. Pogoj je, da se telesni plod odpravi. Kazen zadene one, ki odpravo naroče, in tiste, ki efektivno sodelujejo. Poskus sam ne zapade kazni. Sodelujoči kleriki naj se deponirajo (kan. 2350 § t). Državni zakonik pri odpravi plodu razlikuje med materjo in sodelujočimi in med temi zopet med zdravniki, lekarnarji, babicami in ostalimi. Posebej omenja one, ki vrše ta posel za nagrado (§§ 171—172 k, z ). Sodelujoče kaznuje strože kakor mater [g 172 k, z ); strože kaznuje tudi tiste, ki dajo ženi proti njeni volji sredstvo za odpravo plodu ali ga uporabijo na njej (173 k. z.J; za mater je olajševalna okolnost, če je nezakonska |§ 171 k. z.}. Velika razlika v pojmovanju omenjenega delikta je med obema zakonikoma v tem, da je v cerkv. zakoniku abortus »i H o 11 w e c k , o. c. 277. *' Za medsebojne žalilve je v cerkv. kaz. zak. doloiena kompenzacija ¡kan. 2218 § J). Izzivanje ¡e olajševalna okolnosl (kart. 2205 S A), 146 objektivno vedno delikt. državni pa določa: »Kaznovati ni zdravnika, ki pravilno povzroči noseči ženi ob predhodni prijavi oblaslvu po zdravniikem komisijskem mnenju prekinitev nosečnosti ali odpravi plod. da ji reši življenje ali odvrne neizogibno nevarnost za njeno zdravje, če to na noben drug način ni mogoče i (§ 173 k. z,), b) Cerkveni zakonik kaznuje samoumor, bodisi da se je izvršil ali pa je ostalo samo pri poskusu [kan. 2350 § 2)"V Državni zakonik samoumora oziroma samomorilnega poskusa ne kaznuje, pač pa onega, ki koga zavede do samOumOra ali mu samoumor izvršiti pomaga (§ 169 k. z.). c) Zelo natančne so v kodeksu kaz. določbe o dvoboju. Izobčenje zadene vse, ki na katerikoli način sodelujejo pri duelu (kan. 2351); kazen zadene tudi poskus. Državni zakonik nima določb o dvoboju. č) Nasprotno pa državni zakonik izrecno govori o delo-moru (§ 170 k. z.); določa, kaj se smatra za detomor; kazen je. če je bil otrok zakonski, strogi zupor, če nezakonski, zapor; čas ni določen "1JI. V posebno lahkih primerih sme sodišče omiliti kazen po svobodni oceni. Cerkveni zakonik nima posebnih predpisov za detomor; ta delikt spada pod kan, 2354, ki govori o umoru. 6, Kar najbolj se približa cerkv, kaz, zakonik državnemu v kan, 2354, Določa namreč, da v naštetih slučajih Sprejme razsodbe državnih sodišč tudi za svoj forum in pred državnim sodiščem legitimno obsojene lajike radi njih zadenejo ipso iure cerkvene kazni. Tak lajik je ipso iure izključen ab actibus legi-timis ecclesiasticis v smislu kan. 2256, 2", k j našteva, da so »aclus legitimi ecclesiaslici« naslednji: hiti upravitelj cerkvene imovine, biti cerkveni sodnik, avditor, relator, branitelj vezi zakona in sv, reda, promotor iustitiae et lidei, notar, kancelar, cursor in apparitor, advokat in prokurator v cerkv, zadevah, biti za botra pri krstu in birmi, voliti pri cerkv, volitvah"", izvrševati palronalne pravice, Klerike radi privilegija fori po Pn prejšnjem cerkvencin pravu ju bil tisti, kj ie bil pred svetnim iodlS£eni obsojen radi Seikc razžalitve, ipsu faclo infamen. I h e slllf O ■ G i r a I d i , o, c. I. c II. de iniuria. " Toda cfr, kan. 1210 § 1. *'» M« krajSi od Osem dni in ne daljši nd pet let {§ j V k. z.). " Ali tudi voljen bili. Ficbmann, Dag Strafrecht de» C. 1. C.. 1920, 90. 147 Splošnem pravu kaznujejo cerkvena sodišča. Spadajo pa pod kan. 2354 najprej lajiki legitimno obsojeni radi umora. Umor obravnava naš drž. zakonik v § 167 in nnsled. Kaznuje tudi poskus usmrtitve, ki pa ne zapade imenovani cerkveni kazni, Zadnji odstavek imenovanega člena obravnava slučaj, da kdo koga tiamali ubije, ker ga je spravil ubiti brez njegove krivde v močno razdraženost z napadom ali velikimi žalitvami , in kaznuje ta čin *>z robijo ali zatočenjem do desetih let*1. Ker zahteva cerkv. kazenski zakonik za delikl brezpogojno moralno vračunljivost, tak čin pa se ne more vedno storilcu težko imputirati, zato bi potem odstavku obsojeni ne bil vedno legitime damnatus v smislu cerkv zakonika. Ker je za cerkveno pravo -hnmicidium exanimatio hominis vivi ab homine facta dolo malo et cum effectu«"", ne zadene cerkvena kazen njega, ki je bil obsojen, ker je drugega usmrtil iz malomarnosti (§ 177 k, z,), bodisi da je mogel naprej vedeti za smrt. bodisi da je moral biti po svojem poklicu ali poslu marljiv (§ 177 k. z.). Enako ne onega, ki je drugega spravil v smrtno nevarnost in ga pustil brez pomoči [§ 175 k. z.), ne onega, ki zapusti onemoglo osebo, ki mu je zaupana, ali za katero je dolžan skrbeti, ali jo pusti brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za njeno življenje in ona izgubi življenje {§ 176 k. z.), enako ne onega, ki da ¿eni sredstvo za odpravo plodu ali ga sam uporabi pri njej brez njene volje in ona zbog tega umrje (§ 173 k. z.). Umor pa zagreši in cerkveni kazni zapade, kdor je obsojen, ker je koga usmrtil na njegovo izrecno in resno zahtevo ali prošnjo, ali ker je imel usmiljenje z njegovim bednim stanjem (§ 163 k. z.). Kazen skratka zadene onega, ki je obsojen propter ho-micklium dolosum ne pa samo culposum"1. Po istem kanonu zapade cerkveni kazni lajik, ki je bil obsojen radi ugrabljenja nedoletoih obojega spola"" [cfr, §§ 243. 245. 296 k. z.). Nadalje omenja kanon prodajo človeka v stiž-nost ali v drug slab namen. Prodaje v suznost drž. zakonik ne omenja; tudi prodaje človeka v drug slab namen izrecno ne: spadajo pa sem delikti po g 282 št, 3 in § 283. " W e r n z , o. c. 362. "f PrejSuj« cerkv. pravo je bito veliko slrofje. Cfr. H O II w e c fe , o. c. 24i. 249. Ce s; je zgodilo minilo maLrimonii vel libidinh esplendae rausa. zapade pod kan. j. 1576 Obsojenih radi prekomernih obresti, ki jih našteva kodeks, drž. zakonik ne omenja. Cerkveni kazni zapade nadalje lajik, ki je obsojen radi ropa. Kop"" imenuje dri. zakonik razbojništvo |§§ 326—328 k. z.). Temu prišteva tudi tatu, ki uporabi silo, ko je zaloten pri dejanju tatvine {§ 327 k. z ). Enako zadene cerkvena kazen njega, ki je obsojen radi kvalificirane tatvine ali radi navadne tatvine velike vrednosti. Tatvina je v smislu ctrkv prava kvalificirana, če gre za reči, ki so Bogu posvečene, ali za profane reči, ukradene na sv, kraju"1". Drž. zakonik takih kvalificiranih tatvin ne pozna, Slrože kaznuje vlome, tatvine, ki se izvrše ponoči, v tatinski družbi, iz prostora in na krajih, ki pripadajo javnim napravam ali služijo javnemu prometu, če tat izrablja nujo, če je oborožen ali ukrade živino, vredno nad 3000 Din (§ 316 k. z.J. Za tatvino velike vrednosti ne zadostuje ona, ki jo moralna teologija nazivlje materia absolute gravis1'"; treba jo je določiti iz predpisov posameznih zakonikov oziroma iz ljudskega pojmovanja. Stvari male vrednosti so po državnem zakoniku vredne do 300 Din (§ 320 k. z,). Kazensko-pravno je tatvini enaka utaja t§§ 318- 319 k, z.)"17. Drž. zakonik kaznuje tatvino razmeroma zelo strogo (prim, §§ 314—316), zlasti ako se je tatvina ponovno izvršila; zato oseba, ki je radi ponovne tatvine zelo strogo obsojena po § 315 kaz. zak., ne bo vedno še zapadla cerkveni kazni, Po istem kan. 2354 § i zadene cerkv. kazen njega, ki je obsojen radi požiga na tuji imovini (§ 187 k z.). Požig na lastni imovini po cerkvenem zakoniku ni kazniv, razen če je poži-galec oškodoval ali spravil v nevarnost tujo imovino ali življenje kakšne osebe in je mogel za to vedeti vnaprej (§§ 188. 189 k. z j. Dejanje pa mora biti slorjeno naklepoma""- kdor povzroči požig iz malomarnosti (§ 190 k. z ), ne zapade cerkveni kazni1"1. *» Rapina ablatio rei-¡ilicnne tnovibflis aut se moventis per vifiB (deta. S C h m a l z g r u c h e r . V. !7, 26. "ln Ho I I w c c k , o. c, 272; Vermecrscb-Creustn, o. c. 292, "" V e r m e e r s c h - C r « u s e ii , o, c. 292. cc. 6. S, C. XIV. qn, 5. ln:l dr, H o 11 w e c k , o. c. 275. 101 1'dclo malo, c* udio vel vindlpta vel aliouius comniodi aul lucri conseqticadt (rs t i H«. ReiffenstucI, O, C, V, 17 n. 5, 149 Enako zadene cerkv. kazen njega, ki je obsojen, ker je v hudobnem naklepu napravil zelo znatno škodo (§§ 197. 199 200. 201. 365 k. Končno navaja kanon one, ki so obsojeni, ker so težko okrnili svoje telo ali težko ranili druge ali storili hudo nasilje. Okrnitve lastnega telesa drž, zakonik ne kaznuje razen takrat, če se kdo z njo za čas ali za zmeraj onesposobi za vojaško služho (§ US k. z.). O telesni poškodbi drtigih govori zakon V §§ 178—180 k. z. Telesna poškodba pa mora biti težka; če ie bila storjena iz malomarnosti |§ 182 k. z.) ne zapade kazni, ravno tako ne zapade cerkv. kazni, kdor je obsojen po § 183 k. z. zgolj radi udeležbe pri tepežu. Izsiljevanje se kaznuje v §§ 329—331 k, z.: če je združeno z zlorabo uradne oblasti v § 395 k. z. Ko je lajik radi katerega izmed ddiklov, omenjenih v kan 2351 § 1, pred državnim sodiščem materialno in formalno pravično obsojen, cerkev tej razsodbi ipso iure doda kazni; izključitev ab aetibus legiiimis ecclesiasticis in odvzetje kakršnekoli cerkvene službe. Ce obsodi svetno sodišče radi katerega izmed naštetih deliktov klerika, cerkev po splošnem pravu te razsodbe ne sprejme, kaznuje delinkventa pa seveda sama; po teži delikta odmeri sodnik kazni; pokore, cenzure, odtegnitev oficija ali beneficija in dostojanstva, depozicijo, Klerik, ki se okrivi umora, naj se degradira (kan. 2354 § 2). 7. Oba zakonika predpisujeta kazni za karnalne delikte. Za lajike sprejema cerkev večinoma razsodbe državnih sodišč in pravično obsojenim delinkventom nalaga kazen. Po kan, 2357 § 1 se kaznujejo lajiki, ki so legitimno obsojeni pred državnimi sodišči radi nečistih dejanj z mladoletnimi pod 16 ieti. Ker rabi zakonik izraz delieta contra sextum, je dejanski stan podan, tudi če ni prišlo do kopule. Drž, zakonik razločuje med osebami pod 14 leti in osebami starimi manj kot 21 let, loči tudi, ali je grešil delinkvent z osebo istega ali različnega spola, razlikuje med telesno združitvijo in nečistimi dejanji, za kakršno smatra dejanje, s katerim hoče storilec zadostiti svoji telesni pohoti [§ 289 k. z.), hi določa; kdor zlorabi žensko osebo, ki še ni dovršila 1-1 let "n Drž. z,ikonil< nm^nia zkstt Akuilo storjena lioitumlteti ISO v telesno združitev, se kaznuje z robijo do 10 let, če stori proti njej nečisto dejanje, se kaznuje s strogim zaporom {§ 273 k. z.)-, 7. robijo do 5 let se kaznuje, kdor zlorabi moško osebo pod 14 let v telesno združitev, in s strogim zaporom, če stori proti njej nečisto dejanje (§ 271 k. z,). Ce je pri zlorabi izkoriščal svojo oblast, z robijo do 10 let (§ 275 k. z.). Kdor zavede spolno ne-omadeževano maloletno (med 14. in 21, letom) deklico v telesno združitev, se kaznuje z zaporom najmanj 6 mesecev. Če se z njo oženi, ga zakonik ne kaznuje (§ 276 k. z.}. Nadalje našteva kanon lajike, ki so obsojeni radi posilstva. Kanonisti so razlikovali med stuprum simplex in qualifica-tjimlM. Moderni zakoniki jemljejo izraz v ožjem pomenu besede, zato ga je treba tudi v kodeksu tako umevati"7. Državni zakonik določa o tem v § 277: Kdor izkoristi nujo, v kateri je spolno neoniadeževana ženska oseba, pa jo zavede v telesno združitev ali nečisto dejanje s seboj ali s kom drugim, se kaznuje s strogim zaporom. Cerkvena kazen je določena le za izvršeno kopulo. Potem omenja kodeks obsojene radi sodomije""; drž, zakonik jo naziva nenaravna nečistost med ljudmi« (§ 285 k. z.) liestialnosti (nenaravna nečistost med človekom in živaljo § 286 k, z., sodomia ratione generis) ccrkv. zakonik v kan. 2357 ne omenja"", a ni dvoma, da spada sem; omenja jo kan. 2359 § 2. Cerkv. zakonik našteva nadalje one, ki so obsojeni radi krvoskrunstva. V cerkvenem pravu je incest spolna združitev med osebami, ki so si tako v sorodstvu ali svaštvu, da pravno veljavnega zakona skleniti ne morejo, torej med vsemi potomci v premi črli, v stranski vrsti med sorodniki do vštetega tretjega kolena, pri svaštvu do vštetega drugega. Drž. zakonik kaznuje telesno združitev med sorodniki v premi črti in med sorodniki po krvi v stranski črti do vštetega drugega kolena in telesno združitev med sorodniki po svaštvu do vštetega prvega kolena (§ 284 k. z.). Jemlje torej krvoskrunstvo ožje kot cerkv. zakonik. Pod vplivom prava pravoslavne cerkve kaz- "'o Simplex je bila nedovoljena telesna združitev r. devico ali poiteno vdevu, (jualirincjitnm, če s» bile kake ubtežev.dne okoliščine. tir. W(flll, d. e. 185. C h e 1 o d i. o. c. 113. IM Sod umi a perfects v smislu hanonistifue terminologije. ID» V prejšnjem pravu ¡e tvorita bestinlnust poseben /.ločin c. 9, C. III, qu. 5: r- 17, C. t V, qu. t; cfr. H o I I w e c k . o. c. 270. 1579 nuje tudi telesno združitev med krstnim botrom in krščencem ali tega roditeljem (§ 28<1)"\ Po pravu katoliške cerkve sklenejo duhovno sorodstvo pri krstu s krščencem krstitelj in botri (kan. 768) in to duhovno sorodstvo je razdiralni zakonski zadržek (kan. 1079), vendar nima kaz, pravo posebnih kazni za one, ki izvrše kopnlo, dasi so si v duhovnem sorodstvu""". Nadalje navaja kanon one, ki so obsojeni radi zvodništva. Novo kakor staro cerkv. pravo ne govori natančneje o tem1". Svetna prava terjajo za ta delikt razne elemente kakor navado, dobiček, zlorabo oblasti"1, Državni zakonik kaznuje onega, ki zvodi osebn, mlajšo od 18 let, ali lastno ženo, hčer, sestro, vnukinjo ali osebo poverjeno njegovemu skrbstvu ali nadzorstvu £§282 k. z.j; nadalje onega, ki odvede kakšno osebo zaradi nečistosti iz nje domačije ali prebivališča v drug kraj in jo tam zapusti ali izroči drugemu (§ 282 k. z.). Strože je kaznovan, kdor odvede osebo v inozemstvo ali se s kom v ta namen združi (§ 283 k. z ). Sem spadajo tudi oni, ki iz navade ali koristoljubja pomagajo izvrševati nečistost ali izkoriščajo ženske osebe, ki izvršujejo nečistost kot obrt, Lajiki, legitimno obsojeni pred drž. sodiščem radi katerega izmed deliktov, omenjenih v kan. 2357 § i, so v cerkvenem delokrogu ipso facto infamni1" in poleg tega jih more ordinarij kaznovati še z drugimi kaznimi. One, ki zagreše javno prešeslvo, kaznuje cerkv. zakonik brez ozira na to, ali jih državni kaznuje ali ne [kan, 2357 § 2). Naš državni zakonik sicer kaznuje prešestvo, oba prešestnika "" Cfr. § 28, 3 zak. o s. k. p. ud 16, febr. IV29, n»,l "fudi prejšnja cerkv, prava ni imelo posebne kužni. 1,1 Posamezne sinode so pač razpravljale n tem, n. fir. Cone. Kltbcri-lamim [ok. 300}, cap. 12: -Mater vel parens, vel quilihet fidebs si lenoci-nium «ccrCucrit eo quod alienuni vendiderit corpus vet potius snum, placuit cos ncc in iinc accipere communionem; cil. H o I I w e c k o. c. 271. 1« C h e I o d i, o, c. 113. 111 Ta infamin je inlamia turis v zmishl kan. 2293. Posledice našteva kan, 2294 § I, Tak je ¡regularen, nespodoben z.a benelicij, penziio, oficij ali cerkveno dostojanstvo, nesposoben za actus legitimes ecciesiasticus (kin. 2256 2")t nesposoben ad esercitium iuris in za kakršenkoli cerkveni pose!. Od kiiliemli pravic se ne izključi; post »antentiam declaraloriani se zavrne kot priča [kan, 1757 § 2, 2"), kot izvedenec (kan. 1795 S 2| in razsodnik |kon. I931|. Inlamin iuris prenehu samo po dispenzi sv. stolice (kan. 2295). Actus ecclesiastic! infamnegn so nični. 152 enako (§ 292 k, z,), vendar če sla bila zakonca v času prešestva ločena, more sodišče prešeslnika oprostili vsake kazni. Kodeks kaznuje one, ki žive v javnem konkubinatu, državni kaz. zakonik o tem nima določb. Po istem kanonu zapadejo cerkveni kazni iajiki, ki so obsojeni pred drž. sodiščem radi kakega delikta contra sextum, ki ni sicer omenjen v kodeksu. To so n. pr. nečista dejanja v smislu § 289 k. z.p ki niso telesne združitve, javno izvršeno nečisto dejanje {§ 287 k, z,); sem spada tisti, ki je obsojen, da je izvršil kopulo z žensko osebo, ki jo je najprej lažno uveril, da je 7. njn cženjen, oziroma radi poskusa (§ 271 k. z.), dalje kdor ima javno predavanje nemoralne vsebine, s katerim nasnavlja na nečistost ali nečista dejanja, kakor tudi kdor izdeluje, prodaja, razširja ali vobče daje v promet spise, novine, slike in druge predmete, ki obsegajo težko kršitev javne morale (§ 288 k. z.j. Vsi lajičm deiinkventi, ki zagreše kak delikt omenjen v kan. 2357 § 2, bodisi javno prešestvo ali javni konkubinat, ali so legitimno pred državnimi sodišči obsojeni radi deliktov contra sextum, izvzemši one, katere kodeks posebej obravnava, naj se izključijo ab aetibus legitimis ecclesiaslicis, dokler ne pokažejo znamenj resničnega pobuljšanja. Kleiiki spadajo pred cerkveni forum in se kaznujejo strože (kan. 2358, 2359), 8. Higamijo kaznujeta oba zakonika (kan, 2356; § 290 k, z.), Državni zakonik kaznuje Ludi zvijačno prikrivanje za veljavnost zakona odločilne činjenice in zavestno pomoč pri zakonu, ki se more razveljaviti (§§ 291. 295 k, z.). Kodeks ne določa za to posebnih kazni. 9. Otmica (raptus) je kaznivo dejanje v obeh zakonikih. Cerkveni kaznuje onega, ki s silo ali zvijačo odvede žensko proti njeni volji intuitu matrimonii vel explendae Mbidinis causa« (kan, 2353), Državni zahteva, da bodi ženska spolno ne-omadeževana, in oprošča storilca, če se z zavedeno žensko oženi (§ 278 k. z.). Enako kaznuje cerkv. zakonik njega, ki brez dovolitve staršev ali varuhov odvede žensko osebo, ki še ni dovršila 21 let, dasi je sama pristala (kan. 2353). Državni določa starostno mejo 18 let, in če se zakon sklene, določa, da je dovoljeno preganjati storilca le tedaj, ako se zakon razveljavi (§ 293 k. z.). Cerkvene kazni zadenejo raptorja deloma ipso iure, deloma so nedoločene 153 I (J. Kazniva dejanja verskih predstavnikov. 1. Drž- kaz. zakonik omenja med kaznivimi dejanji zoper službeno dolžnost: tudi nekatera dejanja »verskih predstavnikov«. 'Verski predstavnik, ki prisili koga z zlorabo svoje službe ali svojega položaja, da kaj stori ali ne stori ali da kaj trpi, s čimer se žali kakšna njegova pravica, se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50.000 Din. Preganjati se začne na predlog« [§ 395 k. z.). Verski predstavnik, ki ne vpiše rojstva, poroke ali smrti v knjigo, predpisano za to, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 Din (g 398 k. z,). Verski predstavnik, ki poroči osebi, med katerima zakon (brak) po zakonu ni dopusten, se kaznuje z zaporom ali v de* narju. Z isto kaznijo sc kaznuje tudi verski predstavnik, ki poroči osebo, katera je stopila prej v zakon po predpisih katerekoli vere, priznane v kraljevini, ali katera je prej sklenila civilni zakon. Če ostane zakon v veljavi, se kaznuje verski predstavnik v denarju do 5000 Din. toda sodišče ga sme tudi oprostiti vsake kazni (§ 399 k. z.). Verski predstavniki, ki uporabljajo v strankarske namene svojo duhovno oblast po verskih molilnicah ali s sestavki verskega značaja ali drugače v izvrševanju svoje poklicne dolžnosti, se kaznujejo z zaporom do dveh let ali v denarju (§ 400 k, z.). Pri §§ 395 in 400 k. z. bo mnogo odvisno od interpretacije, ker je stiiizacija široka. V projektu"1, ki ga je vlada 18. februarja 192Ó. predložila bivši Narodni skupščini, so bili našteti med onimi, »ki neupravičeno razodenejo drugim zasebne tajnosti, ki jih izvedo v izvrševanju svojega poklica^ (§ 248 n. k. z.) tudi verski predstavniki; zakonik § 251 verskih predstavnikov ne omenja. 2, Zloraba cerkvene oblasti je zabranjena seveda tudi po cerkvenih zakonih; o prekršitvi teh presoja cerkev »iure pro-prio et exclusivo* (kan. 1553 S U Na splošno kaznuje cerkv. predstojnik zlorabo cerkvene oblasti po teži krivde (kan. 2404). Župnika, ki ne bi po predpisih spisoval in hranil matic, kaznuje ordinarij [kan, 2383). i" D u I e ti c , Zakonita zaičiU spovedne tajnosti. Bogosl. Vcstnik 1928, 46. Hogiiilovnl Vtikuk * 11 154 Razprava je nameravala pokazati razmerje med obema zakonikoma"1". Veliko je vidikov, ki so jima skupni; važne pa so tudi raziike med tradicionalnim cerkv, zakonikom in državnim, ki sledi eklektični siruji. Poglavja o deliktu, njegovi vračunlji-vosti in kazni so na splošno globlje obravnana v cerkvenem kakor pa v državnem zakoniku, kar je umljivo, ker se opira cerkveni predvsem na človekovo vest, državni pa bolj na določeno kazen'", Delikte nravnih zakonov, ki jih kaznujejo vobče tudi državni zakoniki, prepušča cerkveni njim in sprejema njihove razsodbe. Koliko bo država praktično priznaja cerkveno koercitivno oblasl, bo določil nemara po zgledu drugih konkordatov110 tudi pri nas bodoči konkordal. DOMINICA „OCUU" IN NJENO SLOVENSKO POIMENOVANJE. Dr. Fran Kovač!C, Maribor, Sum marinm, — Dnniinica III. in Qm drngcsimn esusque hebdumada in parlibus Slovenian ad Dravuni iluvium adiacentibus singula re nunc:: sorti!H est »imcniU' vet »preimemla- . Vm ista cUU substantivo «ime (nomenj cuhauret. In vulgari tlla duininicae 111. in Quadragesima nuncupation«! memoriam conserve [um esse (empotUnt, quibus catechumen i s, sabtialo suneta ;id lu»tralem fontem admtttendis, liae ipsa doittiniea vel t i us domadii muTien i m poneha lur, argumentis historicis uslenditur. Nedelje stiridesetdunskega posta slovensko ljudstvo tako-le poimenuje: 1, postna; 2, kvalrna ; 4, sredpostna; 5. črna ali tiha; 6, cvetna ali cvetnica. To poimenovanje je docela jasno in naravno, Zagonetno pa je ime, ki je ljudstvo, vsaj ponekod, daje 3. nedelji v postu, v liturgičnem jeziku imenovani ¡»dominica Oculi«. ma Te ill no delo g. uft^y. prof, dr. Metoda Dolenca: »Tulni.ič h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije- (Ljubljana ]929) j« iiilo, ko je bila La razprava že končan» in uredništvu BV odposlana, 114 Cfr. Pokora kot ¿erkv. kazen! Doloibc o zastaranju n. pr, opira dri., zak. na kazen ($ 78 k. i:.), cerkveni na delikt (kan. 1703); kniiTl v njem a« zastara, «■ Cfr. latvijski konkurdat z dne 30. inaFa 1922, ¿1, XVIII. XIX. A AS XIV (1922) 580; poljski z dne JO. febr. 1925. t\. I. XXlf, AA5 XVII (1925) 271 nsl.; liUanski z dne 27. scpl. 1927, čt. 1, A AS XIX [1927) 426. 155 V ljutomerski dekaniji na Murskem polju imenujejo to nedeljo » i m e n i t a * ali »imeni t n a « nedelja, pri čemer |C pripomniti, da ima beseda čisto drugačen naglas kakor pridevnik imeniten. Za pojem imeniten na Murskem polju ne rabijo izraza imenit aii imeniten, zatorej je pomen imenite nedelje ljudem zatemnel in ne vedo, kaj hočejo s tem reči ali zakaj se ta nedelja tako imenuje. Pleleršnik podaje obema besedama isti pomen; vornehm, wichligf bedeutend] a na Murskem polju ni tako. V župniji sv. Mariete niže Ptuja pravijo tej nedelji istolako i menita nedelja inicniti teden ; a tukaj imenujejo to nedeljo tudi »samosvoja« nedelja — > samosvoj« teden. Izraz »samosvoja« nedelja je znan tudi v Borovci!) pri Ptuju in v okolici Sv. Trojice v Halozah, torej levo in desno od Drave, Okoli Svečine, Sv, Jurija ob Pesnici in Gornje Kungote |v gornjih Slov, goricah! pa je v rabi ime -premenitna« nedelja, oziroma »premenitni« teden, Tukaj imajo ljudje tudi Svojo kmelsko razhigo za lo ime. Pravijo namreč: Če kdo v tem tednu kaj sadi ali seje, ni kaj prida iz tega, se vse ■»spremeni«, Očividno je i tu zatemnel prvotni pomen poimenovanja te nedelje, Za čudo se isti izraz, pa brez imenovane razlage, rabi tudi onstran Boča, okoli Kostrivnice, blizu Ro-j^aške Slatine1. Končno se rabi za to nedeljo tudi naziv brezimna« nedelja, kakor čitamo v Slov. Prijatelju* 1861, str, 30, Se li kje drugod na Slovenskem rabi to ali kako drugo ime za nedeljo ->Oculi", piscu ni znano, dasi je osebno vpraša! o tem razne gospode iz ljubljanske in lavantinske škofije. Če se kje nahaja kako ime, naj se blagovoli sporočiti. Tudi Nilles (Kalendarium utriusque Ecclesiae II) pravi, da se pri Hrvatih imenuje 3, postna nedelja brezimna nedelja, grški xa(Mflxi) detntnfio-, On razlaga tudi postanek lega imena: drugi postni tedni so dobili svoja posebna imena, samo tretja nedelja s svojim tednom je ostala brez posebnega imena, torej brezimena. 1 PomEilu rajnega (J. Vida Janžekovi^n |u. 3, apr. 1919), župnika v Sve-fini, ki je bil doma ud Sv. Marjete niže Ptuja ter je služboval v raznih kritjih levu in tiesno iid Dr;ive. lira* imenita i. 1. d. jc pisec v mladosti sam vet-krut iliSal, 11* 156 Toda »brezimena« in »imftDtta« sta popolnoma oprečna izraza, prvi je negacija drugega. Zatorej to poimenovanje mora imeti globlje korenine in sega globoko v starodavno liturgično zgodovino tretje postne nedelje. Pri Čehih se ta nedelja imenuje »nedelja kihanja (kycliavnä nedele). Tudi ta naziv ima starodavno zgodovinsko ozadje, kakor opozarja Niiles sam (Kalendarium llj. Koncem 6. stoletja je bila v Rimu lako huda kuga, da je vsakdo umrl, če se mu je kihnilo. Tedaj je papež Gregorij Vel. (1. 590.) vpeljal procesijo, kjer so se molile litanije, in je prišlo v navado reči »Bog pomagaj I« če se je komu kihnilo, Čehi so se kajpada pokrisljanili šele blizu 300 let pozneje, a očividno se je Gre-gorijeva naredba tudi tam vpeljala. Na Češkem so v starih časih bas to nedeljo molili tiste litanije ter so duhovniki poučevali ljudstvo o njih pomenu in mu priporočali, naj se drži stare navade: »Bog pomagaj!« (Pozdrav Pän B ti h !). Trel>n nedelja spada v dobo, ko zima prehaja polagoma v pomlad in baš v tem času se ljudje radi prehladijo in se jim vsled hudega nahoda močno kise. Od starih časov se je ohranil naziv za to nedeljo, Slično je tudi naš naziv »imenita« i ji »premi-nitna« nedelja spomin na davno pretekle čase i ti na nekdanji Iiturgični pomen tretje postne nedelje. Postni čas je od nekdaj priprava na veliko noč; pod tem vidikom so bile razvrščene tudi perikope za postne nedelje in druge dneve, ob katerih se je opravljala sv, maša3. Izbira pe-rikop kajpada ni bila vedno in povsod enaka, dasi že sv. Avguštin izpričuje, da so se čitale leto za letom vedno enako. Poglavitni sestavni del velikonočnih obredov je pa bilo slovesno krščevanje na velikonočno soboto ; zato je postni čas vseboval tudi pripravo na slovesni krst o veliki noči. Pred krstom samim kot zakramentalnim obredom so se vrstili razni drugi obredi, ki so sedaj združeni s krščevanjem samim, nekdaj pa so le-ti obredi bili razdeljeni na posamezne nedelje In tedne postnega časa, In v zvezi s temi obredi so bile izbrane Itidi nedeljske evangelijske perikope. 3 E. Ranke, Ulis kirchliche Perikupensyslem. Berlin 1847; A. R i c k er O. S. ß„ Das Perikopensyslem. Wien 1892; Sf.Bciisel S- ,f„ Geschichte der t\vangeiienbiieh«r in j. ersten Hälfte des Mittelalters, Zeitscbr. f, lialti, '1 hcalngie 1889; St. BeisaeJ S. .1., Entstehung der Perikope" des rrim. McÖbuchcs. FrciburjJ i. Qr, 1907. 157 Za naše kraje je važen posvet, ki se je vršil l. 796. za. časa vojnega pohoda proti Avarom. Udeležila sla se ga oglejski patrijarh in solnograškt škof (takrat še ni bil nadškof]. Tu se je med drugim sklenilo, naj se kršeevanje redno vrši le o veliki noči in o binkoštih. A lo je veljalo le bolj za deco, za odrasle so bile dovoljene izjeme- Utemeljevali so to s tem, da je veliko pomanjkanje duhovnikov in da treba to robato in sirovo ljudstvo [Avare in Slovane) temeljiteje pripraviti na krst. Pouk odraslih katehumenov naj ne bi trajal čez 40 dni, pa tudi ne manj ko 7 dni, Ko je bilo ljudstvo pokristjanjeno, je kajpada krst odraslih postajal vedno redkejši, V obče je pa v krstnih predpisih za podonavske dežele opaziti galikanski vpliv, ker je tudi v galikanskih cerkvah bil predpisan enak čas za pouk katehumenov, Po gaükanskem zgledu je bil tudi predpisan post preti krstom in po galikanski navadi se je ma-ziljenje z oljem katehumenov vršilo na cvetno nedeljo, krščevanje pa seveda na veliko soboto3. V poznem srednjem veku je kršeevanje dobilo značaj zasebnega obreda'1. Kdaj je pri nas prenehalo slovesno in skupno krščevanje na veliko soboto, o tem nimamo zanesljivega poročila. Najbrž se je to zgodilo še pred nastopom lute-ranstva, Vsekako pa je ime 3, postne nedelje še iz onih časov, ko se je krščevanje vršilo na veliko soboto, Dandanes se krstni obred začenja s tem, da se krščencu določi ime (pri krščevanju odraslih se opravijo prej uvodne ali pripravne molitve). Potem sledi izročitev znamenja sv, križa, odpoved satanu, izpoved vere v troedinega Boga, eksorcizem, maziljenje z oljem katehumenov in končno krst sam. Ti obredi ac se v starih časih vršili v presledkih. »Codex Rehdigeranus« v vseučiliščni knjižnici v Breslavi vsebuje popis perikop iz 7. stoletja ter se pripisuje oglejski cerkvi, oziroma so bile te perikope v rabi v uglejski cerkveni pokrajini5. V tem | seznamu se »dominica passionis« imenuje nedelja pred izročitvijo simbola katehumenom, naslednja nedelja, torej naša cvetna, pa nedelja izročitve simbola. Po 3 0 kričevanju v solnujjrački nad&kofiji prim. H. Mayer v Zeil se lir. i, kstb. Theologie linj. itr, 760—S04. • Ist o tam 1914, str. iS. 5 G, M o r i n, L annee ]ilur£tque ä Aquilcc. Revue benedicline XIX. [1902) str. 1 nsI- 158 nedelji »ante symbolum«, torej v tedrtu med Liho in cvetno nedeljo so sledili trije skrutiniji krščencev (odraslih seveda), na katere spominjajo najbrž vprašanja, ki jih stavi Se sedaj krstitelj na krščenca, oziroma na njegove botre. Pri prvem skrutiniju se je čila i evangelij Mt 19, 13—15, kako je Zveličar polagal reke na otroke, pri drugem M t 18, 1 —10, ko Zveličar postavi otroka kot zgled ponižnosti in graja pohujšanje otrok, pri tretjem Mt 20, 20 -28, kako mati Zebedejevih sinov prosi, da bi eden sedel na Gospodovi desnici, drugi na levici. V Rimu so prišli ti skruLiniji v navado koncem 4. stoletja, a so se vršili že v tretjem postnem tednu in nedelja, s katero se končuje ta teden, bas naša dominica Oculi, se je zvala tudi dominica seru tinti. Po tako Zvanerii gelazijanskem zakramentariju (Sacra-mentarium Gelasianum) so v tednu po nedelji Oculi izročali katehumenom veroizpoved in Gospodovo molitev. Lindisiarnski evangelijar ndkazuje izročitev Gospodove molitve 4. nedelji s perikopo Mt 6, 7 (L (Oče naš , , ,), dočim za 3. nedeljo določa M t 20, 1—20 (najemanje delavcev), kar se sedaj čita na nedeljo sedemdesetnico. Septuagesima v tem evangelijariju manjka Izročitev simbola stavi ta evangelijar na 5. nedeljo. Krstni eksorcizem nas prvič srečava v geiaziianskem zakramentariju in je, kakor je Dtilger dokazal, bil sprejet v krstni obred že začetkom 3- stoletja ter je ve3 srednji vek tvoril poseben del krstnega obreda, pa je za odrasle popolnoma, za otroke deloma prešel tudi v novejši rimski obrednikT, Pagane in grešnike so smatrali kakor za obsedene od hudega duha, zato so pred krstom izganjali hudiča, najprej pri odraslih, potem pa tudi pri otrocih. Pred eksorcizmom so se morali postiti, v starejši dobi so se morali sploh vzdržali mesa in vina tisti, ki so se pripravljali na eksorcizem, Z eksorcizmom v zvezi je evangelijska perikopa, določena za 3, postno nedeljo, Lk 11, 14—28: Jezus izžene hudiča iz mutca ; zato se v srednjem veku ta nedelja imenuje tudi «dominica daemon mutus«. Dokler so poedine cerkvene pokrajine " St, B e i s s e I, Kntstehunji der Perikopen str, 112. - ■ L, 668, je postd ntidikof v Cnnterbnryju Grk Teodor. Ta [ali njegov spremljevalec) ic prinesel s seboj iz Italije evangeltjar i nedeljskimi perikopa mi, Iz te knjige so bili okoli I. 700. povzeti evangeliji in sestavljen seznam perikop v gla-luviti knjigi "iJouL ul Liodiifarne« ali •Evangelium s. Cnthb#rti«, 1 Ad, Fran z, Die kircfrlicheA iiencdiktiuncm im Mittelalter. Freiburtf Rr. 1909. II, 579 si. 159 imele svoje posebne aibirke nedeljskih perikop, td ni bilo splošno, Seznam perikop ob robu evangelijarija sv, Korbinijana ( | 730] iz 8.-9. stoleLja (Codex Monacensis 6224, Fris. 24) ima za »dominica post XL", t, j, za drugo aii kvatrno nedeljo v postu, odlomek Lk 15, 1 nsl.: Jezus zavrne očitek farizejev, zakaj z grešniki jé, s priliko o izgubljeni ovci; potem pa neposredno sledi «dominica in traditione symboli« z evangelijem o gluho-mutcu z »Ephphelha« Mk 7, 31 nsl., nato pa sledi »dominica in olivo«, cvetna nedelja; torej je naša tretja nedelja izpuščena. Vendar izbira evangelija kaže, da se je po priliki v sredini posta vršil eksorcizem. V sredniem veku se je naša 3, postna nedelja imenovala ponekod tudi ^dominica ante medium Quadragesimae«, ker v sredo po tej nedelji poteče prva polovica posta, gaiikanski seznam perikop iz 7. stoletja jo imenuje celo sredpostno nedeljo, media Quadragesimae, ter ji odkazuje kot nedeljsko pe-rikopo Jan 7, 14—30, kjer evangelist poroča o ostrem sporu med Zveličarjem in Judi, ki vršiči v očitku, s da ima hudiča«. V španskih zapisnikih je pa ista perikopa določena za 4. postno nedeljo (Lsetare), Pred eksorciztnom se je določilo, oziroma (pri odraslih) spremenilo ime krščencu. To se te zgodilo v sredo ali v soboto tretjega postnega tedna. Kakor torej češki naziv »nedelja kihanja« spominja na starodavno uredbo Gregorija Vel., tako naš v ljudstvu iedva še živeči naziv imenita ali premenitu nedelja na one davne čase, ko so se krščencem določevala imena v tretjem postnem tednu. Akademijski Slovar (Jugoslav, akademije) zaznamuje pri besedi imenit pod b) tudi ta-le pomen: definitus, n. pr. »na-zivljuči osobito čeljade ili osubitu stvar po imenu«. Ta pomen popolnoma prisloja nedelji Oculi, ker so se v njenem tednu dajala imena krščencem. Izraz spremenila« (prav: preimenita) pa spominja celo na krščevanje odraslih, ki so seveda imeli prej kako drugo ime, ob krstu pa so dobili krščansko ime. Sicer je pa v pravoslavni cerkvi še sedaj navada, da se ob rojstvu da otroku začasno ime. pri krstu pa delinitivno, torej ie otrok pri krstu »preimenuje«. Vsekako ime 3. postne nedelje spominja na staro davnino in je bas radi tega že skoraj prišlo iz rabe in se je njega pomen pozabil, Bilo bi pa priporočati, da se ljudem v pridigah ali 160 krščanskih naukih pojasni zgodovina te nedelje in nje line, da se ohrani še naprej, ker je tudi majhen jezikovni in lilurgični spominček. Manj jasen je pomen in postanek imena samosvoja nedelja, V evangelijariju sv. Korbinijana in tudi v nekaterih drugih virih je 3. nedelja »vacans«, t- prvotno ni imela masnega formularia. V primeri z drugimi nedeljami je bila nekaj i-/_ase« — samosvoja. Druge podlage za to ime ni moči najti. Dobro bi bilo zbrati tudi druge, med ljudstvom še vsaj tu in tam ohranjene redke liturgičnc izraze ter pojasniti njih pomen in zgodovino. PRAKTIČNI DEL. Psihoanaliza in krščanstvo, Reierat na katehetskem dnevu v Ljubljani 27. avgusta 1929. V sodobnem dušeslovju opainmo zanimiv preokret. Dušeslovnn veda prestopa meje empirizma, materialističnega mehanizma, se dviga nad izkustveno zbrani material ter iiče sinteze z duševnem dogajanju, enotno vsem duševnim pojavom skupno počelo, išče duše. Cisnii in deveti kongres za dušeslovje v Leipzigu in Mimchenu nam kažeta to usmerjenje. Matcrializem, ki dobro uvideva daiekosežnost tega preokreta. žilavo brani svoja naziranja o človeku in življenju ter i rt uh tava vedno nove teorije, da bi dokazal njih pravilnost. Fna najbolj zanimivih in varljivih teorij v novejši dobi je psihoanaliza. Problemi, ki se z njimi bavi psihoanaliza, so važni in pereči ne le za dušeslovca znanstvenika, temveč tudi za duhovnika dušebrižnika in vzgojitelja mladine. Zato ne bo odveč če preniotrimo, vsaj v glavnih obrisih, psihoanalitični pokret in povzamemo u njega za svoje delo v dušeskrbju in versko-nravni vzgoji mladine nekaj resnih in važnih migljajev. A, Bistvo psihoanalize. Psihoanaliza je zamisel dunajskega psihiatra Sigmuoda Freuda. Proučevanje raznih pojavov duševne obolelosti, posebno nevroze, histerije in težjih psihopatičnih primerov mu je pokazalo, da je diagnoza in zdravljenje sodobne psihiatrije enostransko, pomanjkljivo. Vedno bolj je «videval, da vzroki raznih patologičnih pojavov ne leže le v ¡»normalnostih telesne konstitucije, temveč tudi v duševni sferi. Psihofieneza simptomov raznih duševnih obolelosti, na kar je opozarjal ie njegov učitelj, psihiater Breuer. mu je postajala vedno bolj očita. Raziskovanja in preizknševanja v tej smeri so privedla Freuda do mnenja, da SO nevroza, histerija in razni pa.loli>gični po* javi posledice nekdanjih težkih, mučnih doživetij m duševnih pre- 161 tresljajev, ki jih oslabela duševnosl ni mogla prenesli in asimilirati, torej psihoaslenija, ali pa posledica v svojem razvoju zavrtih afektov, zaustavi ¡enih nagonov, ki se v svojem naravnem teženju niso mogli j zdivja t i in tako razbremenili in uravnovesiti napele notranjosti- Vse le sile ali energije, pravi Freud, imajo svojo dinamiko, ki deluje po določenih psihologičnih zakonih naprej neopaženo in nekontrolirano v podzavestni sten še dolgo potem, ko so bile zavestno doživete, ter postajajo najbolj nevarne, ko zginejo i/, zavesti v podzavestno sfero, Slediti tem silam v podzavestno sfero in ugotavljali tijih psih ilogični razvoj v raznih pojavih duševnih in telesnih dogajanj je eno najtežavnejših del, ki jih mora vršiti psihiater-psiholog. Freud je opažal, da se je stanje patologično obolelih izboljšalo, — on trdi celo, da so popolnoma ozdraveli, — ako se mu je posrečilo pri diagnozi izslediti v preteklem življenju bolnika taka kritični doživetja, zaustavljene, blokirane energije afektov in nagonov z njih kompleksi, jih dvigniti v zavest ter obnoviti ves takratni duševni proces v psihologično pravilni smeri. To svojo metodo je nazva! psihoanalizo. Bistvo obstoja v tem, da analizira duševno vsebino bolnika po določenih nalašč zato prikrojenih melodah, ugotovi obolenje povzročajoče komplekse, jih pnklicuje v zavest in navaja hol-nika, da vse lo psihologično pravilno rešuje in izživlja — ter tako popravi napake, ki so bile storjene, ko se je vse to v življenju prvič odigravalo. Ta opazovanja so ga nagnila, da je začel natančneje proučevati življensko dinamiko, tiste moči, sile, energije, ki delujejo dostikrat lajno, skrivnostno v človeku, ustvarjajo deje, so skrite v raznih pojavih Človeškega življenja in udejstvovanja. Tako so nastale zanimive razprave o domišljiji, čuvslvih, nagonih, motivih, emocionahiosti, o energetiki, dinamiki teh sil. o psiholoških zakonih, po katerih delujejo, skratka o življenski dinamiki v zmislu novodobne dinamične psihologije. Ker se izgublja mnogo teh žtvljenskih energij v podzavestno sfero, kjer delujejo nekontrolirano naprej, zato posveča psihoanaliza podzavestnosti posebno veliko pozornost. Je njena zasluga, da poudarja veliki pomen podzavestnosti v celokupnem živ-Ijenskem dogajanju poedinca. V to tajno, skrivnostno sfero je težko prodreti, še težje je zasledovati skrivnostno delovanje tukaj zbranih organskih in duševnih energij, in vendar leže v teh podzavestnih globinah kali mnogoterih življenskih inspiracij, leže siie, ki usposabljajo s svojo silno dinamiko človeka za mnogotera dejanja, Podza-vestnost je glavno torišče psihoanalize. Psihologija podzavestno®!! je glavno raziskavanje. Freud pripisuje pod za vestnosti primat v živ-Ijenskem dogajanju, primerja podzavestnost z akvarijem, kjer žive pod mimo vodno gladino razne vodne pošasti, govori o demonskih podzavestnih silah, ki delujejo po svoje, ki jih ni mogoče kontrolirati, ne zavestno usmerjali, govori o dinamiki organizma, o mehanični igri podzavestnih energij, ki prehajajo i/, ene iorme v drugo po načelu, da se energija ne izgublja. Vsa ta psihoanalitična razmotrivanja o podzavestnosti so dostikrat težko umljiva, se zgubljajo v meglena 162 nasprotja, iz katerih pa ni težko razbrati materialistično svetovno-nazomo ozadje; neke vrste psihični dinamizem. Zavest imenuje Freud priučen, privzgojen duševni habitus, ki urejuje človekovo razmerje do zunanjega sveta. Cilj zavesti je reelen objekt, ne samo domišljen. Razmerje med podzavestjo in zavestjo urejuje tako zvana represija in supresija, dva pojma ali bolje rečeno duševna mehanizma, ki z njima psihoanaliza mnogo operira. Razlaga ju pa takole. Iz podzavestne siere vstajajo razna organska, nagonska teženja kot nekako izžarevanje v podzavestnosti zbranih energij in silijo s svojstveno jim dinamiko v zavcilno sfero. Med temi podzavestnimi stremljenji so mnogotera, ki nasprotujejo privzgojenim etičnim in socialnim normam zavesti, Tu vstavlja Freud ined zavestno in podzavestno sfero neko mehanično cenzuro, neki duševen mehanizem, ki avtomatično zadržuje ta podzavestna stremljenja ter jih tišči nazaj v podzavest. To dogajanje nazivlja represijo. Psihoanaliza trdi, da se vrši ta represivni proces popolnoma avtomatično, nezavestno, da je to neki duševen mehanizem, ki zahra-njuje določenim podzavestnim teženjem priti v zavest in do cilja. Kako more psihoanaliza ta represivni proces ugotavljati, psihologično raziskovati, če je zavestni kontroli nedostopen, je težko umljivo Pa tako je — pravi psihoanaliza. Zavestno borbo z nagonskimi in drugimi podzavestnimi teženji nazivlja psihoanaliza supresijoi Nje pomen v Hivljenskum dogajanju zdaleka ni tako važen kakor represija. 0 nadaljnjem psihološkem razvoju in delovanju teh v podzavest potisnjenih življenskih energij, pravi psihoanaliza, da so sicer reprimirane, toda njih dinamika ostane, išče izhoda kje drugje, kakor zajezene vodne sile, povzroča napetost, ki prehaja nezavestno v razne patologične obolelosti ali se rešuje psihoanalitično zavestno. Zasledovanje teh energij v patogenetični smeri, ko povzročajo razne duševne in telesne obolelosti, kako se pretvarjajo v razne paitologične pojave in simbole, določiti katere organske nagonske energije se izživljajo v raznih življunskih dogajanjih, to je menda najtežje, najgloblje, pa tudT silno zanimivo poglavje psihoanalize četudi veje skorajda iz vsakega stavka materialistično pojmovanje o človeku, so vendarle problemi, ki jih razmotriva psihoanaliza v teh-k: poglavjih, realni, dejanski obstoječi tn imajo v življenju velik pomen. Psihu anali za je zamislila neki duševen mehanizem, kt pretvarja Taznc reprimirane življenske energije v učinke te in one vrste. Našteva jih navadno sedem in je uvedla za nje sledečo terminologijo: sublimacijffl, lanlazija, projekcija, disociacijn in racionalizacija, inverzija, deplasija, konverzija, Sublimacija uporablja reprimirane energije za drugotne cilje. Primer: Teženje spolno-nagonskih sil po telesnem potomstvu, ki iz tega ali onega razloga ne more doseči svojega prvotnega cilja, se ■¿ublimira in izživlja v ustvarjajoči umetnosti, slikarstvu, glasbi, duhovnem materinstvu. V mladostni razposajenosti, podivjanosti, reni-tentnosti, športu, kulturnem ustvarjanju pa tudi religioznosti, pravi 163 psihoanaliza, je sublimirfcnih mnogo življenskih energij, ki imajo prav za prav kaj drugega za svoj cilj. Freud priznava, da je mogoče vrSiti ta duieslovni proces tudi zavestno, kar ima posebno v duše; slevjit, pri vzgajanju mladine, pri vodstvu ljudi sploh, velik pomen. Naia kultura temelji na sublimaciji reprimtranih življenskih energij, pravi Freud. Da imajo v tem procesu seksualne energije glavno besedo, dokazuje psihoanaliza na vse mogoče načine. ¡Jting, Wandlungen tind Symho1e der Lihido.) Mnogo reprimiranih živtjenskih sil pritegne nase fantazija. Tu se izživljajo potem na najrazličnejše načine, v sanjavusti, iluzijah, iimtaslarijuh, halucinacijah, fiksnih idejah do bolestnih oblik demen-Hae pruceocis, ko preneha razločevanje med tvorbami razbolele fantazije in resničnostjo. Dušeslovnu razlaga vseh Leh pojavov pa je na vsak način holj komplicirana, kakor si to zamišlja psihoanaliza. Zanimiv je duševni mehanizem, ki ga Freud nazivlja projekcija. Reprimirane energije povzročajo neugodje, napetost, eksplozivnost-■Človek je nabit, pravimo, Vse ga vznemirja, razburja, jezi, siten, neznosen je. Projekcija rešuje to stanje dušeslovno tako, dn projicira vzroke tega razpoloženja na objekte ali osebnosti i/ven sebe. Primer; Jezljiv človek jc dostikrat prepričan, da ga vse draži, ga vse preganja in mu greni življenje. Povsod vidi le nasprotno, vse črno, Pesimizem, ki se razvije dostikrat v težke patologične obolelosti, izraža to duievno stanje. Projekcija sicer trenutno na videz rešuje to stanje, v resnici pa ga posluhsuje, ker odvrača zavest od pravih vzrokov, Disociacija razdruiuje razne nasprotujoče si idejne skupine, da ne pridejo v isti osebnosti obenem v zavest. V življenju naletimo dostikrat na ljudi, ki jih označujemo kot bipolarne ljudi- Gibljejo se v nasprotjih- So n, pr. religiozni, molijo, hodijo v cerkev, obenem pa so, čisto samoohsebi umevno, člani protiverskih organizacij, podpirajo protiverski tisk itd, V tako zvanem pobožnjaštvu najdemo jjudi, ki goji j" religiozno življenje, pogosto sprejemajo sv. zakra' mente, obenem pa ¿isto mirno obrekujeju, so zavistni, uničijo sočloveka, če jim je napoti. 7,tian je pojav dvojne morale, ki služi ena za privatno, drug(i za javno življenje Hipokrizija, farizeizem, padanje v nasprotja in ekstreme nazivamo le oblike življenja. Mnogi sicer auSevnn zdravi se iega ne zavedajo, bnlniki, kjer so ti pojavi bolestno palologično razviti, pa že celo ne, Psihoanaliza razlaga te pojave tako, da vstavlja v duševnost mehanizem disoeiacije, ki avtomatično razdružuje nasprotujoče si idejne skupine, da ne pridejo obenem v zavest. Kako se to godi, je tajnost psihoanalize, ki jo človek težko doume, te pa le pridejo Ih nasprotja v zavest, jih pa racionalizacija spravlja med seboj v skladnost, Človek se opravičuje, vara sam sebe, se slepi, ima vse polno izgovorov, fraz, da premosti in vsaj navidez zalepi ti nasprotja. fnverzija uporablja dinamiko reprimiranih življenskih energij za borbo zoper nje same. Pretiravanje, fanatizem v nasprotni smeri jc pojav, ki ga ustvarja ta duievni mehanizem. Opažamo dostikrat, da 164 najhuje rohni proti pijančevanju, nečislovanju ali kaki drugi napaki prav tisti, ki se 111 ura sam največ borili zoper iste napake. Pretirava v nasprotno smer, da se krepi, pridobiva terena po načelu, da je ofenziva najhoijSa defenziva. Tako najdemo zanimiv psibolojfični pojav, da se reprimira-ne energije izživljajo v borbi za nasprotna teženja, torej v borbi zupor sanic sebe. Psihoanaliza meni, da je vprav v inverziji mnogo psihologije samomorilne mani je. De p] H sija ali transpozici ja je prenos emocije, združene i kako neprijetno idejo, na kako drugo. Primer: Človek spusti svojo nevoljo ali jezo na prvi predmet, ki mu pride pred oči, raabije kako stvar, da si ohladi jezo, shruje jo na nedolžnem, ker se na pravega ne upa ali he more. Šikaniranje, trpinčenje nedolžnih, maščevalnost, krutost, sadizem so oblike, ki se v njih ¡»o deplasiranju izživljajo blokirane nagonske sile. Konverzija usmerja re pri mira ne nagonske organske moči v te-tvino sfero, kjer povzročajo telesne obolelosti, melanholijo, depresijo, hipohotidrijo, nervozo, histerijo z njih posledicami za telesno zdravje. Tako psihoanaliza. B. Nagoni in duševni konflikti. Zanimivo in obširno je poglavje psihoanalize o nagonih in duševnih konfliktih. Nagoni so ji nepriučene emocije k udejstvovanju. Pozna le tri glavne nagone: samoohranjevalni, družni in spolni nagon. V nagonih tiče silne žjvijenske moči. Dinamika nagonov, psihološki zakoni, ki po njih delujejo, ambivalenca nagonov, njih medsebojno podpiranje, oviranje, izpodrivanje so zanimiva, dostikrat zelo bistroumna razmotrivanja, ki pa ne prepričujejo. Glavno pozornost posveča psihoanaliza spolnemu nagonu [lihido). Pravi, da je spolni nagon najgloblji, najmočnejši, da je vir vseh življcnskih sit, vsega živijenskega dogajanja. To je nauk o pau*eksualizmu, ki je izzval toliko polemike in upravičenih protestov. Vse, kar se v človeku dogaja, vse, kar ustvarja, tudi idejno, kulturne vrednote, vse bi naj bilo izživljanje spolnega nagona v raznih oblikah in simbolih. Družabne razmere, literatura, umetnost, celo religija — tvorbe tihidi-narne energije, ki jih pretvarja prej označeni duševni mehanizem v razne patologične in druge življenske oblike. Pristno psihoanalitična je zamisel Gidtpovcga in ElektrLnega kompleksa, krvoskruuska oblika spolnega nagona, ki se izživlja v konfliktih med starši in otroci. Vsako oviranje nagonskega izživljanja, hodisi nezavestno v medsebojni biirhi nagonov bodisi zavestno z odpovedjo, zatajevanjem, samopremaflovanjern povzroča konflikte, ki se psiho logično razvijajo, vplivajo tU se rešujejo, kakor smo videli pri podzavestnosti. Psihoanaliza poudarja, da konflikti, ki Se jih človek Zaveda, niso nevarni, da so že premagani, če se jih začnemo zavedati. Na ta psihološki zamisel o človeku stavi psihoanaliza diagnozo in metodo svoje psihoterapije. Pri diagnozi ali iskanju in ugotavljanju sil in kompleksov, ki povzročajo patološko obolelost, se poslužuje psihoanaliza proste asociacije, besedne asociacije in simbuliziranja sanj. 165 Prosta asociacija- — Bolnik sede na slo! in izpoveduje misli, ki mu prihajajo čisto neprisiljeno v zavest. Iz večje ali manjše logične vezanosti, i/, načina asociiraoja in miselne vsebine sklepa psihoanalizator, kalere podzavestne energije se izživljajo, Cc bolnik v svojem izpovedovanju zastaja, se potnišlja ali docela obtiči, je to 2nak, da je ta misel v zvezi s kako represijo, da je zadel na kritičen kompleks, ki ga je treba docela ugotoviti in ohravnavati ne zgoraj označeni način. Besedna asociacija. — Psihoanalizator čila iz lista kakih s(o besedi, bolnik pa mora povedati misli, ki se asnciirajo pri vsaki besedi. Večji ali manjši presledki med vprašanji in odgovori, logični odnos med besedo in odgovorom, način in smer asociacije pomagajo ugotoviti, podzavestne komplekse. Analiza sanj. — Psihoanaliza pravi, da so sanje le simbolizirana igra reprimiranih podzavestnih energij. Te simhole je treba TazU-> mevati^ da se spozna prava latenLna vsebina sanj. Zato je psihoanaliza uvedla zanimivo, a čisto samohotno simboliko sanj, na katero naslanja svojo dalekosei.no psihoterapevtično postopanje. Da je ta osebnostni mehanizem se bolj enostaven in Šablonski, je psihoanaliza fiksirala za razne življenskc dobe neko iormo podzavestne energije, ki deminira, ki je stalna. V otroški dobi prevladujejo organske .sile. ki se javljajo v obliki egoizma. V deški, dekliški dobi spolni nagon, ki se izživlja v obliki krvoskrunskegn nagnjenja do staršev kot Oidipov in Elektrin kompleks. V odrasli dobi prevladuje družni nagon: klub, drugi spol, zakon — so cilji te dobe. C, Raiširjen delokrog. Psihoanaliza je bila spočetka metoda psihoterapije. Če bi bila oslala le to. hi nas naposled toliko ne zanimala, četudi so izsledki sodobne psihoterapije in način urejevanja ter zdravljenja človeške osebnosti za duSebrižnika kakor za vzgojitelja zanimivi in poučni. Toda psihoanaliza je strnila svoja opazovanja na patoloških osebah in svoja naziranja o življenski dinamiki v dušesloven sestav ter hoče biti psihiatričen, psihologičen, pedagogičen, filozofičen pokret', nova, edino pravilna psihologija človeka, nekak kljtič za razumevanje duševnega dogajanja sploh, Psihoanaliza je raztegnila svoje dušeslovne teorije na vsa polja duševnega udejstvovnnja: na jezikoslovje, zgodovino, estetiko, likovno umetnost, religijo, duieslovje, pedagogiko, sociologijo, krimiualistiko i. dr. — um überall den tiefsten Quellen des Seelenlebens und Kulturschaffens nachzuspüren«'. Kot psihologija življenske dinamike liočc *die tiefsten Wurzeln alles Gebrechlichen und Schwachen, aller künstlerischen Inspiration und wissenschaftlichen Intuition, aMcr religiösen Durehdrungcnheit und ' Freud, Vorlesungen tut Einführung in die Psychoanalyse (l.eipriij-Wien-Zürich 1f)32. Internat psychos nalyt, Verlag! 250. J Imago. Zeilschnil mr Anwenduni Psychoanalyse aui die Geisteswissenschaften I [19123 525. 166 sozialen Hingabe, allen Menschengliieks und aller Lebcnstragik bloßlegen und. überall die unterschwelligen Determinanten des seelischen Lrlehens und Tuns aufdecken und das mit ihrer Lehre von der Dynamik des seelischen Gcschehcns, mit ihrer Lehre vnm Unbe-wulHen, von der Libido, von der Verdrängung, Sublimierung und dun Symbolen-*, Nas janimajo posebno psihoanalitične dušeslovue teorije o religiji, dušeskrbju in vzgoji, 0 religiji pravi psihoanaliza, da je tvorba podzavestnih, reprimiranih energij, posebno spolnega nagona, ki se izživlja največ v religioznih idejah, dogmah in raznih ohlikah religioznosti in hogočastja. Religija je iluzija, patološki pojav, bolezen duha, ki jo hoče ozdraviti psihoanaliza, pravi Freud1, Religijo je treba eliminirati iz kulture\ Vsebino evangelijev, posebno Kristusova čudežna zdravljenja, Njegovo odrešilno delo razlaga kol prevaro ali kot učinek psihoanaliza, ki da jo je Kristus nezavestno uporabljal. Trditve, ki jih n.ivaja psihoanaliza Kristusa, Metern bujčje, raznih svetniških osebnosti, njih heruižma in mističnega doživljanja, je težko zapisati, ker preveč skrunijo te osebnosti in njih pomen za človeštvo. Milost naziva samoprevaio, greh in zavest krivde je patoloffičcn kompleks reprimiranih nagonskih energij; sv. krst da je nebeški incest; evharistija, sv. obhajilo in ljudožrstvo je ista oblika, vznikla iz Oidipovega kompleksa itd., itd. Psihoanaliza ima svojo etiko. Ustvarjajo jo podzavestne življenske energije, nagoni, ki projicirajo v svoji ambivalenci in medsebojni borbi kot nekak odsev svojih teženj gotove norme v zavestno sfero. Tü so psihološki zakoni nagonske dinamike. Nagoni se uveljavljajo na vsak način. Vsako zavestno zaviranje nagonskih teženj je škodljivo, povzroča patološka oholenja, posebno nevrozo, histerijo. Odpoved, samo-premagovanje, asceza so oblike zabludlih spolnih energij. V družabnem oziru zagovarja psihoanaliza razdor družine, odpravo zakona, zakon med braLi in sestrami, med starši in otroci, kakor so ga uvedli sovjeti v svoji novi spolni in družinski zakonodaji uprav na podlagi psihoanalize". Kako si zamišlja psihoanaliza dušeskrbno vodstvo modernega človeka je obrazložil Oskar Pfister v glasilu lmago7. Jasno se vidi. da je psihoanaliza ena najbolj nevarnih in varljivih sodobnih poizkusov, kako bi se naj nadomestila pri vodsLvu in skrbstvu duš religija in njena sredstva. : O. Pfister. Zur Psychologie des philosophischen Denkens [1923) 19. 1 Totem und Tabu. Psychoanalytische Untersuchungen au! kultur- und religions wissenschaftlichem Gebiete. Auslese (Berlin J9291 I. 49. ' Zukunft einer Religion als Illusion. Wien 1927 [Psyclioaiialyt. Verlag); Psychüanalyt, Theorie zum Ursprtini der Familie und Religion. Auslese 1929; Prinzipien der Heilung im Sinnt der Evangelien und der P&yeho-anuly.su. Auslese 1928. 4 Sowjet-Prof. Pasehe-Osersky, Sexunlstratrecht der Sowjets. Auslese 1929, IL, 91. ; Anwendung der Psychoanalyse in der Pädagogik und Seelsorgc, Psychoanalyt. SceUorge und experimentelle Moralp&ycliologie, Protei t. Monatshefte 1909, 1. 167 Psihoanaliza poeveča seveda veliko pozornost vzgoji mladine. Ustvarita je paedanalizo^ kut svojo vzgojno metodo. Otroka treba navajali, da pušča svojim nagonom prosto pot, da gleda vse pojave v življenju kot izraz nagonskih sil; zastoj, napačno usmerjanje nagonske dinamike je treha korigirati in usmerjati v oblike in simbole, ki so dušeslovno psihoanalitično pravilni. To je vsa vzgojna umetnost psihoanalize, ki je ustvarila, kakor pravi, šele pravi temelj etičnemu idealizmu in dala človeškemu življenju šele pravil veselje in pravi razmah. Tako fe v psihoanalizi zbrano o temeljnih in najglobljih problemih človeškega življenja vse polno naziranj, ki so popolnoma nasprotna krščanstvu. IIa ne ostajajo ta naziranja le suhe Leorije, abstraktne znanstvene razprave, temveč da prehajajo V literaturo, umetnost, vzgojeslovjc. v Široke plasti, zato skrbe pristaši psihoanalize zelo izdatno. Izdajajo Celo vrsto svojih strokovnih revij, knjig, znanstvenih in poljudnih publikacij, prirejajo kongrese (1908 v Solnogradu, 1909 v Združenih državah, Clare University Worcester, 1910 v Buenos-AUes. 1911 na Angleškem, v Kanadi, potem v Rusiji, Indiji, na Dunaju, v Zürichu, Budimpešti. V Skandinaviji so uvedli psihoanalitične vzgojne metode v Šolo. Pred nekaj leti so ustanovili mednarodno psihoanalitično udruženje »zur Pflege und Förderung der von Freud begründeten psychoanalystischen Wissenschaft sowohl als reinen Psychologie als auch in ihren Anwendungen in der Medizin und den Geisteswissenschaften«". Posebno močne in delavne so skupine v Berlinu, na Dunaju [Freud. Adler}, v Zürichu (Jung). Münchenu New-Yorku (Psychoanalytic Society), v Kanadi [American Psychoanalytic Society), v Budimpešti (Ferencz). Na Holand-skem imajo od leta 191tudi na vseučilišču stolico za psihoanalizo. Glavno glasilo je: Imago, Zeitschrift zur Anwendung der Psychoanalyse auf die Geisteswissenschaften. D. Nekaj kritike. Umevno, da je vzbudil psihoanalitični pokret ne le v psihoterapiji in dušeslovju sploh, temveč tudi v veroslovju, pedagogiki, družboslovju, umetnosti, leposlovju i. dr, veliko pozornost. Problemi, ki jih je psihoanaliza načela, so vedno zanimivi, v sodobnem življenju zelo pereči, način reševanja pa jo na prvi hip omamljiv. Enotna formula v celotnem življenskem dogajanju, ključ za razumevanje skrivnostnega, tajnega nizanja in ustvarjanja življenskih energij in njih prehajanje v razne oblike, dejc, bi naj bil najden. Živ. Ijenje tudi v svojih najglobljih in tajnih pojavih ni več uganka. Psihoanaliza jo je rešila, s svojim naukom o življenski dinamiki podala pravo filozofijo življenja. Tako so pisali Freud in njegovi soddnvci. Da p omenja psihoanaliza risen napad na temelje krščanskega svetovnega naziranja jc razvidno, Polemika za psihoanalizo in proti " O. P 1 i s I o r , Was bietet die Psychoanalyse dem Erzieher? Imago-1923, zv, 910, - Svetovna pedagoäkn kenierenca. Popotnik 1929 JO, it, J 4. 1 Image. lofe njej je v zadnjem desetletju rodila obširno literaturo- Med nasprotniki psihoanalize najdemo imena, ki uživajo v sodobnem znanstvenem svetu ugled in avtoriteto. Njih temeljite razprave so razkrinkale vjio zmotnust in kvarljivosl psihoanalize ter pripomogle, da je začel celoten pokret izgubljati ugled in sc razkrajati v razne ločinke, Lmdworsky1", R. Allers", etnolog p. Vilj. Schmidt11, F W. Foerster1', Charles Menlng1«, E. B. Barret», T. W. Moor'<\ A. fi. Yonderahe, vseuč. prt>l. v Cmcinaliju1', Henry Yellowlces"1, J, Maréchal111, Dumas, prof. eksperimentalne psihologije na SorbonP", Ge;irg Politzer, prof. v Cherbourgu-1, Enrico Morselli, psihiater v Genovi111, in mnogi drugi so pok« za Ii, da je psihoanaliza le spretno zasnovana psihologija in pedagogika materializma. W. Foerster jo nazivlje i.vcrkappter Materialismus -i in pravi, *düB sie im gröbsten Köhlerglauben des Materialismus steckt . Lindworsky meni. »es dürfte nicht ungerecht sein, wenn in der Psychoanalyse der Determinismus und stark materialistische Grundeinslelkmg gesehen wird, so einu Art Psychodynamik an Stelle der Psychologie , Morsellt jo naiivlja psihičen dinamizem. Psihoanalitična doktrina o človeku, njegovem telesnem in duševnem ustroju, o podrejeni ulogi razuma, zanika v ari ju svobodne volje, duševnem mehanizmu, o primatu podzavestnosti, vse odločujoči dinamiki nagonov, organski energetiki zveni pač dovolj jasno materialistično; človek je stroj, mehanizem, urejen po zakonih mehanike; duša-psiha le sinteza materialnih sil in energij: vse dogajanje v človeškem organizmu in življenju le slepa igra teh energij. Človek v luči psihoanalize je le kemičen in psihologičen proces, PsiboanalHičaii nauk o dveh slerah v človeku je le slaba kopija že davno znanih dejstev, 2e Zoroaster govori o borbi med lučjo in temo v človeški notranjosti, Pythagoras o boju med harmonijo in disharmonijo, Herakleitos se zavzema za gospostvo misli nad čuti, Platon piše o zmagi duha nad mesom in krvjo. Krščanstvo je ta veliki in težki problem notranje razdvojenosti, dvojne postave, borbe med duhom in materijo psihološko veliko bolj točno doumelo in razložilo s svojim naukom o človeku kot kombinaciji duha in materije, o odpadu od Boga in o izvirnem grehu, ter " Stimmen der Zeit, dec. 1926, sir, 401. 11 Stimmtn der Zeit, juli 1929, Str. 27. 11 Freuds psychoanalyt. Theorie zum Ursprung der Familie und Religion, Schönere Zukunft 1928, ■ Auslese 1929, zv. 1:11. Religion und Charakterbildung. Zürich-Leipzig, Kot,'ipielverlag, 11 New Psychology, The Kcclesinstical Review. Philadelphia. " The Psychology, Kcc], Rev " Dynamic Psychology. Eccl. Kev. " Manual of Psychotherapy. Reel. Rev. u An Outline of the new Psychology. Eccl. Rev,, dec, 192b, p. 59b, " I.es lignes essentielles flu 1" -¿üdiimt, Dumas II (Paris 1924, Aleanl, Traite de Psychologie. Dumas II. " Critique des roildcmcnls de la Psychologie. I. Psychologie et Psychoanalyse. Dumas If, 51 Li psicoanalisi. Torino 192b, Bocca. — I,a Civilti Callolica 1926, quad, 1S3-4, p. 313. 169 nam pokazalo h svojo etiko in ascetiko edino pravilno in možno pol za urejevanje in harmoniziranje v človeku prekipevajočih energij. Če čitamo Imilatio Christi ali razgovor med dušo in telesom Katarine GenoveSke ali če proučujemo življenje krščanskih aseetov in mistikov, naletimo na iste probleme, kakor jih obravnava psihoanaliza: težke konflikte, nasilje nagonstva, razrvano podzavestnost z njeno zagonetno emocionnlnostjo. toda rešitev je psihologično globoka in pravilna, zato pa ludi uspeh lep — močna osebnost, heroičen svetniški značaj.,. Psihoanalitične dušeslovne študije o podzavestnosii (Tiefenpsychologie) zdaleka niso razkrile in razložile vseh globokih in tajnih dogajanj, ki se odigravajo v podzavesti, pač pa so te probleme še bolj zamotale Podzavestnost je dinamičen sistem teženj, ki o njem ne vemo mnogo določnega, pravi Morselli. Isto velja o emocmal-nosti, tistem tajnem, nedoumljivem /valovanju skrivnostnih sil, ki se pojavi dostikrat nepričakovan», prekriža zavestne sklepe in načrte ter povzroča dejanja, da se človek z začudenjem vpraiuje: kako je vendar to priilo? Če govori psihoanaliza o primatu podzavestnosti in pravi, -die unbewußten Riehtmächle bewirken die höchsten künstlerischen, dichterischen, literarischen, sittlichen, religiösen Offenbarungen wie die furchtbarsten Laster,« je to enostransko pretiravanje, ki človeka na milost m nemilost izroča nagonstvu, Psihoanalitično dušeslovje nagunsLva (Triebpsychologie), posebno spolnega nagona, Oidipovega kompleksa, je ves pokret najbolj diskre-d¡tiralo m se upošteva le še v seksualni etiki in vzgojeslovju strogo materialističnega kova, ki govuri o človeku le kot seksualnem pro bitimi in o apoteozi spolnega nagona. Psihoanalitična struktura človeške osebnosti je napačna in po-greüena v temeljih. Od narave dana, psihološko edino pravilna razporeditev raznih duševnih in telesni h sil ter zmežnosti je popolnoma prevržena, postavljena na glavo. njih medsebojni odnosi nenaravni, nepsihologični. Zato psihoanaliza človekove notranjosti ne urejuje, temveč jo razmetava, ruši od narave dani ustroj ter goji isto psihastenijo, ki jo hoče odpraviti. Psihoanaliza ne le da ne priznava samobitne duše, načela, ki urejuje in vlada, marveč odklanja religijo in vsa njena globoka, psihološko pravilna naziranja o človeku in njen» priznana psihoterapevlična sredstvu. Zato je paedanaliza potvarjsnje in pokvarjanje človeike osebnosti; psihoanalitično duieskrhje je usodepolno var.mje, njena psihoterapija pogubna. Cela vrsta slučajev, ki jih naštevajo dobri poznavalci psihoanalitičnega vzgoje-slovja, duäeskrbja in terapije priča, da ima W. Foerster prav, če pravi; Wehe dem, der solchen Seelenärzten in die Hände füllt!« Psihoanaliza očita religiji, da slabi življensko dinamiko, da povzroča s svojo etiko težke konflikte in podzavestne komplekse, da s svojo ascezo in z naukom o odpovedi in samopreinagovanju tira organske nagonske energije v patologično izživljanje, v nevrozo in histerijo, da je religija elcmenl v človeški kulturi, ki ga moramo ne le v imenu vede, temveč tudi v imenu telesnega in duSevnega zdravja BoSvilovai Vi'htnik. 12 170 ljudskih plasti, v inienu krepke, zdrave osebnosti i, t. d. eliminirati. Toda najnovejša dušeslovna raziskavanja o značaju — značajeslovje —. o življenski dinamiki, o genezi patoloških pojavov, o značajnih tipih, ki jih ustvarjajo razna svetovna nabiranja, o psihoastcniji, pravilni psihoterapiji [kongres psihiatrov v Berlinu), o nastajanju nravno zdrave, krepke osebnosti dokazujejo uprav nasprotno, namreč, da jc religija velika, nenadomestljiva terapevlična in konstruktivna sila v človeški osebnosti- > Der wahrhaft religiös erzogene Mensch hat in der Hegel, von besonderen erblichen Belastungen abgesehen, keine ungeordneten Komplexe im Unterbewußtsein, woil die religiöse Auffassung gerade dem entgegenwirkt, was den Menschen in Gefahr bringt, Die Religion dringt hinter die verwirrende Vielheit der Symptome einer seelisch-körperlichen Erkrankung, behandelt sie an der Wurzel, während die Psychoanalyse in den bloüen Symptomen stecken bleibt. Nur diu Religion zeigt, wie man durch Reue, Buße, Reparatio den ewigen Weg der inneren und äußeren Wiederherstellung finden kann . . . überall da, wo ein Tempel und Heiligtum der Religion zerstört wird, muD ein NervenSanatorium gebaut werden. Und es brauchten weniger Nervensanatorien gebaut zu werden, wenn unter den Vertretern der Religion mehr Menschen wären, die zur modernen Seele konkret zu reden wüßten, die überhaupt voll tieferer Menschenkenntnis und Wirklichkeitsinnes wären und auch in der Welt der krankhaften Seelenstörungen Bescheid wüßten, slatt nur von der theologischen Seminarbildung aus an den lebendigen Manschen heran zu treten.-.s;[ E. Kaj nas uči psihoanalitični pokret? Psihoanalitični pokret pa ima med svojimi zmotami marsikaj, kar ima trajno vrednost ne le za dušeslovno vedo, temveč tudi za praktično dušeslovje in za versko-nravno vzgojo mladine, Intuitivni odkritja skrivnostnih dogajanj v pod/.a vestnosti, psihološka raziskovanja O čuvitvih, emocionalnusti, nagonih, o spolni in splošno življenski dinamiki, o sublimaciji, patogenezi o pomenu podzavesL-nosti v celotnem duševnem dogajanju, zahteva, da moramo celotni* človeško življenje psihološko bolj pravilno in globoko presojati, d:i moramo posamezne pojave i/ celotne osebnostne strukture in medsebojne odvisnosti razlagati in iskati enotno načelo v pestrem duševnem dogajanju — vse te probleme psihoanaliza sicer ni odkrila, ne pravilno rešila, pač pa uprav v današnji, duševno tako razrvani dobi na nje opozorila in dala pobudo za nadaljnja raziskovanja, Duleskrbju, katehezi, sodobnemu versko-m-avno obnovitvenemu gibanji! nudi psihoanalitični pokret verno sliko o duševnem položaju ljudi, ki živijo in gradijo svoje življenje bre^t Boga, brez religije in njenih sredstev. Psihoanalizo so zamislili zdravniki, ki imajo Opraviti povečini z žrtvami materializma. laične morale in hrezverskih nazorov O svetu, človeku in življenju. Zamislili so jo kot psihotera- " F, VC. Foeriter, Religion und Chnraktcrhildung 2Ä1 n*l. 171 pevtično sredstvo. Ne gre tu za obolelosti, porajajoče se iz anor-malnosti telesne konstitucije. temveč za pojave, porajajoče se iz oslabelosti duha, iz psihoastenije, Gre za duševne dispozicije, ki nastajajo psihološko dosledno takrat, ko oslabi duh. da ne more več asimilirati vtisov, ki prihajajo iz zunanjega sveta, in reševati pravilno konlliktov, porajajočih se iz sfere organsko-nagonske dinamike. Ce oslabi duh tako daileč, da dobiva v človeški osebnosti »1'uorao bestia, netla suu piü perietta espressione il predominio», kakor pravi Morselli, da dobivajo organsko-nagonske sile vodilno vlogo, potem nastaja tisto nepremagljivo nasilje materialnega sveta in nagonstva, tista bolestno razdivjana, patologična cmocionalnost, tista zmedenost in vetravost V čustvovanju in hotenju, ki se javlja v primerih, kakor jih opisuje psihoanaliza V svojih diagnozah. Če psihoanalitični pokret vso to razrvanost, vso to pretresljivo bedo v modernem docela naturalističnem duševnem življenju pripisuje psihoasteniji, oslabelosti duha, je to dokaz, da so začeli tu že v krogih, kjer je veljal dosedaj materializem m Svobodno izživljanje nagonov za najvišjo življensko modrost, uvidevati. da je človek brez zdrave, krepke duševnosti izgubljen. Psihoanaliza misli, da bo emancipirala duha od materije, da ga ho okrepila in rešila človeka nagonskega nasilstva ter vednih porazov v življenskih konfliktih s svojim naukom o psihičnem dina,-mizinu, duševnem mehanizmu, s svojim panseksualizmom, da bo s samim pozavestovanjem tajnih psiholagičnih dogajanj uredila človekovo notranjost ter vzgojila zdrav, krepak, odporen značaj. Toda obširni doslej zbrani podatki o uspehu teb poizkusov"1 in sodba poklicanih strokovnjakov nam potrjuje, da. je psihoanaliza kot psiho-terapevtiino, dušeskrbno in vzgojno sredstvo popolnoma odrekla. Tako nam psihoanalitični pokret podaja nov dokaz, da je samo-odrešitev en;i največjih in najbolj usodepolnih iluzij ter prevar. Die Strafe ist die Reaktion der kirchlichen Gesamtheit gegen die Verletzung ihrer Rechtsordnung (Eichmann, Das Strafrecht des Codex Juris Canonici, I). Codex hoče s kaznijo delinkventa prestrašiti in poboljšati; hoče, da dclinkvent poda expiatio za svoj zločin (Can, 2286; Can, 2193). da popravi pohujšanje (Can. 2218], Skratka: kazen ima razne smotre, ki drug drugemu ne nasprotujejo, temveč se medseboj izpopolnjujejo. 3. Niti Cerkev niti država nimata namena, kiiznovati in foro externo vse prestopke etičnega reda; saj je to nemogoče! Pozitivno pravo kaznuje samo one zločine, ki so po svoji nnravi znatno protisocialni: Lege humana non prohibentur omnia vitia, a quihus virtuosi abstinent, sed solum gravi ora, a quibus possi-bile est majorem partem multüudinis abstinere, et praecipue quae sunt in nocumentum nliorum, sine quorum prohibitione s ocie ta s humana conservari non posset; sicut prohibentur lege humana homi-cidia, fur ta. et huiusmodi« (S. Thomas 2 IL q. 96, a. 2). Kazenski zakonik hoče ohraniti socialno strukturo zdravo, ne more pa zasledovati raznih činov, ki SO sicer nemoralni, toda ne rušijo znatno socialnega reda: ko bi hotel pozitivni zakon kaznovati n. pr. vsako laž, to bi imeli sodniki delal 4. D e 1 i k t i v kazenskem pravu so kajpada različni; najhujši se imenujejo »zločinatva (hudodelstva); potem pridejo prestopki?. L Ljubljana 1929, Tiskovna zadruga. Cena 260 Din. 175 7u laku zvant prekrške., (v avstiijskcm pravu: Übertretung! je napovedan poseben zakon (Dolenc 13), Katero dejanje je zločinstvo ín katero prestopek, se v kazenskem zakoniku presoja po kazni, ki je določena. Zalo pravj § 15 k- z/. "Z 1 o č i n s t v a so ona kazniva dejanja, za katera predpisuje zakon smrtno kazen, robijo ali zatočenje. Prestopki so ona kazniva dejanja, zn katera predpisuje zakon strogi zapor, Zapor ali denarno kazen.« Seveda bo in praxi večkrat težko, matematično določiti, kaj je zločinstvo in kaj prestopek". 5. Da bodi dejanje kaznivo, se zahteva, da bodi storilčeva oseba zanje odgovorna. Kdor ni »compos sui«, mu ne more ne etika ne pravo iniputirati dejanja; tU ni fvračnnljivusti Kakor cerkveni zakonik ne preganja n. pr. otrok, tako tudi državni ne; .Otrok, ki stori dejanje, za katero predpisuje kazenski zakon kazen, se ne sme ne preganjati ne kaznovati* [§ 26. 1). -Otrok je po tem zakonu človek do izpolnjenega 14. leta, Mlajše mladoletnike* od 15. do izpolnjenega 17. leta sodi novi kazenski zakonik zelo humano [§ 27, 28), ■ Starejši malöjetnikb , t, j. od 18. do izpolnjenega 21, leta kajpada bolj občutijo resnost zakona, vendar jih zakon kaznuje mileje nego odrasle osebe; tako ne morejo biti obsojeni na smrt ali na dosmrtno ječo [§ 30]. Ko presojamo delikt, moramo motriti dejanje samo po sebi (rati-one obiecti), pa tudi osebnost storilca (ratione subiecti), To stališče so moralisti vedno izražali v razlagi »de circumstantiis*; zanimivo je, da so vedno vprašali prej *quis?« in potem »quid?«, 3 tem prehajamo h krivdnim oblikam, Delikta zmožen je po etiki in tudi po jusu le človek, ki ima uporabo razuma in svobodne volje. Kjer ni teh elementov, ni vračunljivosli, torej tudi nc kaznivega dejanja, Dolenc pravi jasno: »Dejanje storilca, če naj ho krivdno storjeno, mora biti produkt vedenja in hotenja tega storilca samega, pri čemer razumemo pod hotenjem hai Uvedb« volje- (str. 50). Brez volje ni greha v etiki, brez volje ni krivde v pravu. Prima enim causa pecca-ndi est voluntas« (efr, August.. De duabus anÍBdabus c. 10. 11; PL 42, 103—105) velja torej pro foro conecientine in pro loro fori, Za naključno storjena dejanja (^casus*, ZufalUJ, pa naj Iii bila Še tako škodljiva, ni kazni [Dolenc 49), 7. Med krivdnimi oblikami zavzema prvo mesto naklep. Kaznivo dejanje je storjeno naklepoma: če je storilec hotel njega izvršitev, ali če je, dasi ve vnaprej za prepovedano posledico, ki utegne naslopiti iz njegovega dejanja, pristal na njen nastop, ne glede na to, ali je to želel ali nci (§ 16). Tu imamo oni dolus«, O katerem govori Can, 2200: Dclibcrata voluntas violandi legem-. Skušal bom prevesti te juridične izraze v moralno-teološki jezik, ker je njegova terminologija čitateljem bolj domača. Tu imamo voluntarium »in se« (tudi 1 directum«), in voluntarium in causa« (ali indireetum«) (prim, Noldin, De principiis, n. 43, 5). 1604 Človek je pač etično odgovoren tic samo za dejanje, temveč tudi za posledice, ki nastanejo iz njegovega dejanja, isto stališče zavzema tudi pravo, kar je umevno: če umorim očeta družine, nisem kriv samo umora', temveč sem odgovoren za pomanjkanje, v katero pride odslej družina vsled očetove usmrtitve. To je ona posledica, ki se imputira storilcu ne glede na to, ali je to [posledico) želel ali ne. (§ 16). 8. Možno je seveda, da nastopi iz mojega dejanja tudi težja posledica, nego sem predvideval in torej hotel«. V moralni teologiji imamo pri kazuistih takih primerov nebroj. Dolenc pravi: Storilec je ravna! z naklepom in hotel posledico (uspevek) »A«, iz. njegovega dejanja pa nastopi v resnici posledica »B«( ki je hujša kot »A« fpag. 55). Za zgled postavlja primer; Kdor vé in hoče, da udari človeku močno s topim orodjem po glavi in da mu s tem povzroči lahku rano ali vsaj bolečine (uspevek A ), pa mu pri tem, ne da bi ga hotel usmrtiti (posledica B ), prebije črepinjo, da se ta zgrudi mrtev, je storil naklepoma kaznivo dejanje s hotenim uspevkom A :. toda iz tega naklepnega dejanja jc nastopila hujša posledica — smrt-Tako dejanje imenujejo italijanski kriminalisti zelo posrečeno prae-terintencionalno dejanje fpag. 55). Za moralista jc stvar jasna: ako storilec nikakor ni predvidel tega tragičnega »plusa« kot učinek svojega dejanja, mil ga seveda ne moremo všteti v krivdo, če pa izvira ta plus* iz njegove m a I o ni a r n o s t i, mu seveda pro gradu negligentiae imputiramo tudi ta plus«. Propter negligentiam considerandi nocumenta, quae consequi possent, imputantur homini ad poenani mala, quae eveniunl praeter cius intenEinnem, si dabat operam reí illicitae«, pravi Tomaž [1 II, q. 73. a. 3). Tu vidimo, da se izraz italijanskih kriminalistov nahaja že pri Tomažu.1 če primerjamo Tomažev stavek S § 17 našega novega kazenskega zakonika, mislim,, da najdemo precej soglasja: če je nastala iz kaznivega dejanja posledica, ki je težja, kot je bila v naklepu (praeter intentionem), ter predpisuje za tako posledico zakon strožjo kazen, je izreči lo strožjo kazen samo. Če se mora pripisati nastopivša posledica storilčevi malomarnosti« (negligenlia). 9. Zanimiv je pri juristih dolus eventualis, izraz, ki ga moralisti v svoji terminologiji nimajo. - V tem kontekstu omenja Dolenc tudi -dolus i n d i r c c t u s< po sv. Tomažu s pripombo, dn je njegova tozadevna ideologija zastarela, čei d;i je pü Toma i u pri takem dolusu malomarao.it lege pr« sumi ra mi. ■ K Uinu b! pripomni I: t, Doktrina Tomaževa bi s« dala r. njegovimi lastnimi besedami izraziti V tvh-le stavkih: a) Nocunien luni nun prnevisum ncc i nit nt mit ftggravat peccatuffi, si per su sequilar m actu peccati (1 ii, q, 20, a. 5 et ad 3: (|, 73, j, S ít nd 2): i. e, tale pectalum e* genere suu< Iq, 20. a. 5j flravins est. quia efteetus, qui per se sequitur ek actu peccati, íaeit cum actu urnim, unde actum »quoHammocto specificat* (q. 73, ¿. S) el fácil eum »mafji? inordinalum« (ib. ad 2], — b¡ Non lamen pcccaium nec ,-ic culpa ni nflc ad poennm i m p u t li t u t , ii non est aliquomoda v ti -lun L ari um. To je pri fkol&sttfcih splnSno načeto. — c) iPoetia non íiddi-tur nisi crcscenle culpa« II II, 20, a. 5 ad 3), —■ 2. Torej ideologije o ..psciidodobisun pri Tomsfii iti najti, 177 Storilec izvrši kaznivo dejanje; vé, da utegne nastopiti iz njega gotova hotena posledica, ki jo Dolenc imenuje „uspevek »A«", morda pa tudi posledica »B«, Za en« in za drugo možnost ve; on hoče sicer, da nastopi posledica »A«, toda za primer, da nastopi (kot možna predvidena] posledica »B«, pristane že v naprej na to, da naj nastane Ie-ta« (Dolenc S2J. Zgled hi bil sledeči: Cajus želi sosedu Titiju zlo, n. pr. da bi si zlomil nogo. V ta namen pjiije v nedeljo zjutraj prostor pred svojo hišo z vodit, ki se takoj zledeni. Vé, da gre Titius običajno k prvi sveti maši, ko je Se temno, in da mora iti po tem prostoru; predvideva in želi, da bi padel in se ranil. Včasih (toda bolj redkoj gre tudi sosedova žena Berta k prvi maši. Ca jus si misli: pa naj si eventualno zlomi Berta nogo; ta uspe vek je kot morebiten predviden in hoten, radi tega kajpada kazniv. Za moraliste tu ni ilikake težave. Gre le za terminologijo. 10. Manjšo krivdno obliko, nego je naklep, imenujemo malomarnost«, ki odgovarja latinski »culpa , Tako malomarnost imamo, če je storilec vnaprej vedel za nastopivšo posledico, pa je lahkomiselno smatral, da jo bo mogel odvrniti, dasi je mogel ali bil dolían po okolnostili vedeti zanjo, zlasti po svojih osebnih lastnostih* {§ 16, 2J. Pri malomarnosti storilec postopa ne sicer tako, da bi hotel z to, ampak vendar le tako, da nastane zlo« (Dolenc 53). Predstavimo si, da zidarski mojster zanemari pri delu one varnostne ukrepe, ki jih zahteva zakon ali običaj. Ne moremo reči, da baš hoče'- zlo posledico [nesrečo svojih delavcev), vendarle jo zakrivi po svoji površnosti in malomarnosti. Tako malomarnost kaznuje novi kaz. zakon včasih zelo sUogo: s ležko ječo do desetih !et (g 308}. Teološki čitatelj najde vse potrebne pojme ad rem pri Noldinu, ko govori de culpa thcologiea in de culpa iuridiea. — Seveda govori Noldin bolj pod vidikom restitucije, dočim govori kaz. zakonik pod vidikom kazni; ni pa ne restitucije v morali, ne kazni v pravu, kjer ni krivde (culpa). -Culpa* pa obstoja le tedaj, če je podana vraču n 1 j i v o s t. It. O tej govori § 22. ki vsebuje več ali manj vse one momente, katere razlagajo moralisti, ko govore ->de eis, quae tollunt vel miri uunt voluntariuiit". Kdor sploh ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja ali po pojmovanju ravnati zbog duševnega raZ4troja ali skaljene zavesti ali duševne nerazvitosti ali slaboumnosti. ni odgovoren z.u svoje dejanje* (§ 22). Kogar pojmovanje je bilo zmanjiano, temu sme sodišče zmanjšati kazen (g 22, 2), Moralisti bi rekli: >Non excusa t ur a foto peccato, sed a tanto pecealo. Kakor vidimo, so novejši jurisli zavzeli v tem vprašanju stališče moralistov, dočim je starejša doktrina, zlasti po ideologiji avstr. kaz. zak., stala na stališču: aut-aut-^ (prim. glede starejše doktrine Dolenca 68), 12. Pri kaznivosti se ozira sociološka šola* v glavnem na osebnost storilca, »klasična šola pa na kaznivo dejanje-Dolenc je pristaš sociološke šole. kateri tudi teolog prav gotovo 178 ne bo odrekel svojih simpatij, vendarle bo moralist upošteval eno in drugo. Možno je namreč, da je osebnost storilca usmerjena zelo prolimoralno, a kljub temu so njena dejanja pred zakonom mali prekrški ali naravnost povsem ¡relevantna; kot zgled nuj nam sluii iikftna«, s katero more sitnež spraviti bližnjika naravnosL v obup, ne da bi moral odgovarjati radi lega pred zastopnikom fl.iveškega zakona. Za to menim, da bi morali iudi juristi upoštevati stališče obeh šol, to je presojati objekt (dejanje) in subjekt [osebo storilčevo). Codex Juris Can. uči, da je treba presojati pri teži delikta; a) zakon, ki je bil kr$en, h) večjo ali manjšo storilčevo vračunljivosi in c) povzročeno škodo |Can_ 2196]; lu se torej uvažuje: objekt, a f e k t in e ( e k t. Konkretno pokaže svoje stališče vsak zakonik pri odmeri kazni. 13- Cerkveni Codex uči, naj se pri kazni uvažuje non modo obiectum ct gravitas legis« (klasična šola), i-sed eliain uetas, seien tía, institulio, sexus, conditio, status mentis delinquent! S' (sociološka šola). Ko odmerja Codes kazen, hoče, da pride dalje v p tlite v dignilas personae, quae delicto oífenditur aut quae delictum committit; finis intentus; locus et tcmpus, quo delictum commissum est: num ex passionis ímpetu, vel ob graveill me tum de-linquens egerit; num eum delicti poenituerit; eiusdemque malos elíeelus evitare ipse sluduerít, aliaque similia^ (Can. 2218, § I) Po analognih principih presoja kazenskopravno odgovornost tudi drž. kazenski zakonik v § 70. 2. 14. Tako imamo v cerkvenem in državnem kaz, zakonu celo vrslo momentov, ki govore za nevračunljivost. oziroma za zmanjšano vraiunljvost*. Dolenc navaja sledeče: a) duševni raz-stroj; po Codexu bi spadali sem babitualiter amentes (Can. 220i, § 2): b) skaljena zavesi; pomeni močan afekt ali strast: passiu impu-tabilitatem tollit, si omnem mentis deliherationem el voluntatis con-sensum praecednt et impedtat (Can. 2206); c} slaboumnost, kar je isto, kot debilitas mentis v Can. 2201, § d) duševna nerazvitost; predvidena v Can. 2201, S 2. 15, S t e k d e I i k t o v. V morali jn v cerkvenem pravu imamo primere, da z enim dejanjem kršimo več kreposti ali več različnih zakonov; čc Titius n. pr, ukrade 100 Din privatniku, je to furtum simplex; £e jih ukrade cerkvi, je to furtum sacrilegum. Ko bi župnik kradel cerkvi, bi kršil Can, 2346 in Can. 2404, Ta stek imenujejo kanonisti concursas lormalis (ali pn idealno konkurenco). Tak »idealni stelc je omenjen v § 61 novega kaz. zakonika Dolenc navaja kot plastičen zgled; Oče posili svojo rodno, pa orno-ženo hčerko, Kako naj presojamo tak čin etično, je teologu jasno; vprašanje je le, kako naj se kaznuje? V cerkvenem pravu velja za take primere na sploSno načelo; »Tot poenae, quot delieta« (kumulacijski princip, prim. Can. 2224, § 1), Jugoslovanski kaz. zakonik pa odreja kazen po onem zakonu, ki predpisuje najstrožjo kazen ({j 61], — Drži se torej načela: »Poena maior absorbet minj-rem,«. Ta absorbcijski princip najdemo včasih (udi v Codexu (Can. 179 2224, g 3), ki gu pa uporablja le redkokdaj. — Zgled: Brat posili sestro. Po kumulacijskem načelu bi dobit za incest (§ 284) do 5 let, za po siljenje [§ 269, 1) do 10 let, skupaj do J 5 let- Po abiorbcijskem načelu bo dohil dejan.tki do 10 let, 16. Če je kdo pa zakrivil več kaznivih dejanj proti zakonu (per plures aetus), imamo tako zvani realni s t e k«. Kanonisti ga imenujejo eoncursus realis ter navajajo kot zgled adultenum con-timatum, furtum continuatum itd). L a zgled nuj nam služi Tiius, ki krade danes tukaj, jutri tam, sedaj to, sedaj ono. Teoretično je možno, da ga sodimo: a) za vsako posamezno tatvino posebej; b) da seStejemo skupno vrednost vseh predmetov in ga obsodimo po tej skupili vrednosti, kakor če bi bile vse tatvine enotno dejanje, ,sub utia-i ali pa c) da izberemo najtežjo tatvino in ga sodimo po tej, poostrivši kazen za druge tatvine na ta način, da jo sodnik povija. Novi zakonik se drži v § 62 tega asperacijskcga načela ipoena maior cum esasperationej, pri čemer je treba omeniti, da Se kazen samo ipOvilA«; pooslrilnih sredstev kazni moderni zakoniki, in tudi naš kazenski zakonik, ne poznajo več (Dolenc 138]. 17. Zelo primeren je v novem kazenskem zakoniku pravni institut pogojne obsodbe, Dolenc omenja, in kot bivši sodnik zajema prav gotovo iz življenja, da se pri kratkotrajnih zaporih obsojenec ne poboljša, temvei da dejanski poslabša svoj značaj radi stikov, ki jih dobi v kratki dobi zapora z drugimi, bolj izprijenimi zločinci. Da bi prišli v okoiu tem zlu, so moderni zakoniki uvedli pogojno obsodbo storilca, o katerem se da osnovano pričakovati, da se bo vzdrževal v bodoče deliktov, čeprav se kazen tokrat na njem ne izvrši [Dolenc 141}. Pogojna obsodba « i odpustitev kazni ali kaka »pomilostitev . temveč tu se le odgodi izvršitev kazni za izvestno dobo. Ce ostane delinkvent to doho pošten, mu ni treba nastopiti kazni; Če pa stori v dobi preskušnje novo kaznivo dejanje, se bo izvršila kazen za prejšnji in novi delikt. Tudi cerkveni zakonik v določenih, primerih prepušča sodnikovi modrosti, da izreče pogojno obsodbo [can. 22SB]. 18. Kaznivo je po zakonu ne samo zlo dejanje, temveč tudi poskus- Da je poskus dejanja etično graje vreden, in tudi že goU {notranja) želja storiti tako dejanje, je vsakemu jasno, kdor ve, kaj zahtevata deveta in deseta božja zapoved. Pozitivno človeško pravo kaznuje na splošno tudi poskus-, tada nc v isti meri kakor izvršeno dejanje. Conatus delieti je pri kanoni-stih lahko incepta delieti executio, ali pa tako zvani delietum iru-Stratum, Primera: a) Titia je n. pr. kupila ahortivno sredstvo, toda pri prvem zauživanju sredstva se je dejanski skesala in je vrgla ostanek medikamenta v smeti, kamor tudi spadajo vsa ta sredstva. Do abortusa ni prišlo, čeprav je bil delietum inceptum. — b) Titius je n, pr. hotel ubiti soseda ter storil vse, kar se mora storiti v dosego uapevka: toda radi vzrokov, ki so izven njegove volje, ni prišlo do ma posledic; nabasal je puško, meril natančno, streljal je, toda ni pogodil, ker se je njegov ^cilj« v zadnji Sekundi premaknil; to se imenuje délit manqué (ftaíl, delitto mencalo), po naše govorimo o »izpod-letelcm zločinu« (Dolenc 90). 19. Cerkveno pravo kaznuje ne samo delikt, temveč tudi cona-tum delieti; prim. zlasti Can, 2213. — Jugoslov. kaz. zakonik S 31 pravi; Kdor je izvriitev nakupnega dejanja začel, a ga ni do-vrSil, se kaznuje zaradi poskusa ob zločinstvih vedno, ob prestopkih pa samo, če zakon to izrecno predpisuje.«; Na spiošno bo sodnik oh poskusih kaznoval milcje kot zaradi izvršenega dejanja (prim, § 32). Ce je pokazal storilec pravočasno dejansko kesanje (tatige líe UC' J. to je, če je prostovoljno odstopil od izvršitve, ali čc je prostovoljno odvrnil posledico, ki bi nastopila z izvršitvijo njegovega dejanja, preden je zvedel, da je njegovo dejanje razkrito, se ne kaznuje (§ 33). Poudarek je -na besedi »prostovoljno*. To prostovoljnost udejstvuje storilec, dokler je njegov poskus res skrit, kajti če ¡e enkrat znan drugim ljudem, ho tak odstop naravno bore malo prostovoljen«. 20. Kazni so različne. Glavne kazni sor smrtna kazen, ro-bija, za točenje, strogi zapor, zapor in denarne kazni; stranski kazni sta- izguba častnih pravic in izguba službe (g 35]. La osebe izpod 21. leta se smrtna kazen ne sme izrekati. Smrtna kazen se izvršuje r. obešanjem (g 3t). Absolutno je zagrožena smrtna kazen sanio za veleizdajo (§ 91), za druge zločine pa le alternativno z drugo kaznijo (Dolenc 107), Ce preidemo od najtežje kazni k najmanjši, omenim, da je najmanjša kazen 25 Din (§ 42). — Med tema mejama leži pač široko polje, 21. te hočemo omeniti različne delikte in kazni, jih za teološko izobražene čitatelje lahko razdelimo s pogledom na dekalog; juristi seveda imajo drugo razdelitev. 22. V prvi vrsti zanimajo nas duhovnike d e 1 i k t i proti religiji. Kaznuje se hogokletje in sploh ï.alïtev vere: Kdor preklinja Boga ali vero, priznano z zakonom, ali javno smeši obrede ali običaje bogečastja, se kaznuje z zaporom do enega leta« (§ 162). Kazniva je nadalje molitev službe hoïje, obredov, žaljenjc verskih predmetov (§ 163). Tukaj bi lahko omenili tudi § 375, ki kaznuje izkoriščanje pramovemnsti« z vedeževanjem, razlaganjem sanj. prerokovanjem iz kvarL itd, Poudarjam pu. da zakonik ne kaznuje praznovernosti kol take, temveč izkoriščanje pruznovernosti drugih, in to le tedaj, če kdo opravlja tako umetnost -obrtema* kot dohičkamsen posel. To obrtno poslovanje mora namreč imeti kvalifikacijo, da storilca redi,- pogoj, o katerem pravi Dolenc (558), da bo pač zelo redko izpolnjen. Menim pa, da stvar v renici ni tako redka, temveč da spadajo med te >obrtnike» vsi oni himmanti, telepati itd., ki svojo umetnost naznanjajo x krat v časopisih in včasih pridejo 181 ludi lahkovernim Ljubljančanom najbolj različnih socialnih slojev olajšal žepe. 23. Deliktov, ki bi jih teologi našteli pod četrto božjo zapovedjo je mnogo; saj hoče prav ta zapoved ohranili socialni red, delikti pa so le prečesto naperjeni proti temu redu. Ti delikti se nahajajo v XII. in XIII. poglavju kazenskega zakonika. Omenjamo le glavne: veieizdajo (§§ 91—93j, izdajstvo države (§§ —110}, zlorabo in okvaro državnih znakov (§ 99) in razne delikte z ozirom na vojaške dolžnosti (§ 113 in nas].). Pri tej priliki bi omenil, da se okrnilev lastnega telesa z namenom, da poslane storilec nesposoben za vojaško služba, kaznuje [po § 118) 7, zaporom od sedmih dni do petih le 1 (Dolenc 221]. Urecno ščiti zakonik tudi temeljne socialne institucije: rodbino, zakon (brak) in lasLnino, Kdor javno izpostavlja posmehu ali prebiranju te pravne naprave, se kaznuje z zaporom do treh let (§ 100, 2). Strajk od strani delavcev pri takih državnih napravah, ki so potrebne za javno preskrbovanje s potrebščinami, in sabotaža javnega prometa se kaznujeta po § 115 in § 209, 24. P e t a božja zapoved hoče zavarovati fizično integriteto Človeškega telesa. Delikte proti njej našteva zakonik v XVI, pogl. (§§ 167—■ 186). Samoumor sam zase ni omenjen med kaznivimi dejanji, pač pa se kaznuje § 169 zavedba in pomoč k samoumoru, I)a je homicidium [naklepno storjena usmrtitev) velik zločin, je jasno (§ 167). Kazniva je usmrtitev na zahtevo, tudi če kdo usmrti človeka iz golega usmiljenja z njegovim bednim stanjem (g 168): n, pr, ranjenec prosi svojega tovariša, naj mu konča mukotrpno življenje; ali pacijent prosi zdravnika za krepko injekcijo (Mord aus Mitleid). Zadetomor [§ 170) je kazen r a zmerno izredno mila, ako se je izvršil delikt radi psihične depresije, ki jc združena a iizioloskm» činom poroda. Vsekakor tudi po tem § »ni dopustno, da se deto-morilka popolnoma oprosti« [Dolenc 286). Ka/en iircče sodišče po svobodni oceni, vendarle v obliki, ki kaže da gre za resno kazen* [Dolenc 286], In concreto bodo morali seveda zdravniki ugotoviti, je li obstojala taka depresija, ki jo zahteva zakon za omilitev kazni, Zdravniki in sodniki imajo tU velikansko etično odgovornost, ko izrekajo svoj parere oziroma svojo sodbo. 25. Pri splavu fabortus] razlikuje zakonik odpravo ploda S privolitvijo noseče žene |§ 172), ali pa zoper njeno voljo [173). Na splošno je splav kazniv, zlasti utegne priti zdravnik v hud konllikt s § 172, 2, če da noseči ženi n« njeno zahtevo sredstvo, da se plod odpravi (oz, operira v ta nanlen): kaznuje se z rohijo do petih let. — Vendarle jc dobil haš § 172 Sc cn odstavek, ki je prišel v zakonik iele ob zadnji rcdakciji; »Zdravnik ali babica se kaznuje z zaporom do enega leta tudi, če že započeln odpravljanje ploda dovrši t e r o tem ne obvesti pristojnega ohlastva v treh dneh.' iapočeto« pomeni, da je odpravljanje započeto od katerekoli druge osehe razen od zdravnika ali babice (Dolenc 288), 182 Iz tega sledi jasno, Hit zdravnik ne sme pričeti takega dejanja* Naznanili pa inorj dovršitev abortusa oblasti, da more le ta dognati, koga zadene krivda, da je bilo odpravljanje započeto (Dolenc 2S9). Omeniti moramo § 173, 3: »Kaznovati ni zdravnika, ki pravilno provzroči noseči i eni ob predhodni prijavi oblast vu po zdravniškem komisijskem mnenju prekinitev nosečnosti ali odpravi plod, da ji rtii življenje ali odvrne neizogibno nevarnost za njeno zdravje, če to na noben drug način Dt mogoče." Gre za »abortus artificjalii"-Stališčc cerkve v tem vprašanju sem pojasnil v BV IV (S92-4) 163 nsl. in v »Slovenskem pravniku« 1924 str. 234 sv ter moram ponoviti, da je po nauku Cerkve directa occisio innocenti.f intrinsecus mala*, torej vedno zabranjena. Kaj je torej storiti in Eor« conscientiae. je znano vsakemu teologu. — Sicer pa: novi zakonik nikakor ne trdi, da je po g 173, 3 abortus artiiicialis etično dovoljen, temveč le izjavlja, da v takem skrajnem slučaju država »ne kaznuje« zdravnika; še manj pa pravi zakon, da bi zdravnik moral izvršiti tako operacijo, Pred Bogom bo torej ravnal resen zdravnik vedno po svojem moralnem prepričanju in se zavedal nauka svoje vere. Hvalevredna je z ozirom na sedanjo reklamo določba § 174, ki kaznuje oglase o a bor ti vri i h sredstvih, Iskreno želimo, da se ta § izvaja v vsej strogostil 26, Precej hudo bodo občutili § 184 veseli iantje, ki ljubijo tepei. v gostilnah. Vsi ^interesenti- se kaznujejo že zaradi same udeležbi, če se ne da ugotoviti, kdo je povzročil smrt ali prizadel poškodbe. Vsekakor bodo morale hiti bojevite narave precej previdne. Prav tako grozi ljubiteljem dobre kapljice nevarnost od § 166-Ce se kdo opijani do nevračunljivosti in stori v takem slunju kaznivo dejanje, ki se preganja po službeni doli nos t i, se kazanje že zaradi pijanosti same ■/. zaporom do enega leta ali v denarju do 10000 dinarjev. Torej je zmernost zelo priporočljiva, 27, Tu bi otnenil Se XXlfL poglavje, ki kaznuje dejanja zoper občno zdravje: §§ 254- -268. Da so taka dejanja že itak po morali nahranjena, je jasno Venerično okuženje n. pr, se kaznuje z zaporom in v denarju do 50.000 Din [§ 256), Zanimivo in res hvale vredno je, da ta § ne govori o ženski osebi, temveč je storilec lahko moški ali iepska. K a j je spolna okuženost, tega zakonodajalec ni označil. To bo treba vsekako ugotoviti od primera do primera na podlagi zdravniškega strokovnega mnenja [Dolenc 397), 28- S e x t u ni dela velike skrhi moralistom, sociologom in sodnikom. Dejanja zoper javno moralo so našteta v zakoniku v XXIV. pogl. (g 269 do § 2&9). Kaznuje se posiljenje, uskrumba, zlo* raba maloletrih oseb, zaupanih oseb itd. Zadeti bodo lahkoživci, ki obljubljajo neizkušenim dekletom poroko, ut obtineant copulam: »Kdor zavede s tem, da zlorabi zaupanje spolno neoinadeževane malolelne deklice, ki je dovršila štirinajst let, tO deklico v telesno združitev, se kaznuje z zaporom najmanj šestih mesecev.* Ce se storilec z navedeno deklico oženi, se ne kaznuje (§ 276), Torej ali pred oltar ali pred sodnika, terlium 183 non da t ur, Sicer pa Ščiti ta paragraf sama spolno nedotaknjene deklice .,., druge bodo mogle prijaviti svoje zahteve zgolj civilnim potom. V zapor pride po § 277, kdor zlorabi žensko, ki ¡¡c nahaja v nuji |n. pr. ženska prosi miloščino. pa jo dobrotnik zavede v nečisto dejanje). Zakon daje to zaščito vsaki Spolno neoporečni ženski od f4. leta naprej, ki je torej fiziološko še devica. Ko hi moralist bil ¿lan redakcijske komisije, hi predlagal: mesto Spolno neomadeže-vana ženska oseba postavimo zgolj izraz oseba. Razlogi: a) Osebo v hedi je ireha pod vidikom castitatis ščititi v vsakem slučaju, tudi če ni virgo; kaj pa če je n. pr. ta oseba vidua, ki je poštena? — b) Zaščito je treba nuditi tudi moški osebi; kaj če pride mladenič v družino prosit podpore in ga kako babljc stavi pred alternativo? aul-aut? Ker je storilec v § 277 samo moški, se ženska oseba ne preganja: etično pa ni prav nič holjia od moškega storilca. — Ko sem govoril o tej zadevi z uglednim jurjstom, mi je rekel, da so slučaji, v katerih bi bila ženska *>storilec«, bolj redki; radi tega niso bili predvideni v kaz. zakoniku. JO. Mnogo dobrega bodo mogli storiti sodniki, ako strogo aplicirajo § 281, ki zabranjujc izkoriščanje prostitutk. V težko ječo pride, kdor izvrši zvodništvo« (lenocinium); § 282 mu diktira robijo do desetih let, ki jih tak človek po pravici zasluži. Kazniva so javna nemoralna predavanja ter promet z nemoralnimi umskimi izdelki [§ 288). Pornografična literatura, ki se včasih vsiljivo ponuja na postajah, bo našla v tem paragrafu resno zajezo. Dobro bo, opozoriti policijo na take nunske izdelke«, ki so javno na prodaj. — Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da zasleduje zakon bigamijo (S 290), prikrivanje zakonskih zadržkov {§ 291); prešuštvo (S 292) se kaznuje z zaporom do dveh let. 29. 0 c t a v u m ščiti pravno dobrino č si s t i, ki je v socialnem sožitju toli potrebna, Kazniva dejanja zoper čast nam našteva XXVI, poglavje kaz. zakonika (g 267 do S 313). Mavadna -»razžalitev se kaznuje alternativno z zaporom do enega leta ali v denarju do 10.000 dinarjev [§ 297]; če je pa dal kdo s svojim nedostojnim nastopanjem ali kaznivim dejanjem neposredni povod drugemu, da ga ra^iali, se sme razžalilec oprostiti vsike kazni [§ 298). 30. Za dolgojezičnike ho znala postati nevarna odredba § 299, ki kaznuje tako zvano »indtskreeijsko i.alitevt/: «Kdor ruši z izrekanjem ali razrtašanjeni osebnih ali domačih razmer druge osebe p:>koj ali mir te osebe, se kaznuje z zaporom do Šestih meseccv ali v denarju do 5000 dinarjev — Gorje klepetuljam, ako bodo sodniki to odredbo rigorozno porabljali; to bo joka in plačilnih nalogov. O resničnosti ali neresničnosti priobčene trditve se sploh ne bo razpravljalo Iker osebne razmere ne spadajo v javnost), temveč ho sodnik — upoštevajoč seveda vse okolnosti — le presodil, je It nartišcn pokoj ali mir. toiilea. CJuibus peraetis incipiet lamentatio. — Pa je prav, da je tako. 184 31, Na »d o k a z resničnosti« se klepetulje večinoma ne hodu mogle sklicevati, ker je lak dokaz sploh nedopusten, »če se navedene činjenice tičejo rodbinskega ižvjjenju n!i zasebnega poslovanja, ki ni V zvezi z javnim poslovanjem dolične osebe« (g 3J2, 4). Zaščiteno je turej strogo privatno življenje osebe, možno pa je dokazovanje činjenic, ki Se nanaiajo na Javno deloc dotičile osebe, ker gre tu pač za interese javnosti, ki so važnejši kot privatni. Dolenc (46''] navaja sledeči iigled: iiCc se n. pr. očita duhovniku nemoralno življenje, je vsekako to v zvez: z njegovim javnim delom in dokaz resničnosti ni izključen. Ce se mu pa očita, da zbira poštni! marke in trati s tem več denarja, kot je za duhovnika primerno, je tO osebna zadeva, ki niina z javnim delom duhovnika nikakršnega stika,« !n concreto pa bo po mojem mnenju včasih težko določiti, da-li sega kako zasebno dejanje duhovnika že v njegovo javno poslovanje, ali je Se činjenica zgolj privatnega značaja. 32, Kleveta [obrekovanje, calumnia) se kaznuje z zaporom od najmanj 15 dni (§ 301); aku pa storilec prekliče obrekovanje, mu sme sodišče omilili kazen po svobodni oceni (g 305). Večina bo preklicala in se pozneje vzgriznila v jezik. 33, XXII, pogl. kaz, zakonika kaznuje kršenje tujih tajnosti. Zloraba pri tujih pismih, telegramih itd. se kaznuje z zaporom do šestih mesecev- ali v denarju do 5000 Din (§ 251). Vsekakor pretej nevarno odpirati tuja pisma. Slično sc kaznuje kršitev poverjene poklicne tajnosti (§ 252): organi javnih in privatnih organizacij se kaznujejo z zaporom ali globo, ^če neopravičeno razodenejo drugim zasebne tajnosti, ki so jih zvedeli v izvrševanju svojega poklica-. Zanimivo, da n e padejo pod ta paragrai duhovniki glede čuvanja spovedne tajnosti. Izdaja spovedne tajnosti ni kriminalizirana, ker spada v interno versko sTero, za katero veljajo zakonite norme cerkvenega prava«. (Dolenc 392]. Službena tajnost veže državnega uslužbenca tudi po izstopu iz službe (g 404). 34, Da se uslužbenci poštne stroke posebno kaznujejo, ako zlorabijo svojo pozicijo v razodevanje tajnosti (§ 402), je naravno; omembe vredno je, da so kaznuje tudi tisti, ki priobči vsebino, za katero je izvedel iz odprtega pisma (n. pr. dopisnice), Priporočljivo bo tedaj, ne vtikati sc v tujo korespondenco. — Analogno se kaznuje zloraba telegrafa in EeleFona (§ 403 do § 404). 35, Bogoslovne čitatelje bi znalo zelo zanimati, kako postopa zakonik, ako je podana I a e i i o do mini i, Dejanja, s katerimi se'£tovek pregreši zoper Vil, zapoved najdeš v XXVri. pogl. kaz, zakonika [§ 3l4 do § 383], Torej jih je nebroj, kakor jih je nebroj pod teološkimi vidiki. Samo po sebi je umevno, da se presoja zakonika in moralistov pri teh dejanjih na splošno krije; saj ne more biti drugače, ko oba zajemala iz — zdrave pameti. Seveda pa moramo razlikovati med »restitudjsko dolžnostjo^, ki izvira ex laesione doininii, in med kaznivostjo dejanja'. Duhovnik bo predvsem urgiral prvo, kazenski sodnik pa bo določal zapor itd,; 185 glede poprave provzročene škode bo večkraL moral poslati stranko k svojemu civilnemu kolegu. Je pa novi kaz. zakonik pri izveslnih deltktih zoper imovino precej strug; Ležka tatvina se kaznuje po § 31 tj z robijo du desetih let, kar je že nekaji zanimiv primer težke tatvine pa imamo v § 316, 7: te je kdo storil Latvino živine [Nutzviehj, katere vrednost je večja od 3000 Din. Za konjske tatove (n. pr. cigane] bo znala biti ta odredba nevarna. Do treba prste skrajšati. Materia gravis«; prične s stvarjo, ki je vredna nad 300 Din. Male tatvine« [in »Utaje ) imajo za predmet stvari male vrednosti, do največ 300 Din. ter se kaznujejo s strogim zaporom do enega leta |§ 330); vendarle v posebno lahkih primerih sme sodišče storilca tudi oprostiti vsake kazni [§ 320, 5J, zlasti, če je kdo kradel iz nuje: n. pr. lačen človek je odnesel iz pekarije hleb kruha. Naštevali vse primere, s katerimi ¿lovek utegne kršiti imovinske pravice drugih, ne spada v okvir referata. Umestno pa bo, ako omenimo slednjič one odredbe kaz, zakonika, ki zanimajo posebno duhovnikn. 36. Delikl, ki ga more zagrešiti samo kolini predstavnik, ¡e omenjen v lakozv. -kance! pa r a grafu«; ta dnloča; Verski predstavniki, ki uporabljajo v strankarske namene svojo duhovno oblast po verskih molilnicati ali s sestavki verskega značaja ali drugače v izvrševanju svoje poklicne dolžnosti, se kaznujejo z zaporom do dveh let ali v denarju* [g 400)\ Duhovnik je po tem § kazniv, ako podaje vernikom smernice, ki so uprte edino le v svrhe političnega udejstvovanja v političnih strankah« (Dolenc 584]. Tako politiziranje, pa je kaznivo le tedaj, a ko ga izvrši duhovnik >v izvrševanju svoje poklicne duhovne oblasti«; ¿e bi pa nastopil na poliliškem shodu, lahko pjudarja politiške K.mernicc. kakor vsak drug državljan; kancetparagraf nima nič opraviti s politiikimi shodi. Vsekakor pa bo ob času volitev zelo potrebno, da duhovnik natančno preštudira vsako besedo, prej ko se izrazi o kakem poli-tiškem vprašanju: prim. F. Ušeniinik, Paslor. bogosl. II. 749 Včasih ho neizogibno, da se duhovnik izrazi o «politiki.. Če ima kaka stranka v svojem političnem programu zahleve, ki so proli verskemu nauku ali proti morati [divortiiun, Dšspensehen*, brezverska šola itd.|. potem je njen program tudi versko ali moralno vpruianje: tu bo veljala beseda: mori possum, tacere non possiun. Isto velja na socialnem«; polju- Čc uči kaka stranka, da privatna lastnina ni duvoljena (: Eigenlum isl DiebstahL je to zmota proti temeljem etike. Kdo bi mogel duhovniku zamerili, če pobija lia prižnici to zmoto, nkoravno hodo rekli, da politizira. Saj jc baš za to postavljen, da pove ljudstvu, kaj je moralna ali etično dovoljeno, in kaj ni« (Dolenc 584), 11 Glede »ksneelparagrala« prim. hiad amen talno razpravo prof- D o -le ne a v Zborniku jmaiutvetuh razprav- juridiine fakultete v Ljubljani, ti, 160—197, , , j i liti ¿»»lovni V «Blatit 186 Sicer pa učl* pastoralisti sploh, naj se duhovnik kot predstavnik cerkve v čisto političnih zadevah (kjer so mnenja lahko različna), nikar ne eksponira. Nihče nima pravice, vpreči pred svoj zgolj politiški voz Kristusovo cerkev; prim, BV VIII (1928) 151, it 47. 37. Verske predstavnike omenja dalje zakonik v § 275, kojega vsebina pa je skrajno delikatna; Z robijc do desetih let se kaznuje: kdor izvrši kot starejšina, nadzornik, zdravnik, verski predstavnik, vzgojitelj, učitelj ali drug organ, izkoriščaje oblast, ki mu jo daje ta njegov položaj, proti osebi, s katero je v dotiki ali na katero ima po tem svojem položaju vpliv, telesno združitev s to osebo.» Predmet zločina je vsaka oseba, torej tudi polnoletna. Namen zakona je, preprečiti zlorabo onega avtoritativnega položaja, ki ga imajo taki predstojniki nad podrejenimi osebami, Kjer ni zlorabe avtoritete, ni kaznivosti po tem *n, pr, £c se učenka na zavodu sama vsiljuje k spolnemu občevanju* (Dolenc 420). Delikt bi si lahko zamislil tudi tako: če bi duhovnik ženski dokazoval, da copula impedita con-ceptione neha biti smrtni greh, m bi jo na ta način dovedel do združitve, Iskreno želimo, da bi noben vzgojni organ nikoli ne prišel v- konflikt s § 275. 38. Duhovnik je omenjen nadalje v § 395: "Državni uslužbenec ali verski predstavnik, ki primora koga z zlorabo svoje slui.be ali svojega položaja, da kaj stori ali ne stori ali da kaj trpi, s čimer se žali kakšna njegova pravica, se kaznuje z zaporom ali v denarju do 50 000 Din.« Zahteva se torej, da bodi dejanje duhovnika »ciulia eificiens damni«; torej ne zadostuje takozv. occasio- damni, marveč mora biti med deliktoni in škodo vzročna zveza; kršena mora biti pravica- druge stranke, torej ne kaka druga krepost. Slednjič mora vsebovati dejanje »zlorabo« oblasti. Primer — sicer zgolj teoretičen — bi imeli v temle: nupturijenta imala vse dokumente v redu, zadržka nobenega, Oinnia parata ad nuptias, verski predstavnik pa ju noče kopulir&ti, ker ga niso povabili — na gostijo. To bi bila res zloraba oblasti in kršenje neke pravice, ki hi povzročilo, da nupturijenta trpita. Ce hoče Čitatelj bolj praktičnih zgledov, naj si jih po možnosti sestavi. 39. Specifično za duhovnike je izdan § 395: »Verski predstavnik, ki ne vpiše rojstva, poroke ali sni^U v knjigo, predpisano za to, se kaznuje z zaporom do enega leta ali v denarju do 10,000 Din,« Juri-dično se zahteva, da je duhovnik naklepno opustil vpis; zgolj nepravilno vpisovanje v matrike ne pade pod ta §, pač pa utegne biti predmet disciplinarnega kaznovanja (cfr. Dolenc 582), Ce bi pa duhovnik ponaredil ali prenaredil listine (matične izpiske]. katerim gre uradna verodostojnost, hi prišel pod sankcijo § 214 in 215 ter bi se izpostavil nevarnosti težke ječe (teoretičen zgled: ko bi izdal za dva neporočena uradno listino, da sta bila zakonito kopulirana), 40. Prav tako se tiče duhovnika § 399: »Verski predstavnik, ki poroči osebi, med katerima zakon (bruk) po zakonu ni dopusten, se 187 kaznuje z zaporom ali v denarju. Po totki 2 istega § se kaznuje duhovnik tudi Ludaj, ako poroči osebu, katera je prej skiunila civilni zakon . .. seveda ak;i ni bil prejšnji zakon (civilni) po zakonitih predpisih že razvezan ali odpravljen. Primer: Katoličan Titus se hoče poročiti s protestantinjo Berto; ker le-ta noče podpisati reverza, ju katoliški župnik ne more kopulirutir na kar se kratkomalo poročita pred magistratom. Čez leto in dan pa sta že narazen. Titus se hoče poročiti z novo nevesto katoličanko. Župnik ju koptilira stoječ na stališču, da zakon pred magistratom itak ni veljaven ter je torej Titus samec. S tem pride v nasprotje s § 399; moral bi prej imeti izjavo magistrata, da je prejšnji zakon pro loro civili razvezan, — Kakor vidimo, Človek ni nikoli preveč previden . Kazenski zakonik je — kljub svoji neprijetni vsebini, ki nam predstavlja nižine človeških slabosti — knjiga, ki bi jo moral vsak intelektualec prečitali. Prof, Dolencu moramo biti hvaležni, da nam je nudil tako jasno tolmačenje zakona ter želimo njegovemu mojstrskemu delu najlepšega uspeha: svojem« ljudstvu pa želimo, naj bi nikdar ne prišlo v konflikt s §§ kazenskega zakonika. Jos. Ujčič. SLOVSTVO, a) Pregledi. »Corpus Catholicorum^ zv, II 15. V zadnjih štirih letih ¡1926—1929) je izšlo pet zvezkov te za zgodovino verskih horb v prvi polovici 16. stol. prevaine zbirke'. V II- zvezku sta objavljena dva krajša nemška polemična spisa irančiikana Avguština A 1 E e I d s k e g a'. Avguštin iz mesteca Alfelds na Hannoveranskcm je bil član saksonske frančiškanske province sv, Kriia, ki jo je 1529—1532 vodi! kot provincial. Skrajna mejnika njegovega življenja nista znana. V letih 1520—1534 je izdal 16 manj{.ih polemičnih spisov zoper Luthra, večinoma v nemškem in latinskem jeziku hkrati, ki so se deloma po večkrat nalisnili-Hudrian VI. je 3i. maja 1523 kanoniziral meißenskega škofa Benona (1066—1106], milijonarja med polahskimi Slovani, ki je v borbi za investituro stal na strani Gregorija VII.. in sredi 1524 naj bi se v Meiüenu dvignili njegovi ostanki. Tu se je oglasil Luther 7, vehe-mentnim spisom -Widder den newen Abgott und allen Teuffe! der zu Meissen soll erhaben werden« (Wittenberg 1524], Luthru so 5e 1524 odgovorili Hieron. Emser, opal Pavel Amnicola (Bachmann) in Avguštin Alfeldski. Avguštinov ne preveč krotki odgovor je v 11. zvezku CC izdala dr, Kiithe Riischgens, Uvod, komentar in registri ~ Poročilo o prejšnjih zvezkih BV 1, 1B2 «L; H, 195 »U VI, 246—249. S August! 11 Alfeld O. F. M. W y d e r den Witt^nbergi-sehen A. b g o t Martin l.uthcr (1524), Herausgesehen v, Dr. Käthe Buschgen!. — Erklärung des Salve Regina ¡1527). Herausgegeben v, P. Leonhard L «m m * n s 0, F. M. 8", 102 S. Müasttr i, W. 1926, Aschendorff. n* 188 so skrbno izdelani, izdajo pa kazi obilica marginalnili navedkov iz bibličnih knjig z naravnost fantastičnimi številkami, ki jih izdajate-Ijica izkazuje za tiskovne pogreSke. Ko je bil stavek že zlomljen, je bila opozorjena, da ne gre za. tiskovne pogreške, marveč da je stavec porabil obrnjeni frakturni končni r za številko 2, ku mu je primanjkovalo lipov; in ta r je izdajateJjica dosledno brala za 7. Ce bi bila v že zlomljenem Slavku vse to popravila, bi bilo odpadlo mnog.T opomb, ki navedke rektificirajo, s tem pa bi bilo prišla do novega štetja slrani in vrstic v izdaji leksta pa tudi do mučnih korektur v navedkih 4. oddelka uvoda (o jeziku). Vsem tem popravam se je izognila in pustila stari stavek, svojo zmoto pa priznala v opomhi na str. 24, Čudno se mi zdi, da izdajaleljica žc zaradi nemogočih številk [n, pr. 2 Paraj lip). 7-i; Math. 7«; Exod. 77; Num. 75: 7 Paraflip].; Malh. 77; Aet. 73; 7 Corin. ild. itd.) nj že med delom začela > pru-denter dubitare«, ali gre zgolj za navadne tiskovne pogreikc. — V drugem delu zvezka je v lehruarju 1929 umrli frančiškanski historik Leunhard Lemmens izdal Avguština Alfeldskega nemško razlago marijanske antifone -Salve regina°. Luther je na inalo gospojnico 1522 nastopil proti anlifonama Salve regimu m Regma coeli-, Dva njegovih prijateljev, oba prošta v Niirnhergu, slu antitoni lakoj odpravila in anonimen spis je njuno postopanje skušal opravičiti in utemeljiti. Dva druga Lulhrova pristaša sta nastopila s posebnima spisoma. Na katoliški strani so se oglasili 1523/24 župnik dr. Jtirij Ilaner v Ingolstadtu, 1524 dominikanec Jan, Dietenberger, 1526 av-gu&tinec Bartolomej Arnokl (Usingen), 1526/27 pa frančiškan Avguštin AHeldski. Razlaga sledi besedilu antifone in je prenapolnjena z bibličnimi eilati, ponekod široka in prisiljena, podrugod pa topla in lepa. Alfcldski jo je 1526 napisal in 1527 izda! v latinskem, 1527 tudi v nemškem jeziku Nemška izdaja je prevod latinske, ki ji razen na par mestih zvesto sledi. Druga latinska izdaja je izšla 1530, pomnožena z razlago antifone Kegina coeli Na koncu 11. zvezka CC so natisnjena načela o pravopisu v nemških tekstih^ kol dopolnilo -načel za izdajo CC«. V naslednjem (12.) zvezku je p. Patricij Schlager izdal Enchiridion frančiškana Nikolaja Herborna1. Nikolaj Ferber, roj, ok, 1480 v nassauikem mestecu Herbornu, je bil ok. 1522 frančiškanski gvar-dian v Marburgu in se je pošteno pa brez uspeha trudil, da bi preprečil odpad hessenskega deželnega grofa Filipa. V začelku 1527 je moral Nikolaj zapustiti Hessensko; postal je gvardian v Brithkt in stolni pridigar v K.olnu, Ja Hcsscnskem jc bil njegov glavni nasprotnik odpadli frančiškan Frančišek Lamhert, ki ga je Filip pozval v deželo in ga imenoval za profesorja na novi univerzi v Marburgu Za tremi manjšimi polemičnimi spisi iz 1. 1526,/37. je Nikolaj I, 1529. proti Lambertu objavil apologetično-asketično knjigo: »Monas sacro- 11 Nicolaus Hi r b n r n O. F. M., Locorum coinmunium a d -tir juj h ii L ti -s temporis hneresti Enchindion (1529). Heraus-geg«ben von Dr. P. Patrlcius Schlager O. F. M. 8". XXVIII u. 19E) S. Miinster i, W. 1927, Anehindorff. J 89 gane ta e Evangeficae doctrinae«. Nekaj poprej, 1, 1523-, pa je proti vsemu novotarskemu gibanju izdal delo: Locorum eommunrum ad-versus huius temporis haereses Enchiridion*. Je to apologetično-dogmatično delo, ki mu je namen, ona poglavja katoliškega nauka, ki so jim reformatorji dotlej Ugovarjali, jasno obrazložili in iz svetega pisma utemeljiti; to metodo uporablja tako zvesto, da le izjemoma navaja očete in cerkvene zbore in da popolnoma opušča Eilozolsko-teoloäke dokaze. L. 1529 je Enchiridion ii:Sel v novi izdaji, v kateri sta objavljena še dva samodejna spisa: kratek traktat o znakib prave cerkve in navodilo za pridigarje, P. Schlager je v 12. zvezku CC izdal Enchiridion po 2, izdaji in ga opremit z uvodom, kritičnim aparatom in stvarnimi opombami ter s kazali. Naslednja dva zvezka CC prinašata pet spisov Janeza Ecka. V 13. je Bernard Walde izdal razlago 20. psaliua, ki jo je Eck predaval v Ingolstadt» najbrž proti koncu poletnega semestra 1534 in jn izdat i. 1538.4 Zelo temeljit je izdajateljev uvod, zlasti zasledovanje Eckovih virov in literarnih pripomočkov. Vprav pripravljanje pričujoče izdaje je hilo Waldeju povod, da je v münchciiski univerzitetni knjižnici izsledil mnogo knjig, ki so bile nekdaj Eckovj last. Bogato Eckovo knjižnico je podedoval njegov poluhrat Simon Eck, čigar dediči so jo 1574 naklonili univerzi v Ingolstadts odtod je prišla v Landshut in naposled v München. Ps. 20 ima Eck za direktno mesijansko prerokbo Davidovo. V razlagi hoče pokazati, kako so se vse napovedi točno izpolnile na Kristusu in na njegovih judovskih nasprotnikih, Walde je tekst opremil z bogatimi, zelo skrbno sestavljenimi opombami. Explanatio odpira pogled v delavnico teologa Ecka. V 14, zvezku so objavljeni štirje krajši nemški spisi Eckovi\ ki so važni viri za Eckovo biografijo in karakteristiko, za lokalno širjenje reformatorskega pokreta in za razvoj novovisokonemškega pismenega jezika. K. iMeisen je napisal obsežno študijo o jeziku (str. XXXVI—CXIJ in sestavil glosar na koncu (str. 68—62), vse ostalo, t. j. bibliografični uvod. izdaja z opombami in običajni registri, je delo Frid. Zoepfla. — Luther je sredi leta 1520. v svojem reformnem spisu An den christlichen Adel...« govori! za združitev s husiti in poleg drugega terjal priznanje, da sta hila Hi« in Jeronim iz Prage v Kostnici po krivici sežgana. V obrambo kostniškega cerkvenega zbora se je oglasil tudi Eck. V avgustu 1520 se je vrnil iz Rima in prinesel bulo >Exsurge<, proli koncu septembra je po raznih saksonskih mestih bulo razglašal, na Mihaelovo je priiel v Leipzig, ■ Johannes Eck. Explunatiu Psalm i vi g »i i m i (1538). Herausgesehen von Dr. Bernhard Walde, Hochschulprotesor in Dillingen ¡i. D. 8", LXV1 u. 101 S. !feinster i. W. 1928, Aschcrrdorff. 1 Johannes Eck, Vier deutschen Schriften gegen Martin Luther, den Bürgermeister und Rat von Konstanz, Ambro- 1 i u S Blarer und Konrad Sam. Nach den Originaldrucken, mit biblio- graphischer Einleitung. Anmerkungen and einem Glossar herausgegeben von Karl Meisen und Friedrich Z o e p f 1. 8". CXIl u. 82 S, Münster i. W. 1929, A Schendorf! 190 kjer je isti dan dovršil spis: Des heilgen conciiii Lzu Costenlz , . . enlschuldigung . . .k in ga dal v tiskarno, odkoder je že 3. oktobra prišla brošura, polna tiskovnih pogreškov. Spis z vsemi znaki ono-dobne polemike, bi>lj koinpendij Lulhrovth zniof nego obramba kosili iŠkega koncila (str. 1 -8). je Luthra tako razdražil, da je sredi oktobra pikro odgovoril; Von den newen Eckisehcn Bullen und lugen.« — V Kostnici se je novo gibanje Sirilo od 1518/19, zajelo mnogo duhovnikov in imelo zaslombo pri mesLnem svetu. Ko je v maju 1526 potovalo več katoliških teologov, med njimi Eck, v aargauski Baden k verski disputaciji, jih je kostniški mestni svet skusil pregovoriti, naj bi predsedovali verskemu razgovoru med domačimi predikanti in dominikanccm Antonom Pirato; če pa Pirata ne bi hotel s predikanti disputirati, naj bi teologi sami nastopili, Pogajanja so se najprej odgodila, pozneje se sicer nadaljevala, pa razbila, ker mestni svet ni bil voljan priznati doktorje za razsodnike. Govorice so trdile, da so se kostniški predikanti hoteli izogniti disputaciji z doktorji; zoper te mam je sla nastopila mestni svet sam in predikant Ambrož Blarer s posebnima brošurama, valeča vso krivdo na leologe. Obema je temperamentno odgovoril Eck (str. 19—52]. — ?Ja četrtem mestu je v tem zvezku (str, 53—61) natisnjen Eckov poziv ulniskemu predikanlu Konradu Sarnu na disputacijo o najsv. zakramentu. Sam je prišel sredi 1524 v Ulm, imet zaslombo pri mestnem svetu in znal izpodrinili dominikanske in frančiškanske katoliške pridigarje. Eck se je pri mestnem svetu in pri bavarskem vojvodu Viljemu potegnil za zapuščene ulmske katoličane in je z vojvodovim dovoljenjem I. J527. izdal omenjeni ostri poziv na disputacijo o evharistiji; vprav v nauku o Gospodovi večerji je Sam bil na strani helvetskega reformatorja Zwiftjlija. Do disputaciji ni prišlo. Cochlejev spis, izdan v 15. zvezku CCn, nas postavi sredi v veheuientne borbe 1. 1530. Niirnbcrški mestni pisar Lazarus Spengler je v I. 1528. 29. iz cerkvenopravnih zbirk izbral tekste, ki so se zdeli novotarstvu kakorkoli ugodni, Po želji mejnega grofa Jurija Bran-denburško-Ansbaškega je Spenglcr priredil nemški povzetek, ki se je brez avtorjevega imena natisnil 1530 v Niirnbergu. Spenglcr je svojemu v Leipzigu bivajočemu katoliško mislečemu rojaku Waltherju poslal svoj anonimni elaborat in mu pisal zelo žaljivo o Cochleju. Prav tako je Spengler za mejnega grofa, ki je bil poslal njegov spis saksonskemu vojvodu Juriju in brandenburškcmu volilnemu knezu Joahimu, koncipiral odgovor na odklonilni pismi in porabil to priliko za napad na Cochleja. Ta je zvedel za ta ali oni napad, morda morda za vse tri, in je v aprilu 1530 izdal nemški spis: Auif den Tevvtsshen Auszug vbers Decret von vnbenanten ieuthen gemacht. Antwortt.» Kmalu zatem je Cochlaeus spremljal vojvoda Jurija in njegovega sina k državnemu zboru v Augsburg, Prišedši v začetku maja v Augsburg "Johannes Cochlucus, In obseuros viros qui d^creto* rum volumen 51)farni eompendto Ihetilnnice corruperuiit uxpostulatio (153(1}. Hera usgege ben von Dr. Joseph Graven, ao, Professor «n der Universitai Bonn. 8", XL1V u. 37 S, Miinster i. W. 1920, Aschendorif, 191 jc svoj nemški spis prosto prevedel v latinščino, i/pustil pa predgovor in sklepno besedo Ta prevod je izšel tiskan v Augsburgu pod naslovom: In obscuros viros . .. exposlulatio< , obenem ž njim pa drug, že v Draždanih dovršen spis: >Censura triplex, canónica, cív:lis, et Divina, in Temeratores Etclesiaslicarum instilulionum V 15. zvezku CC jc objavljen latinski spis [prevod) »In obscuros viros___expostu- latio-, izdajatelj pa je v uvodu obelodanil neprevudeni nemški predgovor in zaključno besedo ter predgovor k strojni cenzuri^. — Tudi ta zvezek se dostojno vreja v važno zbirko, F, K, Lukmari- b) Ocene in poročila. Dona L S. J., Sumin« philosophiae christiauae. Oeniponte (lnns-bruck], Typis et suniptibus Feliciani liauch. Tega izvrstnega učbenika filozofije so izšli zadnja leta trije zvezki v novih izdajah; Critica (5. in 6, izd, 1928), C o s m o • logia (4, in S. izd. 1924) in The od ice a (5- in 6. izd. 1929). Poleg tega je izšlo skupno kazalo (Index gene ralis, 1929]. Vsak zvezek je v novi izdaji predelan in znatno pomnožen, V kritiki je zlasti predelano in logično preurejeno prvo poglavje o možnosti ¡zvestnega spoznanja. Sedaj je razporedba res bistra. (Mimogrede naj omenim, da D. tudi zameta za svojo teorijo izraz dogmntizem«, češ da pomeni ta beseda pri modernih metodo, ki postavlja trditve brez zadostnih dokazov, kritika spoznanja je pa prav kritika, ki izkuša znanstveno dognati vrednost in meje našega spoznanja J Nekatere razprave so popolnoma na I10V0 dodane. Tako razprava o Eenoincnologizmu ¡170—176), ki je v njej Husserlova teorija jako dobro označena. (Netočna se mi zdi samo trditev, da zavaja Husserlova teorija v drzno špekulacijo, ker po njej baje spoznavamo po neposredni ideuciji bistvo vseh reči. Zc v »Uvodu« 1 193 sem citiral Husscrlov izrek, kjer to po pravici zanikuje: pravi, da tako spoznavamo le »ineksaktno« hislvo, ne pa znanstveno določenega bistva.) Na novo sta dodani tudi dve lezi o ¡racionalizmu (216—240), ki sta v naši dobi zelo aktualni (Vendar sta formalno ie premalo dognani; druga ponavlja tretji del prve teze,) Kozmologija je narasla v novi izdaji za 90 str Tudi v tem delu se povsod pozna skrbna predelava. Na novo je D, dodal poleg drugega zlasti razpravo o binsteinovi relativitetm teoriji ¡83—94), lezo o psjhovitalizmu (226—228). celo poglavje o monizmu (338—350), Jako je predelano poglavje o razvoju vrst. Značilna je že formulacija leze 0 transformaciji- V prejšnji izdaji se jc teza glasila: Pri rastlinah in živalih, se zdi. da je treba priznati transformacijo in sicer polifile-tično, v novi izdaji sla pa odpadli besedici »se zdi« [prej: »vide t ur admittenda esse*, sedaj: admittenda e«t«). V Teodiceji je novo sji vsaj na nove predelano aktualno vprašanje o ¡racionalizmu glede božjega spoznanja in o božjem «doživetju« [M—18, 24—30). Drugod so večje ali manjše nebistvene izpre- 192 membe. Hvale vredno je, da je D. v tej izdaji pri vprašanju o božjem sodelovanju s stvarmi v pravdi z banjezijanci v lezi (249) opustil iznz ■praemolio physfca« In postavil določnejii izraz praedeterminatio physica<*. Po pravici namreč opominja, da so filozofi in teologi, ki zametajo le-lo, a branijo prvo [n. pr, Billot), in kljub njegovemu nasprotnemu mnenju se zdi prav to pojmovanje tako v soglasju z naukom sv. Tomaža kakor v sktadju z resnico. Kazalo, ki ga je D, izdal v posebni knjižici za vse zvezke skupaj, je kaj porabno, da se bo mogoče hitro poučili o kakem vprašanju, ki se obravnava v kateri izmed osmerih knjig- Vsekuko je ta učbenik sedaj najbolj popoln in najbolj moderen izmed vseh lalinskih učbenikov skolastične filozofije, A. U, S t r a ub i n g e t H-, Einfiihrting in die Religionsphilosophic. Preiburg i- Hr. 1929, Str. 132. (flerders Theotogische Grundrisse.] To delo ni in noče bili filozofija religije, ampak samo uvod v takšno filozofijo. Podati hoče vpogled v nje naloge in delovne načine ter pregled najvažnejših sistemov s kratko kritiko. Tak vpogled in pregled tudi zares podaja, S. deli filozofijo religije v pet delov: religij s k a fenomenologi j a preučuje religiozne pojave [fenomene) in njih zmisel; psihologija motri njih subjektivno plat, kako v duši nastajajo in v kakšni zvezi so z drugimi duševnimi pojavi; metafizika presoja resničnost njih objekta; sociologija gleda na verske pojave kot socialne pojave; aksiologija meri historične religije ob njih metafizičnem idealu in metafizičnih normah. Prva naloga verske filozofije je dognali bistvo religije, Tu treba najprej določiti raziskovanju pravo pol ali metodo. S. razloiujc ¿est metod, katerih vsaka ima svoje slednike. Prva je zgodovinska fKaftan, Keischle in dr); druga individualno-psiholoika. (Wundl); četrta fenomenološka (M, Scheler); peta transcendentalna [Natorp, Simmel, Rickert, E, "lrocltschl; šesta racionalistično-spektilativna (Hegel, E. Hartmann, 0. Pfeiderer, Rudolf Eucken). Po teh potih prihaja filozofija religije do svojih misli o religiji. S. loči zopet pet takšnih osnovnih misli ali osnovnih oblik. Prva je ma lerialistično-ateistična [verska filozofija Feuerbacha, Marsa, Haeckla); druga pozivitislično-pragmatistična, ki ji je bog človečanstvo samo (Comte) ali Neznano [Spencer) ali hipotetična umisel, če priduje (James), ali fikcija [Vaibinger); tretja teorija postulatov, ki so ji Bog in nesmrtnost le nekaj, kar si moramo misliti. Če naj ima nravnost kak zmisel (Kant in njegovi), četrta teorija i u v s t e v , ki izvaja religijo iz čuvstev (Jacobi, Herder, Fries, Schlciermacher, R. Otto, modernisti); peta te i stično -spekulativna [Ulrlci, Lotze; protestantovski teologi Barth, Go-garten; katoliški z dvojno smerjo platonsko-avgušlmsko in aristotel-sko-tomistično). Kakor pri metodi tako tudi pri osnovnih ohlikah dodaja S- svoje kritične opazke in pripomnje. Delo je pisano stvarno in jasno. Neko- 193 liko moti, da metode in bsiiovne oblike niso dosti ostro ločene. Tako bi imel zadnjo osnovno obliko, teislično-spekulativno, vsak Že po naslovu za metodično. Toda S. Že v predgovoru sam pravi, da takšna uslra ločitev zlasti v filozofiji religije ni mogoča. Drugo, kar ne zadovolji, je, da premalo vpošteva tujo literaturo. Francoske tako zvane Durkheimove sociološke šole niti ne omenja. Tudi na ruske filozofe se bo treba poslej bolj ozirati. Vprašanje je tudi, ali so sploh metode zadostno razločen e in označene. Ali ne bi zaslužila n, pr, evnlucioni-slična metoda svojega posebnega mesta? Poglavitni nedostatek se nam pa zdi, da S. ni na koncu povzel osnovnih metodičnih misli za pravo filozofijo religije. Saj zadnji namen uvoda v versko filozofijo mora bili vendar le ta, pokazati mimo zmot pravo pot do resnice o religiji. A. U, Goeltshcrger, Dr, Joh., Einleitung in das Alte Testament-Mit 12 Bildern auf 1 Tafcln. 8" [XVIII n. 522 S.). Freiburg i. Br. 1928, Herder. 18 M. Profesor Gnettsherger na miinehenski univerzi, urednik revije Biblische Zeitsehrift«, je dohro znan kol vesten in kritičen zasie-dovavee vseh pojavov na polju biblične vede stare zaveze. Xa to je bilo pričakovanje veliko, ko je izšel njegov Uvod v StZ. In res je ta Uvod lep sad avtorjevega obsežnega znanja in velike akribije. Kar je bil Kaulenov uvod za prejšnja desetletja, to je Goettshergerjev za danes. Citatelj natančna izve, kje stoji danes biblična veda StZ, kakšni so njeni problemi, kako se rešujejo, kako daleč SO rezultati že dozoreli. 0 vsakem vprašanju je podana bogata literatura. Zasledil je celo članek o novem slovenskem prevodu svetega pisma NZ v BV, ni pa žal opazil člankov o Staroslovenskem prevodu, sicer ne bi govoril samo o lukianskih predlogah. Njegova natančnost in obzirnost napram vsaki moderni teoriji ga je tu pa tam zavedla, da je naštel različna mnenja o kakem vprašanju, ni pa potem pojasnil in utemeljil svojega lastnega naziranja, kar bi bito V učbeniku vendarle potrebno. Sicer je tudi v takih slučajih razloge pro in contra mirno pretehtal in čitalelja s kakim -morda« ali »pač« opozoril, kam se njegova Sodba nagiblje. Uvod v StZ ima G. samo za literarno z ¡¡udu vino, da si sam obravnava v njem stvari, ki ne bi sodile v ta ozki okvir. Eno petine knjige napolnjuje razprava o pentatevhu, Končnega rezultata avtor ne more navesti, ampak pravi, dd ne gre vpraševati, ali je pentatevh Mojzesov ali re. ampak da je treba &e dalje raziskovati, kako bi se dala premostiti razdalja med Mojzesovim psBtutevhom in nfegovo tedanja obliko, 0 dekretu Hibi, komisije o pen Lite vini iz L 1906, pravi, da avtoritativno, čeprav ne končnO Veljav nO veže katoliiku tktegezo, üi i¡ daje nekake koncesije, ne izrecno kot skrajne, dasi se te lehko zopet omejijo, kakor se zdi, cía se je I. 1930. zgodilo pri Touzardu, ko i« kongregacijn o njegovih naziranjih o pentatevhu rekla, da *sc ne morejo varno učili«. ■ ■ Dcvleroizaija G. izrecno ne odklanja. Zdi se mu, rfu dekret Bibt, kom. iz 1. 1W8, zabranitije hipotezo L) Devluroizai ji; misli pa, da se morda napde nova rešitev tega vprašanja, ko se bo temeljiteje spoznata usoda StZ sploh in preroških spisov posebej. — Bolj izkl u-iuie DcvLerozaharija radi preveč nesigurnih znakov za kak drug vir ter priporoča tradicionalno mnenje o enem Ziih.iriiu (i stoletja. — Kako natančno vse registrira, se vidi n. pr. pri preroku A ti d i ju. Tu poroča, da ^ta- 194 vijo nekateri «ktejeti postanek te knjige v ¿a¿ pted eksiiom, drugi po «ksib, ali pa prvi del Iv, 1—lU|tlj) V predeksilsko dobo Ur-Obadja*] i» ostanek v poeksilsko. G. se odloča ZA eksilsko ali poeksiliko dubu. 0 literarnem razvoju te nujmanjie knjige Si/ (same 21 verzov) sodi, da je leiko verjeti, da bi bilo teh 21 verzov imelo dalje Ke^jjof literarni razvoj, Sicer p;i je avtor takemu literarnemu razvoju, OZ, spremembam literarne oblike zelo naklonjen. Tako tiči o Ezdruvi kajtjfti »Ezdra kaže torej zapel v mnogo večjem obsegu ko Kralj, in Kron, listo literarno stanje, ki ga nahajamo pri pcnlalcvhu in sledečih knjigah StX. Vzroki lemu hado povsod enaki,« Postanek Kzdrove knjige stavi v griko dobo, Ezdra kol avtorja izključuje ler misli, da sta nekdaj bili I.zdrovi knjigi S knjigo Kron. eno delo istega pisatelja, — Dobru bram G. histeričnost Tuhijeve, Juditine in EsUrine knjige, zavračajoč donmev« o paraboiičncm ali legendarnem značaju. Knjige pa so nastale, meni, zelo pozno; Tobija ok. 200 pr. Kr., Judila uied S. in 2. slul. pi. Kr., Estera po 30Ü pr. Kr. Kad datira poedinc kn|ige pozno, da lehko lazlozi poznejše jezikovne oblike, zlasti Biamaizrae, — 1 Mak. stavi G. med 104 in 63 pr. Kr., pri 2 Mak. pa pravi, da sla leli 162 pr. Kr. in 70 po Kr. najiirSi, leti 100 pr, Kr. in 20 po Kr. pa najožji meji. ki se daJtln js tehtnimi rarlogi hraniti, — Enako misli o didaktičnih knjigah, da so pozno nastale: zadnje zbirke Pregovorov, Pridigar in Visoka pesem po eksilu, morda celo v grški dobi (3C0—150 pr. Kr.), Modrost pa med 300 in 1 pr. Kr. G kanonu SlZ pravi G. da Judje uradno niso imeli obsežnejšega kantina nego ga našteva Jožet Navij in Talmud, ne v Pales t ¡ni ne v Egiptu, da pa so preko leg.t kanona imeli v ia*li rievterokanon^ke knjige, ki so se ponekod imele tudi za kanonske. [cmeljito dokazuje opravičenost krščanskega kanona devlcrokannnskimi knjigami vrfld. — G, zavrača podmeno, da bi bila katera knjiga SlZ prvotno napisana v babilonskem jeziku s klinópisom. Wul^ovo iiipote/o 0 transkripciji hebrejskega teksta v griko pisnvo ie pred aleksandrijskim prevodom hrez pridrika sprejema. Tako se nam predstavlja Goettsbergcrjev Uvod v StZ kot tehtna knjiga z najmodernejšimi pogledi na aktualna vpraSanja. M. Slavič. S velo pismo Novega zakona. Drugi del: Apostolski listi in Razodetje. Po naročilu dr. Antona Bon a v entura Jegliča, ljubljanskega škofa, priredili dr. Fr. J e r é , dr. G. Pečjak, dr. A. Snoj. S" [XVJ n 349 str.). Ljubljana 1929. Izdala Bogoslovna Akademija, knjiga 9, Založilo Kit, tisk. društvo, Drugi dci svetega pisma Novega zakona nam je Bogoslovna Akademija položila na mizo za božičnico. Radi smo segli, po knjigi, ker smo jo Že dolgo pričakovali in iskreno želeli. Kako naj v pridigah nudimo ljudstvu dragocens nauke iz zakladnice sv, Pavla, ako nimamo pri rokah primernega prevoda? Tak prevod sem neštetokrat pogrešal; zato upam, da ga bodo z menoj vred pozdravili vsi cerkveni govorniki. Tudi laikom se knjiga toplo priporoča, pred vsem po svoji vzvišeni vsebini, pa tudi po lepi obliki in lepem jeziku. Tudi apostolske liste in Razodetje so prireditelji prevedli grškega izvirnika kakor evangelije in Apostolska dela. Da je to opravičeno,, sem pokazal v oceni prvega dela |BV V. 1925, 263 nsl.), kjer sem pojasnil smernice, ki so se jih prevajalci držali. Prevod je uspel zelo dobro. Ponekod sem se naravnost čudil, kako so prevajalci spravili težke periode sv. Pavla v tako gladko slovenščino, da bo čitanje ugajalo tudi onim, ki nimajo posebne tcclcike izobrnzhe. t 195 Za puskušnjo sem primerjal Pavlov drugi list Korinčanom. Pred seboj SCm ime! griki izvirnik, vulgato in Gutjahrov nemški prevod. Vi asi se mi je na pogled zdelo, da bi bilo treba ta ali oni stavek prevesti drugače, po daljšem premišljevanju pa sem spoznal, da so prevajalci izhrali »boljši del«. Ko sem čita! 2 Kor 1, 8; ut taederel nos cLiani vivere« v prevodu; da smo bili ie obupali celo nad živ-JjcnjemK, sem bil pod vulgatinim vplivom nekaj trenutkov perpieksen, kmalu pa sem uvidei, da je prevod res pravilen. Ker sem imel v rokah Helzenauerjevo izdajo grškega Novega zakona, sem pri 2 Kor 1, 15 spočetka mislil, da bi bilo treba reči: v drugič veselje . pa sem ae zopet prepričal, da je bolj na mestu: »v drugič milost«, ker govore za lekcijo: iVrrf Oftf y/unv ugledncjši rokopisi, Na enem mestu tega lisia bi predlagal prevod, ki bi bil za niansu različen; gen. abs-: lit/ OXv-tOVPTOi' í/ftío><{2 Kor 4, 18), ki so ga prevedli kondicionalno; »če ne gledamo«, bi rajši prevedel eksplikativno; -saj ne gledamo . Prepričal sem se, da so prevajalci postopali zelo vestno. Sreča, da so se k delu zbrali trije gospodje, ki se vsak med njimi na svoj način odlikuje po temeljitem poznavanju grščine, slovenščine in bibličnih ved. To skupno delo pomeni medsebojno pomoč, pa ludi medsebojno kontrolo, ki je za prevajanje svetega pisma tako zelo važna. Trojica delavccv je bila koristna, naravnost potrebna, pa tudi zadostna; ko bi jih bilo več, bi se izdaja najbrž zakasnila, boljša, vsaj znatno boljša, pa ne bi mogla biti. J, Ujčič. Opuscula ct tcjtlus historian Ecclcsiae ciusque vitam alque doetrinam illustranlia. Series seholastica edita curantibus M. Grabniann et Fr. Pelster S. J. Ex Oíficina Libraría Aschendorff, Munster in Westfaïen. Grabmann in Pelster sta začela izdajati v Aschendorffovi zalogi razna manjša dela in odlomke del v obsegu 16—64 str, iz skola-stične filozofije in teologije, ki naj bi služila zlasti znanstvenim teološkim seminarjem. Izbirali jih hočeta tako, da bi kolikor mogoče osvetljevala probleme v mišljenju raznih šol. V uvodu vsakega zvezka je kratka označba pisatelja in dela in morebitna bibliografija. Nekaj zvezkov je ie izSlo in so prav skrbno opremljeni. Za zgled nave-dimo scv. IV. -p- VIL IV: Gabriel is li i e 1 Q u a es t i o n e s de j u s t i f ic a t i, o n e, Ed C. Fcckes. 1929. V uvodu je razloženo, kakšen pomen imajo ta poglavja iz Bielovega dela Collectorium circa quatuor Sententiarum, da je namreč Biel verno zbral misli nominalistov, zlasti Occama, o opravičenju, ki so bolj ali manj vplivale na Luthrovo versko revolucijo [Biela je Luther jako dobro poznal), Potem sledi tekst, lep, razločen, ob Lekstu označbe izvirnika, V; T h o m a e de Sutton O, P, Quaestione* de reali distinclione in le r essentiam et esse. Ed. Fr. Pelster S. J. 1928 Zopet v uvodu označba Tomaža de Sutton, tomističnega prvaka angleške šole koncem 13, in začetkom 14. stoletja. Vprašanje samo, ki ga dc Sutton v tem delcu obravnava, je še danes sporno. Niti to se ne zdi dognano, kako je sodil v tem sv, Tomaž Akv. Pelster 196 meni, da ni učil realne razlike, Grabmann nasproti odločno sodi da. (Ločita se po tem. kakor je dosti znano, zlasti dominikanska šola, ki ji je načelo o stvarni razliki med bistvom in bitjo v stvareh venias Tundamentalis philosophiae christianae T pa jezuitska šola, ki se ji zdi to vprašanje »ndiaphoron«.j Pelster je izdal to delce, ker je v njem zbrano domala vse, kur so v tedanji dobi navajali za stvarno razliko in proti njej. Tomaž de Sutton sam je branil stvarno razliko. VI : D ti r a n d i de fJ o r c i a n o 0. P, Q u a c s t i o de 11 a t n r a cognitioni s. D i s p 111 a t i o c u 111 Anonym o q 11 oda m, D e t c r -m i ta t i o H e r v e i Natalia 0. P. Ed. J. Koch, t 929, V tem zvezku so zbrane tri razprave o spoznanju. Gre zlasti zn to, ali so za spoznanje potrebni spoznavni liki [speciesj, kakor so učili in se uce tomisti, ali je marveč potrebna sAttiO kot pogoj navzočnost objekta v čutni predstavi brez umskih iikov in zato tudi brez tako z v anega dejanskega uma . Durand je branil mnenje nasprotnikov, Hervej Natalij, prvak tedanje lomistične šole, kar najodločneje mnenje sv. Tomaža. V teh razpravah se jasno odsvita ta načelni boj, ki tudi še do danes ni dognan. VIL Liber de sex principiis Gilberto Porreta no aseriptus Ed. A. Heysse 0, F. M. 1929. To delce obravnava filozofski nauk o .formi* ter o šest zadnjih kategorijah. V srednjem veku je jako slovelo in so ¿a izdajali skupaj z Aristotelovim delom o kategorijah, ker je Aristoteles zadnje kategorije le kratko omenil. Kakor je že iz tega razvidno, bo zbirka ziasti za seminarske vaje res dobro služila. * A. U, C u r i n n I d i A., D. i.. Priručnik parbenog poslupka kod crkve-nih zenidbenih sudova. 8", 228 str. Split 1930. Hrvatska Itnjižaru. Prof. Hilling pravi ob priliki ocene Rohertijeve knjige De pro-cessibus, da takih del, ki bi se namreč posebej in izključno, izvzemši Eichmanna, bavlla s cerkvenim postopkom, primanjkuje v Nemčiji [Arth. f. kath, KR. 1929. str. 411). Ce velja ta trditev za Ncmce. kj-liko bolj velja za nas jugoslovanske katoličane; kolikor mi je znano, se pri nas do novejšega časa ni nihče posebej in izključno polotil 4, knjige novega cerkvenega zakonika. Profesorja Helaj (KatolWSko crkveno pravo, Zagreb 18931 in Kušej (Cerkveno pravo katoliške cerkve, Ljubljana 1927) sta podala v svojih učbenikih samo bolj ali manj kratek pregled sodnega postopanja. Toliko bolj razveseljivo je delo A. Curinaldija D. .1,, profesorja cerkvenega prava na sarajevskem bogoslovnem učilišfcu, Avtor se sicer ne bavi posebej ne s civilnim in ne kazenskim postopanjem, ampak izključno s postopanjem v zakonskih pravdah, ki je pa uravnano po civilnem postopku, izvzemii nekatere posebnosti. V prvem ali občnem delu se podaja redni postopek z vsemi pogoji vred; zato govori avtor najprej o stvarni in krajevni pristojnosti cerkvenih sodišč, vedno pod vidikom zakonskih pravd, dalje o uslrojstvu zakonskih sodišč, 0 njih disciplini, o pravdnih Strankah in o njih zastopnikih [poglavje I—IV). Za tem razvije pisatelj pred našimi očmi 197 ves potek rednega postopka od vložitve tožbe preko vmesnih ali tako zvani-b incidentnih sporov do prisilne izvršitve razsodbe (poglavje V—XI[J. V zadnjem poglavju občnega delu se še podaja pregled celotnega rednega postopka v zakonskih pravdah, V posebnem delu (str, 165—198) se havi pisatelj z izrednimi vrstami postopka v zakonskih zadevali, kol so: začasna I xitev zakoncev brez sodnega postopanja, okrajšani ali sum ar ni postopek, proglasitev zakonskega draga za mrtvega, de ralo et non consummato (poglavje 1—IV). Na koncu knjige (str. 199—224) je zbral pisatelj dobrodošle obrazce za razne čine sodnega in izvensodnega postopanja v zakonskih zadevah. Nekak priročnik postopanja v zakonskih pravdah je pred Curi-naldijem sestavil in izdal namestnik pariškega predsednika cerkvenega sodišča, kanonik Henrik Lanier (Guide pratique de la procédure matrimoniale, Paris 1927); a dočim se je Lanier omejil na borih 46 strani (ostale do 76 vsebujejo razne dokumente in formularje). na katerih ne podaja nič drugega kot suh prevod kanonov, reže Curi* naldi v svojem Priručniku brazde na globoko in široko. Ne zadovoljuje se s samim prevodom kanonuv, marveč jih tudi razlaga in pojasnjuje, kolikor je mogoče, in daje tako navodila za postopanje v vseh rednih in povprečnih slučajih. Zlasti prvi ali občni del Priruč-nika. ki obsega ves civilni postopek in sicer dokaj izčrpno, dasi pod vidikom zakonskih pravd, je važen: z ozirom na to, da se v naših krajih vršijo predvsem — aku že ne skoraj i/ključno — zakonske pravde in se te pravde vršijo po civilnem postopku, kakor tudi Z OzirOm na tu. da je kazenski postopek skoraj popolnoma podoben civilnemu, izvzemši nekatere posebnosti, more Curinaldi jev Priročnik služiti našim bogoslovcem kol podlaga za predavanja iz procesu-alnega prava. Vsaj toliko bi se po mojem mnenju moralo nuditi slušateljem na naših bogoslovnih učiiiščih iz 4. knjige novega kodeksi. Priučnik bi si moral nabavili vsak sinodalni ali prosinodalni sodnik. Delo Curinaidijevo samo priča, da ga je napisal strokovnjak praktik in tla je namenjeno predvsem praksi; zato popolnoma opušča ves znanstveni aparat in se tudi skoraj nič ne bavi z raznimi procesu-alnimi problemi. A kljub temu je delo prav dobro, je svojevrstno, kakršnega nima — kolikor mi je znano — noben drug narod. Vaj mi ho dovoljeno, da opozorim na nekatere netočnosti Tako pravi avtor, da spada po načelu kan, 196! odškodninska tožba iz zarok pred civilno ali državno sodišče [str. 8); nadel cm a ni taka toiha res fori civilis, ampak je mixli fori [Comiu. interpr. 2 3, iun. 1918). Praktično za naše kraje je kaipak, da sc Zldeva. prepusti državnemu sodiSču. — Nekoliko predaleč gre trditev, ki je obenem tudi presploAna, da preiskovalni sodnik (auditor| n? sme sodelovati pri stvarjanju razsodbe [str. IS); kan. 1582 pravi samo. da ne pripada njemu sententîam dcEinitivam ferre«. Nič pa ne hrani, da ne bi mogel sodelovati kot prisednik svetovalec (assessor con-sulcns, can. 1575) ali kot član sodnega zbora, ako mu je bila kot takemu poverjena instructio causae, kar je tudi mogoče, Seveda v tem slučaju ni več pravi aliditor, kakor ga imajo pravzaprav V mislih 198 kan, 1580—83 (prim. Wernz-Vidai, Iug matrimonia le), — Kur se Lite branitelja vezi in njegovih prlzivov, se ujemam z avtorjevimi izvajanji; ne morem pa umeti, kako se da iz kan. 1986 izvajati, da zakoniti zasilni roki (fatalia legis) ne veljajo zanj, Po mojem mnenju je to circulas vitiosus, zmoten kolobar; kajti dolžnosti branitelja vezi odgovarja v sodniku pravica in pravica enega sega Časovno in stvarno tako daleč, kakor daleč se razteza dolžnost drugega, Ako torej po preteku desetdnevnega roka preneha dolžnost prizivu za branitelja vezi, mora istočasno ugasniti i pravica sodnika, ker more branitelja vezi prisiliti samo k izpolnitvi dolžnosti [kan, 1986 vzpo-rejen S kan- 1987). Povrh je mogoče kan. 1986 razlagati tudi tako, da se mora sodnik poslužiti svoje pravice v roku desetih dni, to se pravi poskrbeti, da branitelj vezi prijavi priziv »v zakonitem roku« [prim. Blat, De processibus), Tudi ni popolnoma točna trditev, da bi branitelj vezi mogel prijaviti priziv zoper drugo, na neveljavnost se glasečo razsodbo z ozirom na kan, 1903 samo tedaj, ako bi mogel doprinesti novih in važnih razlogov (str, 136, 148}; kan. 1987 ne pozna nič takega, kan. 1903 pa se nanaša na sodišče. — Rimska Rola ni več pristojna v zadnji in tretji instanci za zakonske pravde med katoličani in nekatoličani. kakor se navaja na strani 23 in 147 (glej AAS 1928, str. 75). — Zasliševanje strank in prič more opraviti ves sodni zbor [to ima svoje vrline, a tudi svoje htbe) kakor tudi ustno proglasitev razsodbe (str, 25), — Nejasno je. kdo ima rešili spor. ki nastane vsled odklonitve tega ali onega člana sodišča kot sumljivega (str. 29). — Ne vem, zakaj smatra avtor za zakonite roke samo, kar se tiče začetka, in decursu so tempus continuum, torej (str. 35. 134); kan. 1886 izrecno prišteva mesec dni, ki je v kan, 1883 določen za nadaljevanje priztva, med zakonite zasilne roke (fatalia legis), dasi ga more sodnik podaljšati. Tudi ne velja trditev (str, 36), da so zakoniti roki meni nič tebi nič tempus utile¡ tempus utile so samo, kar se tiče začetka, in decursu so tempus continuum, torej utile et continuum, kakor se pravilno trdi o desetdnevnem rokur določenem za prijavo priziva [str. 133). — Drugič sem nalete! pri Curinaldiju na trditev, da može viuda hračni drug privolil, koja je zbog pomenutih mana (seil. error, condilio, vis et tnetusj bila nedo-stalna, makar samo unutrašnjim aktom sanirali, dok traje privóla sa strane drugog supruga, i time brak konvalidirali« (str, 42); tej Irdilvi nasprotuje praksa cerkvenih sodišč, ki proglašajo n. pr, radi sile in strahu sklenjene zakone za neveljavne, pa naj sta dozdevna zakonca živela skupaj v narjlepši slogi 20, 30 ali Še vet iet in imela več otrok. Pogoj je seveda, da se vzrok neveljavnosti zakona in foro externo dokaže; privatno poveljavljenje v tem slučaju nič ne pomaga, — Ustavitev postopka (peremptio instantiae) pri drugostopnem sodišču nima v vinkularnih pravdah posledice, da bi prvostopna razsodba, osobito če se glasi na neveljavnost, postala pravomočna (str. 68); v pravdah de stalu personarum sta absolutno potrebni dve enako se glaseči razsodbi. — Preveč izvaja avtor iz kan. 1877. čei da se dostava razsodbe v prepisu ne more izvrši ti na kak drug 199 način, nego je predvideno v navedenem kunsnu (namreč per publicos tabellarios, sir. 129); iz navedenega kan. 1877 nikakor ne sledi, da bi dostava bila neveljavna, ako bi se kako drugače izvršila. Za njo veljajo predpisi o polivanju strank in prič [kan. 1724); pozivanje strank in prit pa se more pfi Wan. 1719 izvršiti tudi alio modo qui secundum ioCorUm leges et conditiones tutissimus sit. Pred kodeksom se je mogla razsodba dostaviti ludj drugače, ne samo per publicos tabellarios in Ruta je izjavila, da novi zakonik potrjuje slaro disciplino (liac in re disciplinam olim vigentem confirmat, AAS 1922. str. 655). V. Močnik. Tolh, Dr. Tihamer, Religion des jungen Menschtn. 8" VI in 172 str. Freiburg i, Br. 1929, Herder. VseUiiliiki profesor Tolh v Budapest! izdaja verskovzgujne knjige, ki so bogat donesek modernega katoliškega vzgojslvu. Pisatelj naslavlja svoje zivljenske knjige na mladega človeka v današnjih razmerah, ki so plod zapadne civilizacije z uničujočimi družabnimi zmotami, ki ogrožajo pravilno rast mladine v mestu in na deželi. Sodobna psihološka in pedagoška pomagala ustvarjajo Tothove knjige praktične in uspešne. Številni zgledi t Opiti in verno pojasnjujejo bodisi resnico bodisi metodo, da je nauk jasnejši in posnemanje lažje. Osrednja misel je Bog in vera vanj, vera, ki je integralen del človekove osebnosti, brez katere ni osebnosti. Knjiga je namenjena mladini, ki nima več neposrednega vzgojnega vodstva, ampak samostojno usmerja svoj korak v življenje, Keligija mladega človeka« je knjiga notranjega zorenja katoliškega mladeniča, sredi bojev lastne slabosti in telesne moči z zahtevki duha: zlasti pa je jasna ortentacija sredi moderne družbe, ki odklanja Boga in živi brez morale. Steber moči in zmage je vera in življenje po veri. Oris razvoja in rasti iz otroškega verovanja v mladeniško in moško je polno jasnih in trdnih oporišč za omaliu-jočega in dvomečegai iskrenost verujočega s sodelovanjem z milostjo je edino pozitivno izhodišče. Po slikovitih opisovanjih življenskih neuspehov, karikatur modernih verskih surogatov in zgolj vnanjega verskega uveljavljanja odkriva pisatelj z vso silo lepote in resnice pravo nadnaravno religioznost. Pisateljevi pogledi na življenje so precej iz velemesta, zato so včasih temni, vendar kdo more danes potegniti črto med mestom in deželo v pogledu verskega in moral' nega življenja, zlasti med mladino? V drugem razdelku, v katerem se razliva mir po viharju in sije že toplo božje SolttCG, se intimno razjašnjuje razmerje duše do Ruga. V skrajne globine življenskih vprašanj postavi pisatelj mladostnika, dokler ne obstane pred večnostjo in v odsvitu le-te so uvrščena svojevrstna poglavja o molitvi, o duhovnem vodstvu, o čiščenju duše, o stezici, ki jo je pripravila čista Devica in ki pelje h kruhu življenja. Zelo uporabna poglavja za poglabljanje in zavestno pojmovanje duhovnega življenja za mladeničal Anton Kordin. Kirlin, Msgr, J L, J,, Der moderne Seelsorger aul den Piaden des hI. Johannes Baptista Vianney. A us dem Englischen t 200 iihersetzt von Dr. Paul R »iifl eJ L Mil TUelbild. 8" (XII u. 172 S.). Freiburg i. lir, 1929, Herder. In Lcinvvand 4 50 M. Le najbolj pomembne dogodke iz življenja arskega župnika je izbral pisatelj. V zvezi .s temi dogodki pa reSuje aktualna vprašanja naše dobe, asketične in pastoralne probleme. Zajemaj) je iz globokega psihološkega poznavanja ljudi in iz bogate izkušnje. Ko govori avtor o vzgoji v Viannejevi družini, spomni tudi Napoleona. Napoleon je bil v tistem času artiljerijski porotnik v mestu Valence, blizu Vian-nejevega doma. Težki artiljerijski voz.ivi so večkrat ropotali mimo Viannejeve rojstne hiše. Janez Viannev, ki je bil takrat še deček, je pač z začudenimi očmi gledal vujuke, konje in lafete s topovi: med oficirji, ki so spremljali oddelek, je videl tudi sedemindvajsetletnega Napoleona. Ta dogodek iz deške dobe Viannejeve je porabil pisatelj, da primerja vzgojo v Dardilly v Viannejeveni domu z vzgojo v hiši v Ajaccio na Korziki. Kodiielji Viannejevi so bili preprosti, delavni. globoko verni in kmetskega stanu. Mati Janeza Vianneja je večkrat rekla: »Ne mogla bi doživeti večje bridkosti, kakor če bi videla, da je kateri mojih otrok žalil Boga.™ In ko je nekuč tc besede ponovila vpričo malega Janeza, je dostavil«; Moja žalost bi bila se večja, ko bi bil ti tisti, ki bi to storil. — Oče Napoleonov jc bil odpadnik od katoliške vere. Mati je bila najlepša žena na Korziki, pa ponosna, gospodovalna, željna časti in bogastva. Kako malo ji je bilo skrb vere in krščanske vzgoje, kaže že to. da je dala sina krstili, ko je imel že dve leli, Domača vzgoja se jt1 poznala Napoleon« vse Življenje: poznala se je tudi Viannejii. Poučno je poglavje o Viannejevi prvi dtihovski službi. Za mladega mašnika, ki jc prišel šele iz semenišča na svojo prvo službo, pa doživi prevaTe, ki o njih prej ni sanjal, je zapisal avtor le-le besede: Zdi se, da zloba gospoduje na svetu; glasna je in kričava. A poleg zlobe jc povsod tudi dobrost. Ponoči slišimo na cesti vpitje pijanih ljudi; nc slišimo pa onih, ki doma čujejo in molijo. Dan za dnem gledamo sirovost in brezbožnost; prikrilo pa nam ostane tiho usmiljenje, velikodušnost, plemenitost tolike blagih duš. Ljudje so boljši, kakor se vidijo; njih dejanje je pogosto slabši kakor njih srce. Tople besede govori pisatelj o duhovskem osebnem občevanju 2 verniki, o obiskih po družinah. Za arskega župnika ni minul dan, da ne bi bil Sel v to ali ono hišo; najrajši okolo poldne, ko je bila vsa družina zbrana doma. — Avtor je vnel zagovornik organizacij, drušlev, ki njih člani redno hodijo k Syr obhajilu. Problem materialnih skrbi za cerkev in duhovnika so v Ameriki že rešili. Nas še čaka rešitev tega vprašanja. Pisatelj pripoveduje iz življenja, kako treba vzbudili v ljudeh zanimanje za žtipne potrebe. — Oprava in obleka duhovnikova bodi skromna, a dostojna. Dostojno naj se oblači duhovnik; zakaj — tako veli avtor pomenljivo in resnično — duhovnik je zastopnik cerkve in čuvar najsvetejšega zakramenta. — Zelo tehtno je poglavje o našem pridigovanju. Knjiga bodi hogoslovcem in duhovnikum priporočena v branj*, in premišljevanje. F, U, Publikacije »Bogoslovne Akademije« v Ljubljani. I. »tla: 1. knjija: A. U i « n i £n i k . Uvod v filozofijo. Zvezek l: Spozn^vno- kritiini del. S". (XII in 504 str,) Lj. 1921. (Raipiodona.l 2. kuj i ga; A. U S e Hit n i k , INod v JitozAijo, ¿v Ji: M e t a Eiii Ea i del. 1. ueiittk a". (IV in 384 ilr.) Lj. 1923. bO Din. 2. se£il«k ti". (23-1 str.) Lj. 1924 W Din_ 3. knftia: F. Gnvcc. Cerkveno prvenstvo in edinilvo po bizantinskem pojmovanja. S". (112 str.} L j. 1421. 20 Din, . knjiga; F. Koviiiii, Doctor Angelicu» »V. Tomnfc Akvinski. 8". (.IV in IDI sli.) Li, 1923, 20 DitL 5. knjiga: F. GriV«Č> Cerkev. 8" [IV in 220 s(r.) Li 1«4, 70 Din. 6. knjiga: A. Ul e n i f n ik . Ontološka, Učbenik S,J. ¡60 sir.) Lj, 192-1 30 Din. 7. knjij£a: Sveto pismo Novega zakona. Prvi del: Evangeliji in Apo- stolska dela. Po naročilu dr. A. B. J e g I i i a , ljubljanskega ikola, priredili dr. li. ,1 £ r 4 , dr, Ci, P e i i k in dr, A. Snoj. Malti 8". iKVl in 431 slr.| Lj, 193S, V platno ve/ana knjig» 48 Din; boljli vezave po 60, 8-1 in 120 Din. 8. knjiga: Acta L Con venlui pro studiis orientalibus a n no 1925 in u r h e i. i u h 1 j :i u a o e 1 e b r a t i. 8". (IV et 168 pag£.J Lj, 30 Din; vez. 45 Din. 9. knjiga: Svet« pismo Novega ipkona, Druiji del, Apostolski listi in R a i o d e t j e. S". (XVI in 349 (tr.j Lj. 1929. Cent kakor pri pmm delu. 10. knjiga: !•'. Orivec. Vibodne cerkve In Vibodni obredi. 0". (59 sli 1 T,j. 1930. 8 Din. II, Razprave; 1. F. vi i v c c . Prsvovfrnosl sv, Cirila in Metod«, FKjuprodano. i 2. A. Snoj, Staroslovcnskl Matejev evangelij (De v«riione pidaeoilftvica 1v ;t i i ¿t' 3 l i S. M.nthaei. — 1'rsimiHO Smnmario v t addito Appflrnlti oritico in lingua litina}. Lj. 1922. 8". (34 str.) 5 Din. 3. F, Grive c, Boljic v iikii brezboinost [De .itlicisrno bolievisrni). Lj. 1925 8" {15 str.) 3 Din. 4. F. Griv (c. Ob 1100 letnici sv. Cirila, Pojannilo k apostolikemu pumu Pijit XI. -Q u o d S. Cvrillum TlicssiUnicenseij r. dne 13 februarja 1927. 8". (1b str.) Lj, 1927. 3 Din 5. J, Tur k, Tomitz Hren. S". (30 str.j Lj. 1928, 5 Din. 6. F. Grivec, Mislitno lilo Krltluiavo, Metodična in praktična vpra- Janja, a». fl3 sir.) Lj. 1928. ■! Din. 7. F. Griv t-c, ?Rcruni Orknliilium , Okrožnica papeža Pija XI, o pre- ufavnju vzhodnega krSOiinstva. ¿j11 |23 str.) Lj. 1929. 4 Din, Knjigr ie nnrofajo v Prodajalni K« t, tisk. dr, fpr*j H. Niiman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, I Bogoslovni Vestnik«, X. letnik [i930} stane v kraljevini Jugoslaviji 50 Din, za inozemstvu 60 Din. Vsi dopisi, ki so namenjeni upravi (n. pr„ reklamacije, naznanila, preselitve i. si.], naj se pošiljajo upravi B. V., Ljubljana, Prodajalna K. T, D. (H. Ničman). Bogoslovan Akademija ima pri Ijubljaiiski podružnici poštne hranilnico račun št, 11,903- Nota. .-Bogoslovni Vcstnik- qualer per annum in lucCm editur. Pritium subnotatîonis pro vol. X.. (1930) extra regnum Jugpslavine est Din 60 Dircctio et administratio commentani -Bogoslovni Vcstnik» T. j u b-jjana. Faculté de Théologie (Yougoslavie). » * ' ., 7.n uredništvo in iztla|Htelja oblasti odgovoren; prof, dr, Lukman, 7.Vi ,Ju^osti3van\ko titksmo: Karil teč, ... 1 ■' . * ' 's. Poštnina za krahcvino Jugoslavijo gotovini plačana. BOGOSLOVNI VESTNIK IZDAJO BOGOSLOVNA AKADEMIJA I"-. ■ ' LETO X ZVEZEK III/ IV i i UUBLJflNfl 1930 KAZALO. (INDEX.) Razprave (Dissertationes]: II a h r; j c c i Volja predeatinacija, Odlomek iz Avguštinave teologije (S, Augustinus de voluntale et praedestinatione) 201 U Sen itn i k K r,, Na/starejsi glagolski spomenik in Jihirgija sv. Cirila in Metoda (De primo Iragmento glagoli Licu et de liturgia ss. Gyn i ti et Methodii)..........235 Türk. Sreve Pavla V. Tomažu Hrenu z dne 27. nov, 1609 (lireve Pauli PP, V. ad episcopum Labaceiisem Thomam Hren dotam V. Kal. Dec. MDCVIIIJ)........ 253 Praktični del (Pars practica}: Sodelovanje brani tel ja veai v zakonskih pravdah (V, M) . , 325 ALi so liturgvčni predpisi izločeni i/ cerkvenega prava? (V. M.) 326 O blag os I a vi j an ju sv. opreme (V. M.)......... 327 Odloki sv. stolice: I. Instructi« circa Ss, Eucharistiam. — 2, Prepovedane knjige. — 3. O porcijunkul.ikem odpustku. 4. O zbirkah orientalskih Uerikov za maše in druge namene. — 5. Navodilo glede nedostojne ženske noSe. — f). O zakonu nekatoličanov. 7. 0 pravdah za razporolio in loti lev zakona. ■ R. 0 oporokah v korist cerkvi (F. U.) 325 Slovstvo (Literatura)- a) Pregledi: Novi zakon: A. Tekst- B- Življenje Jezusa Krislusa, Eksegeza evangelija (A. Snoj)...........334 b) Ocene in poročila: V ober. Filozofija (A. U.) 338, — K a u t z, Industrie formi Menschen (A. li.) 33*>. - A n g e r , La doctrine du corps mystique de Jfesitt-Chnist (Fr. Grivec) 340. — Baur, Jo-hannesiChrysoslomus und seine Zeit I/Il (F. K. Lukman) 343. Opeka. Jagnje božje |C. Potočnik) 352. — Böser, Liturgische Kanzelvor trage (C. Potočnik) 352. — Auftray. Vzgojna metoda bi. Janeza Botca (F, U.] 352. VOLJA — PREDESTINACIJA. Odlontek íz AUstinove teologije, (S. Augustinus du volúntale «1 du praedestinalione.) Ür„ Jostp Hohn)re. Summaríum. I. Aci¡us.l¡ñus in dialogo >De libero arbitrio libri treí-doctrinam suam de libero humanae voluntatis arbitrio expo&uit et contra Manichaeorum errores delcndit. Quam doctrinan* nunqunm retractavit vet c-sscntialiter mutavit. Acriter dimicans contra Pciagianorum l-aeresim ¡¡ra viler fortilerquc allirmabat necessitate™ ac graluitalcni gratiae divinne. Quod au-tcm mmquam ita praestitit, ut libertati humanae voluntatis detrimcntum in-Icrret- A.spernando absolut um indeterminismum Pelagianorum, prucsertmi luliani Eelancnsis episcopi semper relativ um. atque miligafum tucbalur in. determinismum. Quad de poslericiribus quoque eius scriplis valet, in quibus secundum menlcm nonnullorutn nimin indulgchat rigorismo. Quemadmodum nec propria nec aliena natura homincm cogil ad malum, Ha el Deus gratia sua neminem nccessital ad bomim. In flu mus gratiac in voEuntatcm fit non per modum necessitatis, sed per modum libcrationii a peccato eins que sequclis. Ilaec est relative perfecta libertas hominis, quae in liac vita possibilis est. Perfeclissima evadet in altera vita: non posse puccare. — Rclationcm inter volunta tum hominis et Dui graliam quod attinct, persua-sissimum ij".si erat quaestionem hanc diificillimam esse. Tota mente in hoc incumbubal, ut ulrumque: liberum voluntáis humanae arbitrium el neoeS' si latum ac gratuilalem divinae gratiac, Scripturac divinac comprobare! Icslimoniis. Ob&curitatem vero huius quaestionis ñeque dilucidavit nequu eiLplanavit. — ft. Quod attinct quaestionem de pracdestinalione generali (de volúntale Dei salvifiira universal!), veritalem hanc Augustinus colligebat elc prireditelj 11. izdaje (1928) B. Geyer je na mesto napačne oz. polovičarske sodbe postavil pravilno J -...halt dabei aber prinzipiell an der Freiheit des Willtns fest* [str. 113), 205 libero arbitrio libri tres*, je dokazati proti manjhejeem, da je izvor zla v svobodni volji, Človeka razlikuje od živali, tako poudarja Avguštin, ter ga dviga nad njo to, kar se imenuje duh ali razum. Ako razum vlada temu, kar je v človeku iracionalnega, gospoduje v človeku to, čemur pripada gospostvo po božjem zakonu 1 Ker je po večnem zakonu izročeno razumu gospostvo nad strastmi, je razum močnejši kot strast. Ne hi bilo skladno z redom, ako bi slabejše gospodovalo močnejšemu, Razum zmore več kot strast, kateri po pravem in pravičnem gospoduje," Ce torej postane razum suženj strasti, stori to volja in njena svobodnost." Radi tega zadene Človeka pravična kazen, ki je zanj poniževalna in težka, ker gospostvo poželji-vosli nad njim tiransko divja" To zadene človeka propter deserlam virtutis arcem et electam sub libídine servítutem." Človek torej ima voljo v oblasti.1" S svojo voljo živimo hvalevredno in srečno življenje, pa tudi grdo in nesrečno življenje.11 Zakaj je Bog dal volji svobodnost, če pa iz nje izhaja greh? Radi dobrih del, ki sti brez nje nemogoča, ne pa radi tega, ker se z njo greši. To se vidi iz tegaT ker zadene tistega, ki jo rabi za greh, božja kazen. Ko Bog grešnika kaznuje, kaj mu hoče drugega reči nego to: Zakaj nisi volje rabil za to, za kar sem ti jo dal, namreč za dobra dela?11 Čeprav se more svobodnost i Dp libero arbitrio 1, S, 18: lllud eat quod vulo dicere: si (sc. mens sive spirilus) dumi m» tur alque impere t ceteris quiibuscumque homo consta!, lune esse hominem ordinati ssimtim. ., Katiu ista ergu, vel mens, vel špiritu? cum irrationale; animi malus regil, id scilicet domina tur in homine, cut dominalio lege dcbclur ea quam aeternam esse cum perilous. " ], 10, 20: Putasne ista menle euí regnum in libídines aeterna lege conccísum esse cognoscimus, potentiorem esse Iihidinem7 Ego enim nulla pacto pulo. Meque enim esset ordinati ssimum ut iinpotentiora potentiorihus Imperarent, CJuare nccesse arbilror esse, ul plus possil mens quam cupiditas, co ipso quo cupiditali recle iuslequc d omina tur, 7 [, 11: Nulla re* alia men lent cupidilatia fomitem faciat, quam propria voluntas et liberum arbitrium. — 111, I, 2: Satia esse camperltuii nulla re fieri mentcm servam libidinis nisi propria volúntate, * I, 11, 22: iyrnnniee saeviat, "I, 12. 21, lt I, \2. 26: Quid enim lam in volúntate, quam ipsa voluntas sila est7 — III. 3, 7: Nihil lam in nostra potentate, quam ipsa voluntas est. — III, 3, 8: Voluntas nostra nee voluntas esset, nisi esset jn nostra potentate. » I, 13, 28. " II, t, 3: Cur non ad earn rem usus es libera volnntate, ad quam libi earn dedi, hoc est ad recte faciendum? 206 volje izrabljati, vendar je svobodna volja, ker brez nje nihče prav ne živi in tudi živeti ne more, veliko dobro, ki je od Boga." Ako pa se kdo obrne s svojo voljo od Boga, ki je nespremenljivo dobro, k spremenljivim dobrinam ter tako greši, tak gib volje ni od Boga, ker je motus defectivus, omnis autem defeetus ex niliilo est." To je gib iz volje same, pa ne priroden, marveč prostovoljen. Podoben je gibanju k¿lIllena, pa tudi nesličen, Kamen namreč ne more ustaviti gibanja navzdol, duh pa. če noče. se ne giblje tako, da bi moral ostaviti viije ter izbrati nižje; zato je gibanje kamena prirodno, duha pa je prostovoljno. Vsled tega se kamen ne mnre okriviti greha, duh pa se more,Vl Je-li to gibanje res prostovoljno? Karkoli namreč človek stori, Bog naprej ve; kar pa Bog naprej ve, se mora zgoditi, Torej je volja determinirana."1 To pa ni tako. Čeprav Bog ve naprej naie hotenje, vendar ne sledi iz tega, da ne bi česa hoteli s svojo voljo, Bog namreč vidi naprej, kako se bo kaj zgodilo: nujno ali svobodno. Ti hočeš biti blažen, in če boš blažen, ne boš brez svoje volje. Bog to ve naprej in drugače se ne more ugoditi, kakor on naprej spozna, ker sicer ne bi bilo v njem znanja vnaprej. Iz tega pa nikakor ne sledi, da ne boš blažen s svojo voljo, kar bi bilo absurdno in daleč proč od resnice. Znanje božje mi ne odvzema oblasti nad voljo, ki jo bom tem bolj gotovo imel, ker jo je tisti, ki se v svojem znanju ne more zmotiti, vedel naprej.Božje znanje ne sili nobenega h grehu-1" Ali pa ne bi bilo boljše in Bogu bolj v čast, če bi volja ne imela svobodnosti? Nikakor ne. Konj, četudi zgreši pot, je boljši ku kamen, ki ne zaide, ker nima ne gibanja ne čuta: tako tudi stvar, ki s svobodno voljo greši, nadkriljuje tisto, ki radi tega ne greši, ker nima svobodne volje.1" V nobenem slučaju pa ne 15 II, IS. 49. •l II, 20, 54, » III, 1, 2. " III, 2, 4: Qttcitiedo «si igilur voluntas ITEera, ubi Vam ineviliihills apparet aecesntas? " III, 3, 7. 8. " lil, 4, 10, 11; Duun nemmwn ud puCCDiiduin tokens, prac videt t.imcn <-■ os- qui propria volan L J Le peccabuilt Cur erjo non vindicet i its III s, quae fieri nun CogiL praascius? Sicut enim tu menioria Lu:i non cogis facta issjie quae praetericrunt, sic Dcus pfacscientia stta nun cogil facieuda quae Incta sunt. 207 more na Boga pasti greh. Nikogar namreč ne sili lastna narava h grehu, pa tudi tuja ne; torej greši človek z lastno voljo, ni pa in tudi ne more bili, da bi se naši grehi pripisali Bogu,1"' Teh svojih nazorov, ki jih je formuliral ter branil v svoji predškofovski dobi, Avguštin nikdar ni démentirai ali bistveno spremenil. V svoji strogi avtokritiki, ki nosi naslov ^Retracta-tionum libri duo<. in ki jo je spisal pod zaton svojega življenja (okoli 1. 427.), z resnobo in strogostjo (cum quadam iudiciaria severitate) presoja svoje spise, izvzemši pisma in propovedi. Z ozirom na svoj spis > De libero arbitrio« pojasnjuje namen, iz kojega je spis nastal, ter pripominja, naj se pelagijanci nikar ne povzdigujejo, češ, tîa je njihovo lezo branil. Ničesar, kar je v teh treh knjigah zapisal, ne preklicuje ali omiljuje, marveč samo pojasnuje, kateri je bil cilj te d i spul acije. Če se v njej ni tolikokrat omenjala milost in njena potreba, se je to zgodilo iz razloga, ker za to vprašanje takrat ni šlo, Vendar pa ni bila milost zamolčana, marveč se je v spisu na več mestih puudarilo, da so vse dobrine, velike, male in srednje, od Boga. Med srednje spada svobodna volja, ker jo moremo tudi slabo porabili, vendar je takšna dobrina, da brez nje ne moremo prav živeti. Njena dobra uporaba pa je krepost, ki spatla med velike dobrine, ki jih nihče ne more slabo porabiti.'-'1 III, 5, 15: Sicul mclior est aberrans equus. quam lapis propterej nun aherrans. quia proprio motu el sensu card; i la es! excellentior cru atura quae libera vi: Um ta te puccal, quam quae propterea non pcccat, quia non hübet bberam volunlatem. Iii: Cur er¿o non laudetur Dcus, et ineffabili praedicalione laude tur, qui cum íccerit ens quae in legibus esse ni iusli-tiae permansurae, Eccit rlinm alias animas, quas vet puccaluras, vel in pcccalis etizm pericveratura s esse praev idehal : cum ei tales adhuc mc-liores sin t eis. quae quemiam nullum hnbciit rationale ac Liberum voluntatis arbitrium, peccarc non pussuntT 111, 16, 46: Neminem natura sua cojjit ul peccel. Sed nee aliena.. Quod si ñeque sua ñeque aliena natura quis peceare cugilur, restai ut propria volúntate peccelur... Ûmnino ifjitur nnn invento, nee inveniri posse, et prorsns nnn esse confirmo, qiiomodo Iribuantur peceata nostra crea lor t nos tro Deo. =1 Ret roc L t, 6: In mediis quidem bonis iiivenilur liberum vohin-latis arbitrium, quin «t male illo nli possumus; sed In men tale est, til sine illa recle vivere nequeamus. Bonus antera usus eins iani vïrlus est, quar-in magnis reperitur bonis, quihus male Uli nulius potest, Et quia omnia bona, sicut dictum est, el magna, el mudia, et minima ex Heu sunt; séquitur, ut ci Dno sit eliain bonus usus liberae voluntatis, quae virtus est, et in niaftnis nurncralur bonis. 208 V borbi zoper pelagijanski naturalizem je odločno poudarjal in vztrajno branil potrebo in gratuiteto milosti. Ni pa tega storil tako, da bi bil zanikal svobodno voljo in njen pomen v področju nravnosti. Zoper ckstremni pelagijanski indetermi-nizem je zagovarjal relativni indeterminizem. V svojem anti-pelagijanskcm spisu špiritu et Iittera ad Marcellinum liber unus" iz L 412. naglasa, da je človeku svobodno hoteti ali ne hoteti, pritrditi milosti ali ne pritrditi.^ Bog sicer hoče zveli-čanje vseh ljudi, toda ne tako, da bi jim vzel svobodnost volje. Milost svobodne volje ne izvotli in ne iztrebi, marveč jo predpostavlja, ozdravlja ter usposablja k svobodni izberi pravičnosti.-1 Z vso odločnostjo zavrača očitek pelagijancev, češ, da uči poln propad svobodne volje po izvirnem grehu in vsled njega. Svoje naravne svobodnosli človeška volja ni izgubila, marveč nadnaravno svobodo otrok božjih, ki jo je dobila v raju."'1 V svojem največjem delu »De civitate Dei* posveča Avguštin problemu volje na mnogih mestih svojo pozornost- Razumsko hotenje je svobodno. Volja, ki povzročuje dobro ali pogrešno življenje, ni podvržena nuji. Marsikaj storimo, česar ne bi storili, če bi ne hoteli, K svobodnim udejstvovanjem spada predvsem hotenje samo: pride, če hočemo, ni ga, če nočemo.11 Na tem " De špiritu et littera 34, 60; Consentire vel dissentire propria« voluntatis est ., . Cûnsintire vocationi Dei vel ab en djjietttire, prupriae voluntatis est. w Cap. 33, 59: Vult Deus trnines homines salvos fieri, el in ugnilionem veritatis venire; non sic tamen, ut eis adimnt liberum arbitrium, quo vel bene vel male u tentas lustissime iudicentur. S1 Cap. 30, 52; Liberum arbitri urn Tion evacuatur per jjratiam, sed stntuitur, quia gratia sanat voluntatcm, qua iustiiin libere diligatur, " Contra duas epistolas Pelagianomm ad Bonifatium Rotnanae eccl, episc. I, 2, 5; Ouis ft litem nostrum dicat, quud primi hominis peccato perierit liberum arbitriuiu de liumano genere? Liberia.* quldem peril t per peccatum, sed ilia quae in paradiso fuit, h abet; d i pie nam cum immortalité t >> iustitiam, propter quod uatura humana divins, iudiget gratia, diiente Du-itii no. Si vos F1Î i U S ItDciartrit, tunc vere liberi Itilit (Joan. 3, 3&); u tique liberi ad bene iuslequc vivendum. — II, 5, Peccato Adae arbitri um liberum de h u minuit) natura periise non dicimuS: sed ad pcecandum valere in hominibus subditis diabolo: ad bene autcm pieque vivendum non valere, nisi ipsa voluntas tiominis Dei gratia fuerit libera ta, et ad nmnt bonurii actionis, sermonis, cngita'tionis adiuta. =e De eivjtaic Dei V, 10, !: Manitestmn e-st volunlales nostras, quibus recte vcl perperam vivjtur, suh lali necessitate non esse. Mttita enim 209 mestu v 5. knjigi — se Avguštin specielno peča z vprašanjem, ali in kakšno skladje je mogoče med nezmotljivim božjim znanjem in svobodnim človekovim udejstvovanjem. Ciceronu se je takšna skladnost zdela nemogoča. On je stal pred dilemo: ali Bog ve nezmotljivo naprej vse, kar se dogaja v času, in potem se vse to mora tako zgoditi in radi tega ni svobodnega udejstvo-vanja človekovega, ali pa se volja človeka svobodno udejstvuje in potem ni božjega večnega nezmotljivega znanja. V tej dilemi se je Ciceron — »velik in učen mož in izkušen poznavalec človeškega življenja,* kakor ga imenuje Avguštin — odločil za svn-bodnost človeške volje, torej za zanikanje božjega spoznanja ter je tako storil ljudi, katerim je hote! rešiti svobodo, za bogo-skrunce,5' Tako rešitev vprašanja je treba odkloniti ne samo kot bogoskrunsko, marveč ker zanika bivanje Boga. Kdor namreč ne spozna naprej vse bodoče, ni Bog.-" Iz tega, ker je Bogu zatrdno znan vrstni red vseh vzrokov, ne sledi, kakor da bi ne bilo nič nam pusčenega na izvoljo. Saj je tudi naša voija v redu listih vzrokov, ki je Bogu zagotovo znan, ker je tudi volja človekova vzrok njegovega udejstvovanja. Zategadelj ne more njemu, ki so mu vsi vzroki stvari naprej znani, med temi vzroki biti neznana naša volja, ki je o njej vedel naprej, da je vzrok naših dejanj.3' Zato nikakor nismo prisiljeni, tako zaključuje Avguštin, ali zadržati božje znanje in zanikati svobodnost volje, ali pa obdržati svobodno voljo in zanikati božje spoznanje. Rajši priznamo oboje ter oboje zvesto in resnično izpovedujemo: eno, da prav verujemo, drugo, da prav živimo. Slabo pa živi tisti, ki o Bogu prav ne veruje. Zato bodi daleč od nas, da bi zani- fiiciiuul, quae. si. nollenui s, non utique fnceremui, Quo primitus perlinet ipsurn velte: nuni si volumus. est; si nolumus, 0011 «ti non enim Velt«JjUi, si iLolltmus. " De ci v i lii le De i V, 9, 2: lia, dum vull f ft cere fiberos, (ceit sacrileges. ** De civ. Dei V, 9, 4: Qui enim non esl prncscius omnium (ulurorum, non est utique Deus. =» De civ. Dei V, 9, 3: Non est nutem consequent, nt. si Deo certus est omnium Ordo Ciiusirum, ideo nihil sit in noslrdi voluntatis iirbilrio. Et ipsEie quippe nostrae Volunlales in CRUfaTUJIl Ordine Sunt, qui certus est Deo eiusque pratscienlia contineiur; quoniftffl et hutnatlae volantatei hum lucrum operum causae iunt. Atque ita qui Omnel return tausas pmescivit, proiecto in ei.s eauiis «liani nostras voluntates igiiomre noil polnit, quas nostrorum operum causas esie praescivil. 210 kali božje spoznanje z namenom, da bi bili svobodni, ko vendar smo in bomo le z njegovo pomočjo svobodni.3" Avguštin je v vprašanju svobodnosti volje vedno branil relativni indeterminizem tudi v poslednjih svojih spisih, ki so dosti rigoristično pointirani. Prav težko vprašanje11, ki j«? v njem temnost in nejasnost11', vprašanje o volji in milosti, o človekovi samoodločbi in božji vsedejavnosti je bilo vsled nesoglasja med menihi v afriškem obmorskem mestu Adrumetu, odnosno vsled pomislekov in odpora menihov v južni Galiji, posebno v mestu Massiliji (Marseille), Avguštinu predloženo, in v tem težkem problemu je še moral svoje stališče precizirati, preden mu je smrt iztrgala pero iz roke. Ugotovil je oba dva faktorja, ki iz njih izhajajo zveličavna dela: voljo in milost, ter je hkrati poskušal odnos med obema lazsvetliti, Ni pa se mu posrečilo, kakor je sam iskreno in odkrito priznal, da bi bila z njegovim tolmačenjem odstranjena obscuritas celega problema." Poglavitno mu je, da postavi v svetlo luč besede sv. pisma, ki se tičejo obeh ¿initeljev, volje in milosti.11 Svobodnost volje je ne 3,1 De civ. Dei VI, tO, 2; (Jtiocirca nullo modo cogimut aut retenta p.¿eicitntia Del toller« voluntatis arbitrium, aut relento voduntalU arbitrio IXum [(¡»od neTai est) nefiiire prnescium futurorum: sed utrumque utnplecli-mu , ulmmque lideliter it vernciter confitemur- ¡Hud, ut bene čred j m tis; hcc, ut bene vivanras, Mule Atilem vivitur, si de Deo noti bene Čredi tur, Undt ubsil n nobis eins nemire pruescienliam, ut liberi eSse vtlimus, quo adjuvante sumus liberi, vel erimus. =l Ad Valenlitium epi«t. posterior n. 2; De qua difficillima qu&eilione, hoc est de volunlate et {jruliu. aI De jjratta et libero arbitri» Cup, I. t: Ne toj perturbet huius qu&estioms obscuritas. 41 J. 1, s |i s Ii h t r |j c r , uvod k nemškemu prevodu izbranih Avjju-štinovih spisov v Bibliothek der Kirchenvater, bs^. v. Dr. O. Bardenhcwcr, Dr. Th. Schcraiann und Dr. C, Weynian, Kempten-München, lili t, str. XL. opredeljuje Avguštinov« stališče k temu problemu tako-le: "Was man alt ihm (Auguslin| tadelt, ist die Meinung, als hätte er in seine Praedestinalion eine Gu ide eingeschlossen, welche die Willun-slreiheit aufbebt und den Wil-lensxwang proklamiert. Indes der Vorwurf ist iinhercchtißt, Denn Aujjusiin hat einerseits niemals die Freiheit preisgegeben und arwiererseits mir d,is Vorhandensein einer Gnade konstatiert, die ihren Zweck unbedingt sicher erreicht. Von einem Zwang redet er nicht. Allerdings gibt er auch nicht an, wie Freiheit und sicher wirkende Gnade zu vereinbaren sind,« H De jjrutia et libero arbitrio cap. 20, 41; Sati s me di,*putas,*e arbit-ror .,. et sie dispulasse, ut aon nmgis e£o. mi.im divina ipsa Scriptura vobiscum loculu sit evidenlisiimts testimoniis veritatii. 211 samo lilozofska, marveč tudi teološka resnica.M Po navedbi dokazov sv. pisma, zaključuje, da je na najsijajnejši in najočitnejši način izražena svobodnost človeške volje-™1 Kaj premore svobodna volja, dokazuje prvotno stanje angelov, ki so ob grehu hudiča in njegovih ostali zvesti ter so si tako zaslužili, da se jim na vekomaj ni več treba bati nevarnosti padca," Tudi človeka je Bog ustvaril s svobodno voljo. Če bi bil 5 svojo voljo hotel oslati v tem stanju pravičnosti in brezgreš-nosti, bi si bi! brez preiskušnje smrti in nesreče zaslužil tisto polnost blaženosti, ki jo sedaj uživajo angeli, da namreč v obče ne bi mogel več grešiti.'4 Prva sposobnost volje je bila v tem, da je mogel ne grešiti, poslednja pa bo veliko večja, da ne bo mogel grešili/6 Ali je posledica izvirnega greha izguba svobodne volje? Avguštin pravi v »Enchiridiju« tz 1. 421.: Človek je slabo uporabil svobodno voljo ter je pogubi! sebe in njo."1 Sv, Tomaž Akv. tolmači te besede v tem zmislu, da je človek zgubil ne ovnjo naravno svobodo, marveč svobodo od greha in nadloge." Da je to tolmačenje pravilno, dokazuje sam Avguštin med drugim v svojem zgoraj citiranem polemičnem spisu zoper dve pismi pelagijancev iz l, 420-, kjer z začudenjem vzklika: Kdo izmed nas trdi, da je z grehom prvega človeka izginila iz člove- 31 lb. tap. 2, 2: Revelavit nobis per S crip tura s suns sanctas esse in hominc liberiun voluntatis arbitrium. ™ Tb. cap. 2, 3: hcce aperlissimc videmus expressum libcrum humonae voluntatis arbitrium. 37 Du dono perscveranliae cap. 7, 13: Quae tamun liherlas vohinLatis m illhn primau condiiinnis praestanlia quantum vatucril, npparuit in an. tjelui, qui, diabolo cum suis cndenle. in veritalc slulerunl, et ad sccuri-tntem perpeluam nun cadendi, in qua nunc eos esse certissiini sum us, pcrvenire metuerunt, 311 Dc correction? el gratia cap. 10, 28; Sic el Imminent fecit cum f i hero arbilrio.., In quo slain recto ac sine vitio, si per ipsum liberuill arbitrium manure voluisseL, protecto sine ullo mortis et inielicilalis eit-peiimenlo, acciperet ill,tin. inetitu liuius pernian-ionb, healitudinis pleni-tudincni. qua el sancti angeli sunt beali, id est, til cade re Hon posscl ulteriuS. 31 lb. cap. 12, Prima ergo libertas voluntatis erat, posse non peccare: novissima erit midlu m a i or, tion posse p«CCare. " Enchiridion cap, 30i Unmo nude Uten« lihero arbitrio el se pcrdidil et ipsum. S, Iheof. I, qu. S3, a. 2 ad 3: Homo peceando liberum arbitrium dicitur perrfidisse, non quantum ad libertalem naluralem, quae est a CO-acline, sed quantum ad libertalem. quae est a culpa et a miaena, 212 skega rodu svobodna volja? Izginila je sicer svobodaT toda le tista, ki je bila v raju, namreč svoboda popolne pravičnosti, idružene z neumrljivostjo. Naravna svoboda volje ni izginila, ima pa zmožnost za greh pri tistih, ki služijo hudiču, ne pa za dobro in pobožno življenje, ako je milosl božja ne osvobodi 1er ji ne pomaga k vsakemu dobremu delu v mislih, besedah in dejanjih,Božje zapovedi, ki n, pr. prepovedujejo prešuštvovanje in zakonolomstvo, dokazujejo svobodnost volje. Ne bi namreč bilo zapovedi, če bi človek ne imel svobodne volje, ki z njo more biti pokoren božjim 2apovedim, Na drugi strani pa je nemogoče spolnjevali yapoved čistosti, če nam Bog ne pomaga. Kdor torej pravi: Hočem spolnjevati, pa me premaguje poželjivost, njemu — njegovi svobodni volji — odgovarja sveto pismo: Ne daj se premagati hudemu, ampak premagaj hudo z dobrim (Rim. 12, 21), Da se to zgodi, pumaga Bog s svojo milostjo. 11 Bog včasih zapove kaj takega, česar ne moremo storiti, da spoznamo, česa naj ga prosimo. Vera pomaga z molitvijo, k spolnjevanju zapovedi. Gotovo je, da moremo spolnjevati zapovedi, če hočemo; ker pa Bog pripravlja voljo, moramo od njega izprositi, da toliko hočemo, kolikor zadostuje, da hoteč izvršimo. Gotovo jet da hočemo, kadar hočemo; da pa hočemo dobro, stori on, ki je o njem rečeno; Pripravljena je volja od Boga fPreg. 8. 35)." Contra duns epístolas Pclagianoruirt I, 2, 5; 6, 9. 43 De gratia «t libero arbitrio cap. 4, fi: N'uni quid tam mulla quae p r.ci [lin n l ur iti lege Dei, ne fornica tienes cl adulte no committanlur, indien nt aliud quam liberum arbitri um? Ñeque enim praeciperenhir, nisi homo haheal prupria.il] VOluütatMn, qua divinis praeeeptis ubedirel, Fl tarnen Dei domin: est, sine quo servari castilalis praeeepta non possunt, Unde ait ille in libro Sapientiue; Cum scirem quia nemo esse potest continent nisi Deux det; et hoc ip sum erat s 8 -p ien Lia e, scire cuius esset hoc dun um {Sap, fi, 21J, Ut nittcm ista noil serven tur castjlatis sánela mandata, unusquisque tenta -lur a concupifceatia sua abstract us et i I I e c t u 5 | Jac, b 14). Uhi si dixeril : Voto servare, sed vinenr a concupiscwitin mea, respendet Scriptura lihero eins arbitrio, quod iam superius dixii Moli vinci a malo, sed vinco in bono malum, Quod lamen ut fiat, adiuvat gratia, lb. cap. 16, 32: Ideo iuhcl ¡sc. Dens) nliqua quae non psimmui, Ut noverimus quid ab illo petere d eben mu s. Ipsa est enim fides, quae erando impelrnt quod lex impernt.., Certum est enim nos mandata ser- 213 V ostri polemiki proti drugemu odgovoru bivšega oktanskega Škofa Julijana je zadnje leto svojega življenja (429/30) v spisu, kojega dnvršitev je smrt preprečila, zoper pelagijanske antiteze Julijanove strogo formuliral svoje teze. Proti Juli-janovemu pojmovanju svobodnosti volje po načinu nekakega fizikalnega ravnovesja med dobrim in slabim1^ ugotavlja tole: Ako je svoboden samo tisti, ki more izbirali dobro in slabo, Bog ni svoboden, ki ne more slabo hoteti.4" Svoboden k slabemu je tisti, ki s svojo voljo dela slabo bodisi v dejanju ali v besedi ali samo v mišljenju. Kdo izmed odraslih bi tega ne mogel? K dobremu pa je svoboden tisti, ki z dobro voljo dela dobro tudi v dejanju ali v besedi ali samo v mislih. Tega pa brez milosti božje nikdo ne more.117 Zakaj tega ne more? Ker je človeška volja s slabo uporabo bila izkažena in pokvarjena,1' Človek je namreč bil tako ustvarjen s svobodno voljo, da je mogel ne grešiti, če ni hotel. To je tista prvotna rectitudo mo-ralis, dana ob Boga, ki jo je človek z grehom spremenil in poslabšal, vsled česar je — kdo bi se temu Čudil? — s kaznijo nastopila posledica, da ne more več prav ravnati (recta agere).1' v arc, si volumus: scd quia prau paratur voluntas a Domino, ab illu peten-dum est ul tanlufi) velimo, quantum suCCicit nt volendo faciamus, Certum est nos velle, ctun volumnu sed tile. fant ut velisnu* h;:,nuni, de quo dictum est, quod paulo anten posui: P raeparalur voluntas a Domino [Prov, 8, sec. LXX). Poslednje besede, ki iih je AvguStin čilal v grikem nleifiandrijikem prevodu (LXXJ. su mu bile pnliuhljcna formula, ki jo je rad ponavljal pr. Retract. 1. 9. 2: 10, 2\ 22. 4: II. 1. 2). Otto U&rdenhewer, Gaschiciile der altkirchlichen Literatur IV [Freiburg i. Br. 1924), str. 516. Centra secundam lutiani rcsponsionem op. imperi. I, 1(K); Si hberuiti nem est, nisi quod duo potest vel la. id est, el bunum el malum: liber Deus non est, qui malum nun potest vcllc. 17 lb. til, 120; Ad malum liber est, qui voluntate afiit mala aul upere, aut sermons, aul eerie sola cogitation« r hoc autcm grandsons netatis qui« hominum nun potest? Ad bonum auletn liber est, qui voluntate bona afiit buna, ilia m ipse aut cpete, aul sertnone, aut Certe sola cogitation«: sect hoc sine Dei gratia nullum hominum potest. 1,1 lb. VI, 13: Evidemter apparet liberum arhitriuni malo suo usu esse vitiatunL *D [h. VI. 12: Cuiu libero enim sic est crealus arbitrio, ut posset non peccare, si nolle I: non ut si vellet, impune peccaret. Quid ergo mirUm, si deiinquendo, hoc est, rectiludinem suam in qua laclus «rat depravatione JIUltando, cum SLipplieln secutum est nan posse recta age re? 214 Boljšemu razumevanju nekaterih ostro pointiranih Avgu-štinovih izjav is njegove zadnje pisateljske dobe, ki so bile dostikrat krivo tolmačene ali celo izrabljene v podporo /motnih in krivoverskih naukov, naj služi nekaj pripomb. Pred vsem je treba ugotoviti, da Avguštin še ni začrtal tako določne razmejitve med naravnim in nadnaravnim, kakor je to pozneje storila skolastična teologija. Njegova pozornost ne velja temu, kar je možno, marveč temu, kar je bilo in kar je. Ne umuje in besedttje u tem, kar pripada k naravi konstitutivno, kon-sekutivno in eksigitivno, marveč vzame človeka, kakor ¿a je ustvaril Bog ter ¿a potem spremenil greh: naravno je to, kar je storil Bog, protinaravno pa to, kar je povzročil greh.™ Av-guštinova filozofska mentaliteta, ki je temeljila v platonistič-nem idealizmu, je pojmovala človeka, kakor naj b! bil po božji ideji in kakršnega je Bog v resnici ustvaril. Ni pa ga ustvaril samo z naravnimi elementi, ki tvorijo njegovo bisfvo, marveč ga je tudi opremil s supranaturalnimi in preternaturalnimi darovi. Avgušlinovemu zanosnemu duhu se vse to prikazuje kot naravno, kar je realizacija božje ideje o človeku. Protinaravno pa je to, kar je iz človeka naredil greh. Konsekvenca tega pojmovanja je bila, da je nasledke izvirnega greha slikal 7. jako temnimi barvami, ki nekoliko ovirajo presoj tistih svetlih točk moralnih sposobnosti, ki so kljub grehu ostale človeški naravi. Kar se tiče greha samega, ni toliko poudarjal njegovega formalnega bistva, ki je v pomanjkanju nadnaravne bogopodobnnsti, kolikor je bil neumoren v naglašanju njegove materialne strani: neurejene poželjivosti, os obit« seksualne poželjivosti, Neurejena poželjivosl, ki je vir vsakega greha, je v tem, da se človek obrne od višjih, božjih in trajnih dobrin k nižjim, spremenljivim in nestalnim." Med temi nagnjenostmi je najsilnejša concupiscentia carnis in v njej Tivtronl, o. c, 11, 464; ,.La lecture des textes de saint Augustin laisse l* impression qu'il ne s occupe guère de ee qui était possible, mal* de ee qui a ¿té et de ee qui est; qu'il ne raisonne guère sur le naturel constitutif OU consécutif ou exigible tel que l'ont défini les théologiens, mais qu'il prend I' hnmme tel que Dieu d'abord, puis la chute I' a lait: le naturel est l'oeuvre de Dieu, le contre - nature! est l'oeuvre du péché.« i[ De libero arhitrio I, !6, 35: Cum quisque avertitur a divinis vere-que roarteniibus, et ad mutabilia atque ineirta convertitur. 215 se tudi najbolj očituje nasprolslvo proli razumu in Bogu.'J Ta concupiscentia rebellis, ki iz greha izhaja in v greh zavaja ter je krivda obenem in kazen, hoče nad človekom zagospodovati ter si ga usužnjiti. Nikdo pa ji ne postane suženj kot samo tisti, ki se ji z voljo vda. Tudi pogani ji niso v vsem podvrženi, temveč morejo, če tudi pravega Boga resnično in pravilno ne častijo, izvrševati dela, ki jih po normi pravice ne moremo grajati, ampak po zaslugi kot dobra hvaliti.1'1 V svojem veličastnem delu De civilate Dei« daje državljanskim čednostim poganov svoje priznanje. " Takšna dela so sama po sobi dobra. Ker pa jim manjka edino pravi odnos k nadnaravnemu cilju človeka, so za nebo sterilna. Avguštin jih celo imenuje »grehe« z ozirom na Pavlove besede: Omne, quod non est ex fide, peccatum est« (Rim, 14, 23), pri čemer jemlje besedo fides v zmislu nadnaravne vere, dočim jo je treba vzeti, kakor se vidi iz konteksta, v zmislu vesti in prepričanja. Kakršna pa je volja človekova sama po sebi, ranjena od greha in oslabljena, se ne more trajno ustavljali slabi po-željivosti ter je ne more premagati. Da je človek grešil, mu je zadostovala svobodna volja, ki se je z njo sam pokvaril; če naj pa se vrne k pravičnosti, potrebuje zdravnika, ker ni zdrav. Zdravilna milost božja je potrebna. V oznanjevanju njene potrebe je bii Avguštin — doctor gratiae — neumoren. Njegovo počelo o Bogu kot viru svetlobe in življenja za dušo 1er o njegovi vseobčni kavzalnosti v fizičnem in moralnem oziru '■» Ti ver oni. o. c. II, 473: ¿Par concupiscence, l'évéque d'Hip-fone n'entend pas uniquement l'appétit du plaisir charnel; il entend d'une manière générale l'attrait qui nous détourne des biens supérieurs pour nous incliner ver; les jouissances intérieures... Mais de ces inclinations la plus violente et celle dont l'insoumission à la raison et A Dieu «si la plus manifeste est évidemment la paisson sexuelle, et c'est pourquoi saint Augustin y vit principalement le corps même du péché original en .lOus,« De špiritu et littera cap. 21, 48: Si auteiu hi qui naluraliter quae 1e£is sunl fachml, nonduui sunt h abend i in nunliro eoruiti quos Christ! iuslifical gratia; sed in ecrum pofius, quorum etiam impiorum. nec Dcum vtrum VLruCiter iusleque Colentium, quaedait: tamen facta vel lefjimui, vel novimus, vel audinius, quae secundum iustiliau rcgulam non solum viluperarc non possutnus, veram etiam merilo nrctequu laudamus. « De civilale Dei 11, 19; V, 12—15. B De nalura al gratia cap. 23, 25: Ut m peccalum ircl (homo!, suffetil ci liberum arbitrium. quo s« ipse yitievitj ut aulïm redçal ad iuslitiam, opus ha be t medico, quoniam snnus non esl. 216 pride tukaj do popolnega izraza.11 Ta zdravilna milost je za človeka osvobodilna. Milost je, ki osvobojuje človeško voljo.1,7 To je, kar imenuje Avguštin pravo svobodo. Z izvirnim grehom je bila ta svoboda izgubljena. Brez milosti se nc moremo izogibati slabemu in delati dobro. S tem pa ni rečeno, da vsled nuje delamo slabo, ne, mi to delamo svobodno, in vprav v tem je svobodna volja, ki nam je ostala in ki jo moramo razlikovati od svobodnosti. Na nesrečo pa Avguštin ni vedno pazil v svoji terminologiji na to razliko med izrazi svobodna volja in svo-bodnost in zato se mu je zgodilo -—■ au grand scandale de ses adversaires —, da je enostavno rekel, da je padli človek izgubil svobodno voljo,1"1 Milost torej osvobojuje voljo. Ta teza, ki je Avguštinu tako po godu, da jo prav pogosto ponavlja, izključuje pri njem možnost naziranja o milosti, ki bi voljo zasužnjevala. Kdor grehu služi, je suženj greha, kdor pa s pomočjo milosti božje služi v ljubezni Bogu, je svoboden otrok božji. V svojem spisu De natura et gratia« navaja besede sv. Hieronima: »Liberi ar-bitrii nos condidit Deus, nec ad virtutem, nec ad vitia necessitate trahimur; alioquin ubi nécessitas, nec corona est" " J, M a il s b a c h , Hic Ethik des lieil. Augustinus II, Br Freiburg i, Br. 1909, sir, SI: „Die Überzeugung Augustins von der Notwendigkeit der heilenden Gnade ist die Konsequenz seiner Grund anschäuung über Cotí als Licht- und Lebensquell der Seele und über Gottes allumfassende Kausalität im sittlichen wie im physischen Dasein.« Erich P rit y warn S. J., Thomas von Aquin als PrtbleinaLíker. v Stimmen der Zeit, 55. Jahrgang, 9, Heft, 1925, str, 189; »Platoilismus — Augustinismus betonen einseitig das erste [die All Wirksamkeit Gottes): daß alles, was immer geschieht von Gott geschehe, weil eben das Göttliche das eigentliche Sein ist, und dns Kreatiirliche eigentlich nichts,« De curreptione el fraila Cap. Ë, 17: Voluntas quippe humana non libértate ccnicqttltur gratiam, nud gratia prit i lis libertatem. " Tiierjnt, o. c, 11, str. 479: Cest ce que saint Augustin appelle proprement ta liberté. Cette libertó a été perdue par le péché d'origine. Nous ne pouvons plus, sans lu grâce, éviter le mal, ni, sans une grâce plus spéciale, faire le hien. Ce n'est pas à (Ure que nous fassions nécessairement le mal que mous accomplissons: non, nous le taisons librement, et en cela consiste précisément le fibre arbitre qui nous reste et qu'il faut bien distinguer de la liberté. Malheureusement, f'évéque d'Bippone n'a p.is ¡frrdé touiowTS dans son langage cette distinction importante entre les mots libertas et liberum orbltri.um, et il lui est arrivé plus d'une fois, au grand scandale de ses adversaires, du dire simplement que l'homme déchu avait perdu le libre arbi Ire." 217 {Adv, Iovinianum). K tem besedam pripominja: (Juis non a£-noscat? quis non toto corde susdpiat? quis aliter conditam humanam ncget esse natüram? Sed in recle faciendo ideo nullum est vinculum necessitatis, quia libertas est charitatis.'1' Milost mu ne jemlje svobodne odločitve, marveč jo vzbuja ter podpira v smeri k nadnaravnemu cilju. Pri nadnaravno moralnem udejstvovanju človeka ni milost nekaj absolutno in edino aktivnega, vulja pa nekaj zgolj pasivnega, kakor so prvoboritelji reformacije in janzenisti hoteli Avguštinu podtakniti kol mnenje, marveč sestoji dobro dejanje iz dveh činiteljev kot tvornih vzrokov; milosti in volje. Da pripada milosti prvenstvo dignitatis et causalitalis, ne more biti čudno. Avguštin pa tudi ne prezre drugega činitelja, človekove volje in tiste odločilnosti, ki je njej rezervirana. To med drugim dokazuje njegovo razlikovanje med adiutorium, sine quo aliquid non fit (gratia sufliciens), in adiutorium, quo alt-quid fit (¿ratia efficax). Adam bi bil lahko ostal stanoviten, če bi hotel; da ni hotel, je prišlo od njegove svobodne volje."1' Imel je ne adiutorium, quo perseverare!, marveč adiutorium, sine quo perseverare non posset. Sedaj pa prejmejo tisti, ki so izvoljeni za nebeško kraljestvo, ne samo adiutorium, sine quo non, ampak adiutorium, quo ali stanovitnost samo.41 Ali ni ta adiutorium takšen, da se mu volja človeka ne more ustavljali? Ali ni Avguštin opredelil učinkovitost milosti kot delectatio coelestU, secundum quam operemur necesse est?'J Kakor je razvidno iz konteksta na tem in sličnih mestih, je to delectatio deliberata. Ako se imenuje zmagovita (victrix). se ji ta pridevek pripisuje ne radi tega, kakor da bi premagala voljo, temveč ker premaga slabo poželjivost."9 Mar 11 De nshwa et firatia cap. 65. 18, De correptione et jjratin cap, It. 32'. Posset perseverare, si veliclt quod ul nullel. de libero desccndit arbitrio, " lb, Cap. 12, 34; Primo ¡taque homini datum est adiutorium perse veranil ae, nt-n qtiu lier^t ut perseverare!, sed sine quo per libemm arbi-trium .perseverare n.in posset. Nunc vero Sanctis in regnum Dei per gratiam Dei praedcstinatis non tale adiutorium perscverantiae datur, sed tale lit eis perscvcruntia ipsa donelur; t»on solum ut sine isto dono perseverantes esse non passim, verum etiam ut per hoc donum non iiííí perseverantes smt. « Comment. in ep. ad Cal, n. 49. ta De correplione et gratia cap. It, 31: Uua [{jratli, quse dalur post Adae lapiuiu) fit ul Vilit, et tantum velil, tantoque arderé dilijf.it, ut carnis volunta tem cwbifil concupiscenlcni volúntate spiritus vine.it. Boüuilívni Viilnik. IS 218 ni Avguštin učil nauka de gratia irresistibili? Nikdar ni rabii o milosti predikalov: irresistibilis, invictissima, omnipotens, ki jih je samo rabil o božji volji. Ali ne pripisuje na nekaterih mestih svojih spisov iz poznejše dobe milosti učinkovitosti, ki ji ni moči se ustavljati? V poštev pridejo zlasti naslednje besede: Subvenlum est igitur infirmati voluntatis humanae, ut divina gratia indeclinabiliter et insuperabiliter ageretur; et iden. quamvis infirma, non tamcn deíiceret, ñeque adver-sitate aliqua viaceretur." Kdor te besede pazljivo in brez predsodka cita, takoj uvidi, da se indeclinabiliter et ínsuperabiliter nanašata ne na milost, marveč na voljo, kar tudi potrjuje kontekst. Avguštin je namreč neposredno prej ugotovil, da človeku v sedanjem stanju ne zadostuje adiutorium, sine quo non, ki ga je Adam imel v raju, marveč mu je potreben adiutorium quo, sigurno učinkovita milost, da volja med tolikimi in takšnimi skušnjavami ne pade premagana. Zato je za sla* bost človeške volje poskrbljeno na ta način, da z božjo milostjo postane ueuklonjiva in nepremagljiva ter tako, čeprav sama po sebi slaba, vendar ne odpade ter se ne da od nasprotne sile premagati,4* Kar se tiče učinkovitosti milosti, je zanimivo zabeležiti, da jo Avguštin tudi deducirá iz njene kongruentnosti z aktualnimi dispozicijami Človeka. Razpravljajoč o problemu poklica in izvolitve izjavlja tole: lili enim electi, qui congru-enter vocati: illi autem qui non congruebant ñeque contení-perabanlur vocationi, non electi, quia non seculi, quamvis vocati/"1 De corruption!! et gratin cap. 12, 38. Mifjne ima inseparabiliter nieilo insuperabilitcr. 1,1 J. Mansbach, o. c. N, sir. 35: »Das ,indec!ina hiliter" steht Hoch offenbar den .deiieere', das ,insnperabilit«r' dum ,neque adverwtak ftliqun vinceretur' gegenüber! Niçtil Gnade und "Willensfreiheit erscheinen ils Gegensätze, deren Slreit von vorhinein zu Gunsten der Goa^e entschieden wiire: es stehen sich gegenüber der Wille und die Sündengefahr, wobei der Wille — in KraH der Gnade — des Sieges gewiß wird.« " De div. quacstinnibni: ad SimpÜeianuin II, qu. 2, 13. Ti seront, Kdn te namreč odlikuje? Kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel? Če si pa prejel, kaj se ponašaš, kakor da bi ne bil prejel?« (I. Kor, 4, 7). Kdor tako misli, se mu more po vsej resnici reči: Bog ovenčuje svoje darove, ne pa tvoje zasluge.17 sunL plurima, in defensione libcri nrbilrii, MC intelliganLur, Ut ud vilam piani eL bcDiim Conversationem, Cut merces aelerna dcbelur, adiutorio el graliae Dei locus non rclinquatur. — lb. cap, 8. 19: Vita aeterna bonis operibus redditur, sicut aperlissime dicit Scriptura. — De corrcptione et gratia, Cap. 13, 41: (¿nam (vita01 aelemani] certum est bonis operibus debilflrt reddi. De gratia el libero arhitrio cap. 6, 1-1: Videamus quid dic.it (Paullis) sua iam propiquanLc passions, scribens ad Timftlheum. Ego enitn immolor, inquil, et lempus resolutionis ratac inslat. B o n u m cerUmoi certavi, c u r s u m cnnsummavi, fid em serve vu Isla , ulique iam merila sua bona coni [nemoral: ut post bona merita ecnscquatur coronam, qui post merita mala consecutus est graliam. Denique altendile quid seqiialun Sup C res I, inquil, mibi corona iustitiae, qua it) reddct nibi Dominus in 111 a die i u si us i u d e * (II Tim. 4. 6.—8|. Cui reddertt coronam iustus judex, si non do- missel £ratiam miserleors pater? Et quomodo essel ista corona iustitiae, nisi pTaecessisset gratia quae iu&tifieat impium? Quomodo isla dehilu redde-rctur, nisi prius ilia gratuita donnretur? lb. cap. 6, J5r Si ergo Dei dons sunt bona merita tua, non Dcin coronet merita lua lamqunm meritn tua, sed tamquntn dona sua, " lb. cap. 6. 15: Cum dkuut Pelagian! banc esse solam non secundum merila nostra gratiam, qua hemini pcccata dimittuntur: illam vero quae dalur in fine, idest, aeternam vilam, mentis nostris praecedenlibus riddi; respondendum est cis. Si enim merita nostra sic intelligcrcnt, ul cliam rpi i 226 Ostra polemična nota proti pelagijancem in semipelagi-jancem v poznejših Avguštinovih spisih pojasnjuje ostrosti in trdosti mnogoterih njegovih izpovedi in zaključkov. Na snovanje misli je pri njem v borbi zoper pelagijanski naturalizem, ki je ekscediral v pretiravanju moralnih sposobnosti človeka, imelo velik vpliv 9. poglavje Pavlovega pisma Rimljanom. Iz tega poglavja, ki je dosti težko razumljivo ter je že od nekdaj delalo eksegezi mnogo težav, je Avguštin posnel jako učinkovita gesla v boju zoper pelagijansko krivo vero. Sklicevaje se na 20. in 21. verz tega poglavja, ki vsebujeta komparacijo, vzeto iz stare zaveze [Iz. 45, 9; Eccli, 33, 13. H), koje tertium bi se dal drugače ugotoviti, nego je to storil Avguštin, je stanje človeštva po izvirnem grehu in vsled njega opredelil kot massa luti, peccati, iniquitatis, mortis, perdilionis, damnationis, damna-bilis, damnata,'" Tej masi pristoja kazen. Kdor je iz te mase rešen, naj prizna božjo milost in dobroto; kdor pa ni rešen, naj prizna božjo pravičnost. Četudi bi ne bil nikdo rešen, bi Bog ne bil nepravičen."" Kdor se iz te mase reši, njega je, tako poudarja dona Dei esse ctgiioieercnl, non essel repmhanrla ista sentential qu inism vero merita humana sic praedicant, ut ca ez semetipao habere h ornim; tu dicaut, picrsus rectissimt respondet Apostolus; Quis eni ni te di» scernit? Quid a u t e m bubts quod nun jc Cipi i ti? Si sulcm t; I accept.'s i i , quid g I □ r i a. r i & quasi nan acctpe-ris? |J. Cor. 7.) Prorstis tnlia cogitanti rcetissimc dicitur: Dona sua coronal Deus, non merita lun. =s V slovenskem prevodu se glasita ta verza; O človek, kdo si vendar tir ki hi se odgovarjal Bogu? Bo mar rekel izdelek tistemu, ki ga je izdelal: ■ Zakaj si me naredil t ait a?« Ali nima lončar oblasti nad glino, da iz iste snovi napravi eno posodo, ki je v časti. in drugo, ki ni v £asti7 — Avguštin ju izraz massa jiimv, giiko testo, ik>vic,1, od glagola yJf'iM = meiam. gnulem) rabil ne v indilerentnem, marveč v slabem zmislu za z izvirnim £rchcm pokvarjeno in pogubljeno človeštvo. Calvin je razlago prispodobe o ilovnati snovi potenciral do teorije, da je Bog iz te ilovnate snovi napravil nekatere kot posode usmiljenja, druge pa kot pohode Jize, to je absolutno in pozitivno p: edesliniral za pekel. Pripomniti je treba, da tertium compnrationig ni delovanje božjega lončarja, marveč volinosl Človeka, d:t se vda Bogu, kakor se ilovica vda lončarju. •v De correptioae et gratia cap. 10, 28: Quotquot cx hac slirpc gratia Dei liberantur. a damnation« uticjue liberantur, qua inm lenenlur obslricti. Unde etiamsi nellus liheraretur, iustum Dei indicium nemo iustc reprehen-dirct. — De dono pcrseverantine cap. 8, 16: Non itftque simus ingrati, quod secundum placitum voluntatis suae, in laudem glonae fratiae suae lam multos liberal m i s tricot» Deus de tam debita perditione, tit si indc 227 Avguštin na osnovi Pavlovih besed Efežanom (1, 4—6), Bog pred ustvarjenjem sveta v Kristusu izvolil ter naprej odločil za božjega posinovljenca ne radi tega, ker je iz sebe svet in brezmadežen pred njim, marveč ga je izvolil in naprej odločil, da bi bil svet in brezmadežen. Storil pa je to po sklepu svoje volje, da se ne bi mogel kdo ponašati s svojo voljo, marveč da hvali božjo.1" Kdor je izvoljen, je izvoljen ne radi tega, ker veruje, marveč za to, da bi veroval.1,1 Vera, bodisi začetna bodisi popolna, je dar božji: ta dar prejmejo nekateri, drugi pa ne, kakor spričuje sv. pismo. Da ga vsi ne prejmejo, je posledica izvirnega greha; četudi bi ne bil nikdo rešen, bi se Bogu ne moglo upravičeno nič očitati, Velika milost je, da jih bo prav veliko rešenih, Da Bog reši tega, drugega pa ne, to so nedoumljive njegove sodbe in neizsledna njegova pota."' Tistim, ki so 7, obilno božjo milostjo rešeni krivde in kazni izvirnega greha, je brezdvomno oskrbljena možnost, da slišijo evangelij ter da verujejo, ko slišijo; v veri, ki dckije po ljubezni, ostanejo stanovitni do konca; četudi včasih pridejo s tira, se po opominu ali brez opomina vrnejo na pot, ki so jo zapustili; nekateri utečejo po prejemu milosti s smrtjo nevarnostim življenja. To dela v njih tisti, ki jih je naredil kol posode nsmi- nemincm liberare!, non essel iniustus, Ex uno quippe omnes in conde m na ti on cm nun miustam iudicati sunt irc, sed iuslani. Qui ergo liheratuT, gratiam diligat, qui non Hbernlur, rfebitum agnnscat. Si in r e lili lic ndo dehilo bonitas, in enigendo sequilas intelligitur, nusquau) esse apud Deuni jniquilus invemtur. J0 De praede^linationc sanctorum cap. 18, 37: hltgit nas Deus in Chriito afile numdi constrlutíonem praedcslinans nos in adoptionem fili-orum: non quia per nos sancli el imniaculali luluri era thus, sed elegit praedesliaavitque lit esiemus. Fecii autem boc secundum pía ci luni voluntatis suae, Ut nemo de sua. sed de illius er£a se volunLale glorietur. 11 De praedestinaiiome sanctorum cap, 17, 31: lnlelligamus ergo vo-calionein qua (iunt etccli: non qui eligimtur quia crediderunl, sed qui eli-gunlur ul credajit. 11 Ib. cap. 6, 16: Fides, el incboaUt el perfecta, domui: Dei esti el boc donum quibusdani dari, quibusdam non dart, omniiio non dubilet, qui non vull manifest issimis aacris Litleris repugnare. Cur autem non omnibus d« t ur, fideiem moveré non debet, qui credit ex uno umne s isse in condemnalionem, sine dubitatione iustissimairi: ita ul nulla Dei esset iuata reprt-iiensio, elianun nullum inde liberare tur. Unde constat niagnani esse gratiam, quod plurimi liberan tur,.. Cur aulem istum potiu* quam ilium libcrct. Inscrutahilia sunt indicia eius el investigabiles viae eiui |Rom. 11, 33). 228 ljenja, on, ki jih je v svojem Sinu izvolil po milosti pred ustvarjenjem sveta." Zakaj se izmed dveh olrok, ki sta enako v sponah izvirnega greha, eden prejme kot otrok božji, drugi pa je ptiŠčen v sponah greha; zakaj se izmed dveh odraslih brezbožnih eden tako pokliče, da klicu sledi, drugi pa se ne pokliče ali ne tako pokliče: to so nedoumljive božje sodbe. Zakaj izmed dveh pobožnih eden prejme dar stanovitnosti do konca, drugi pa ne: to so še bolj nedoumljive božje sodbe," Število tistih, ki so predestinirani za kraljestvo božje, je tako gotovo določeno, da ne more nikdo bili dodan in nikdo odvzet.™ To število je samo po sebi veliko, v primeri s pogubljenimi pa majhno/" Ali spada k temu številu, ne more nikdo izmed vernikov znati, dokler živi na tem svetu. To mora ostati tajno, da se varujemo napuha. Koristna je ta tajnost, da se kdo ne prevzame, marveč da je vsak. ki prav živi, v strahu, ker ne ve, kdo bo prišel k večnemu cilju, Zakaj verjeti je, da nekateri izmed otrok pogubljenja ne dobijo daru stanovitnosti do konca; začnejo z vero, ki deluje po ljubezni, nekaj časa živijo zvesto in pravično, potem pa padejo, preden se ločijo s tega sveta, Tisti sveti pa, ki so po božji milosli za božje kraljestvo odločeni, bodo prejeli dar stanovitnosti do konca 1er bodo v celotnem številu tja dospeli in 3:1 De cnri cptione et gralia cap, 7, 13: Qui cum que ergo ab lila originali damnaticne ista divin,le gratine largilate disereli sunt, Hun est d ubili m qund et procuratur cin audicrtdum evangelism et Cum audiunl, Credunt; et in fide quae per dilcctioncm operntur {Gal. Si 6], usque in finem persévérant; et si quand» exorbitant coneptl emendantur, et quidam eorum c t si ab hnmtnibiis non Cnrripiantur, in viattt quant ¡cliquerai)t redeillltr et nonnull i accepta gratia, in qunlibel aetata, periculis huius Vttae mortis céleri-tate subtrabuntur. Haec enim omnia opera tur in eis. qui vasa misericordiae opera tus est ens, qui et elegit eos in lil le suo. ante constitution?:» mundi per electinnein [¡ratine, ** De dtJlTO perseveraniiae Cap. 21: Ex duobus parvlllfs origlftati peccto pariter chslrictis, cur isle assumatur, ille reliitqualur: et ex duobus aetata iam grandi bus impiis, cut iste iia voteiur, ut vocantem sequatur. ille au tem nut non voceluT, aut non ita voceLur, inscrutabiliora sunt indicia Dei. IJe eerreptiorte et gratin cap. 13, 39: Haec de bis loquor, qui prae-desLinnti sunt in regnum Dei, quorum itn certus est numerus. ut nec ad-dntur eis quisqnam, nee mimiatur es eis, lb. cap. 1Û. Quod ergo pauei io comparalione percuntium, in suo vero numéro multi tiberanlur, gratia fit, gratis fit, gratine sunt agendae quia fit. 229 bodo v vsej celoti do konca nadvse blaženi; z njim je bila in je usmiljenost Zveličarja, bodisi ko so se spreobrnili, bodisi ko so se borili, bodisi ko so venčani,'7 Oni pa, ki ne spadajo k številu predestiniranih, k temu nad vse gotovemu in srečnemu številu, prejmejo najpravičnejšo sodbo po svojih zaslugah. Ali so namreč še vedno pod izvirnim grehom, s katerim gredo s Svela, preden je bil v zakramentu prerojenja odpuščen; ali pa so dodali druge grehe s svobodno voljo, ki pa ni bila osvobojena, svobodna od pravice, sužnja grehu, s katero se valjajo v raznih škodljivih poželjivostih, nekateri bolj, drugi manj; vsi pa so hudobni ter v svoji različnosti tudi prejmejo različne kazni. Nekateri pa prejmejo milost božjo, toda začasno, ne ostanejo stanovitni, zapustijo Boga, zato so zapuščeni. Prepuščeni SO brez daru stanovitnosti svoji svobodni volji, in sicer po pravični in tajni sodbi božji.311 Navedeni Avguštinovi izreki — navedel sem takšne, ki spadajo med najizrazitejše — vsebujejo nedvomno precejšne rigorislične ostrine, ki so od nekdaj povzročale tolmačem Avgu-štinovih idej dosti težav, Presoja je odvisna od tega, ali se tem 37 Jb. Cap. 13, 40: (Juis ts multiludinc fidelium, quamdiu in bac cuor-tiJitute vi vi tur, in numero pravde s i in atoru m se esse praesumu 17 (Juirj id OCCulUri opus est in hoc luCO, ubi sic cavenda est elatio... Nam propter htiiiis utiliUtcrn secreti, ne torte quis exlollulur, sed ornnes eliam qui lično cuniint timcanl, dum occultutn est qui pervenia.nl: propter huius ergo utili-tatem secreti credenduni t si quosdam de lili is purditionis, non accepto dono p trse verand i usque in finem, in fide quae per dilectionem operatur incipcrt vivtre, el ;diqunadi. oplatuni.« (super oblatam); molitev po obhajilu pa »po v-i.sčid£« (post commu-nionem). Pri prefacijah čilamo v naslovu; Prefacie: do veci.ny Bože (Praefatio: usque aeterne Deus), To se pravi: prefacija se začenja kakor navadno in se nadaljuje do besedi »vejEi.ny Bože«. 1 Dr, V, .1 a g i i , Glagnltliea, Würdigung neuciildcckler i'"rag men le. Mil zehn Tafeln, Wien 1690, IJunkschriftcn der kab. Akademie der Wutcncch. in Wien. Philo.s.hbt. Klasse, Rd, 38. — Fotografski posnetki so priloženi sjmo posebnim odtisom L? razprave Tab. L If. obsega dva dunajska glagolska lista, tab. III--X. pa kijevske liste, 1 V. Jagič, Glagolitica. pg 2, — Idem, Entile hu ngsgeiehičh te der kirchenslawischen Sprache. Neue Ausg, Berlin 1*513, pg, 237 Po novi izdaji (iz L 1927,) rimskega misala v slovenskem jeziku se glasi začetek prefacije: V istinu dostojno t pravedno jest, pravo i spasitelno, nam tebe vsegda i vazde hvali vzdavati, Gospodi sveti, Otče vsemogi, večni Bože.« Po tem občem uvodu sledi posebni del, ki je določen v zakramentarju za posamezne maše. Maše, ki so zbrane v kijevskib listih, so: 1.) v čast sv, Klemenu (23. novembra) s posebno prefacijo: 2.) v čast sv. Feliciti (isti dan); 3,) šest različnih maš za vse dni v letu, vsaka s svojo prefacijo (mt.šč na vi.sj^ di>ni vi>sego leta obid^ce): 4.) maša o mu-čencih (mi*šč o m^čenicehtO: 5.) maša o vseh nebeških močeh (nii,šg o vusčln, nebesi,skyhi, silaln,). Jagič se je mnogo trudil, tako pripoveduje sam, da bi k slovenskim molitvenim formularjem izsledil vzporedne latinske izvirne molitve. Za prvi dve maši, t. j. za mašo sv. Klemena in sv. Felicite, mu ni bilo težko dognati vzorec v Gregorijevem zakramentarju in drugih kodikih. Zadevne molitve so tudi v sedanjem rimskem misalu prav take, kakor so bile v devetem stoletju, ko so jih prvič prevedli na slovenski. Le za prefacijo v Klemenovi maši ni bilo nikjer najti originalnega teksta. Pri šestih mašah za vse dni v letu je samo k dvema molitvama mogel ugotoviti paralelni latinski tekst v zbirki: Monumenta veteris liturgiae alemannicae, pars I. (St. Blasien 1777], pg, 230, 231. Vprav v tej zbirki (pg, 217, 264, 265) je našel vzorec za eno molitev iz maše o mučencih, Za mašo o nebeških močeh je dognal tri molitve." V celoti Jagičevo prizadevanje ni uspelo. Zlasti za onih šestero maš za vse dni v letu ni mogel izslediti pravega latinskega vjra. 2. V kapiteljski knjižnici v Padovi hranijo pod signaturo D 47 star kodik, ki ga štejejo danes med najvažnejše spomenike za poznavanje in proučevanje rimske liturgije. Nemški učenjak A. Ebner je 1. 1896. prvi opozoril nanj in ga opisal/ Padovanski kodik obsega zakramentar Gregorija Velikega in okrajšan martirologij; ob koncu so dodani masni formiilarji za razne prilike in blagoslovi. Pater Kunibert Mohlberg iz reda 1 V, Jagič. GI a goli ti c a, opombe na sIt. 54—56. * A. Ebner, Oucllcn iind Forachungen iur Gescbichte und Kttnst-geichieht* des Mtssale Komamim i m Mittelalter: i ter I In lic um. Freiburg i. D. 18%. 238 sv, Benedikta in profesor Anton Baumstark sta 1. 1927. priredila kritično izdajo zakramenta rja.* Mohlberg, znani strokovnjak v izdajanju starih kodi-kov, je napisal uvod [str. 1—XLIII) in uredil liturgični leksl (str. 1—104), Baumstark pa v na široko zasnovani razpravi (str. 1—1raziskuje, ali je sestavil prvi olicielni rimski zakramentar že papež Gelazij I (492—196), ali še le Gregorij Veliki (590—604); katero je razmerje med rimskim zakramen-tarjem iz dobe Hadrijana I (772—795) in prvotnim Gregorije-vim zakramentarjem; v čem so si podobni padovanski kodik in frankovski zakramentarji ali, kakor sedaj pravijo, Gelazijev zakramentar 8. stoletja, V nasprotju z drugimi znanstveniki, ki so pisali o zgodovini rimske liturgije, dokazuje Baumstark, da papež Gelazij L ni sestavil nobenega zakramenta rja.* Nas posebej bolj zanima, kar piše Mohlberg o kodiku samem. Vse okoliščine, pisava in okraski govore lako, da je kodik iz devetega stoletja. Iz zakrumenfarja samega pa se da še bolj natanko določili, kedaj je bil spisan. Velikonočna hvalnica Exultet se konča s prošnjo: Memorare domine iamulum tuum Hlofhanum imperatorem, qui vivis et regnas Deus etc. Lotar je bil kronan za cesarja že !. 823., a vladal je sam, brez očeta Ludovika Pobožnega (f 840), od 1, 841, do 855. Ker se v molitvi omenja samo Lotar, ne pa tudi Ludovik, moremo iz tega sklepati, da je zakramentar v padovanskem kodiku iz dobe 841—855.7 Imena svetnikov, ki so pripisana v zakramentarju, nam kažejo, da je domovina padovanskega kodika v Belgiji, v okolici * Die ültestc erreichbare Gestalt des Liber Sacramenlnrum anni cir-cuh der römischen Kirche (Cod, l'ad. D 47. lul. llr—100T|. Einleitung und Tex i ausgabt von dr, P, Kunibert M o h 1 b e r g O. S. B, Untersuchungen von Prof, Dr, D, h, c. Anton Baumstark. Münster in Westt. 1927. = Litur-giegeächicbtliclie Quellen. Heft 11/12. * Vsa razprava je temeljita, snov zguäfena, zato pn tu in tarn nekoliko tečko timljiva. Celo ufeni bolandist Hipolil Dclehaye S. J, je potožil, da se je pri braniu Je Irudoma dokopal do konca, Annlecta Gotland., torn. <17 (1929). pi. 117, 7 Tako je p. Th. Michels O, S, B. določil dubo, v kateri je nastal kodik. Ensfehungszeit und Heimat des Codex D AI der Kiipitetsbibtiotliek iu Padua. — Jahrbuch für Liturgicwissenschalt, Bd, 7, Münster in Westi. 1928, pg. 2*1. — Mohlberg je sprejet čas od L 823. du 865., v katerem naj bi bil kodik spisan. 239 mesta Liitticha. Kedaj in kako je kodik prišel v Padovo, sc ne da več dognati. Toliko se iz zakramentarja samega da razbrati, da so ga v H. stoletju rabili v Vertmi, in sicer, kakor se zdi, v benediktinskem samostanu sv. Nazarija in Celza. Prototip, vzorec, ki je po njem posnet padovanski kodik, je star zakramentar rimskega mesta. To nam pričajo najprej naslovi rimskih štacijonskih cerkva, Le v Rimu so mogli te naslove označevati tako, kakor jih čitamo v padovanskem zakramentarju; n. pr. dne 2S. aprila: natalis Sancti Vitalis in vico longo; dne 10. maja: natalis Sancti Gordiani via latina; dne 12, maja: natalis Sancti Panchratii via aurelia; dne 29, julija; natalis Sanclomm Felicis, Simplicii, Faustini ei Beatricis via portuense. Samo v Rimu so mogli umeti, kaj naj pomeni naslov v petek po tretji nedelji v postu: »ad S. Laurentium ad Tita*, To je cerkev, ki se v sedanjem rimskem misalu imenuje »ad S. Laurentium in Lucina«, V dobi Gregorija Velikega so ji rekli i=ad Titan<<. Odkod to poznamenovanje? — Na Campus Martius je stal obelisk, posvečen solnčnemu bogu Titanu. Ta obelisk je bil kazalec solnčne ure, ki jo je bil na tem mestu dal napraviti cesar Avgust 1. 740. u, c. (Papež Pij VI. je dal obelisk ?,opet postaviti na trgu Morite Citorio.)* V kčinonu padovanskega zakramentarja se je mašnik prvotno spominjal samo papeža: >una cum lamulo tuo papa nostroi. Šele pozneje so v kodik pripisali besede: »et antistite nostro el omnibus ortodoxis atque catholicae et apostolicae fidei cultoribiisa. Nov dokaz, da je zakramentar v svoji prvotni obliki iz Rima, Cas, v katerem je bil sestavljen prototip padovanskemu zakramentarju, moremo presoditi po praznikih, ki zanje vemo, kedaj so jih začeli praznovati, pa v padovanski kodik še niso uvrščeni. Papež Sergij [687—701) je dal dvigniti in slovesno prenesti relikvije sv. Leona Velikega. V spomin na ta dogodek so poslej praznovali >Translatio Leonis«. V padovanskem zakramentarju tega praznika Se ni. Iz tega moremo posneti, da je prototip zakramentarju še iz dobe pred Sergijem. V onem času so uvedli tudi praznik povišanja sv. Križa. Tudi ta praznik ni označen v padovanskem zakramentarju, O sv. Feliksu, Sim- H C. M o h 1 h e r ¡j O. S. B., Rcndiconti delta Pontificia Accadcmia Romuna di Archeologia, nnno IV, \926, pg. 261—277. Porofilo T Ephemcridiis Liturficae, 1927, pg, 434. 240 plicijn, Favstinu in Beatriki čitamo v zakramentarju, da to bMa njih trupla pokopana ob via pnrtuense inokosti podrugii v s. i&puvčdi učeniki», vr> či.sti namčstbnikii, vi, m^čenii naslždi.nikfi: hmt, gmi* našim. IIIristoniT. gospodi.ml. našimi ). Dasi je očitna sorodnost med kijevskimi listi in padovanskim kodikom, vendar kijevski molitveni formularji niso posneti neposredno po padovanskem zakramentarju. Dokaz za to je Mohlbergu ze različen nasluv pri vsakdanjih mašah. V padovanskem kodiku beremo: incipiunt orationes cottidianae Gregorii Papae: v kijevskih listih po Jagičevcm prevodu: missa ad omnes dies totius anni. So pa še druge razlike, ki jih Mohlberg ne omenja. Naslov »praefatio« za hvalnico »Vere dignum et justum est etc.« se pojavlja v Gregorijevih zakramentarjih i z dobe 244 Hadrijana i. (772—795). - V padovanskem za k ram en ta r ju se t» označenje bere že v rubrikah, a v masnem tekstu ni tega naslova. Pač pa se nahaja beseda prefacie pri vseh mašah v kijevskih listih. Molitev po obhajilu se v padovanskem kodiku imenuje »ad complendum -. V kijevskih listih čitamo »pa vi.s^dč«, to je latinski >post communionemn. — [Za molitev po darovanju je v zakramentarjih iz Hadrijanovih časov poznamenovanje: super oblata. V padovanskem kodiku je na tem mestu: super obla-tam. Tej obliki v edninskem številu odgovarja v kijevskih listih: nadii oplat'i>mr>.l iNajbolj določno pa pričajo molitveni formularji sami, da avtor kijevskih listov ni prevajal po padovanskem zakramen-tarju. Vseh molitev v kijevskih listih je 38, Od teh je nekako polovica bolj ali manj do besede enakih vzporednim formular-¡em padovanskim, Drugi so si podobni po mislih. Pri četrti maši za vse dni pa je v prvi in drugi molilvi tudi misei različna.^1 Prefacije k tej maši v padovanskem kodiku ni. Prva molitev v četrti ma3i za vse dni v padovanskem kodiku: Rege nostras domine propiiius voluntaies, ul nec pro-priis iniquitatibus implicentur, nec subdantur alienis, per dominum. V kijevskih listih: Cesariistve našemi. gi (gospodi) milostT.ja tvoeja prizi.ri: i ne oh>dazt, našego tuzim'f., i ne obrati nas-i, Vt plen'n narodom Ij pogani.skynrr.: ha [Hrista) radi gi (gospodi) nasegn, iže cčsiiritT. s!> Otl,cemJ> i $'■> svitftymi. , . , Po .Jagičevem dobesednem prevodu: In regnum nostrum, domine, misericordia tua intuere, el quae nostra sunt alieni-genis tradere noli, neque nos in rapinam paganarum gentium Ci. J. A. J u a £ m a n n , Pracfatin und sliller Kanon (Keilschrift £. kath. Theol. Innsbruck 1929, 69), H. I, j e l z m a n ti , Das Sncramcnlarium Grcgurianum noch dem Aachener Urexemplar. Münster i. Weslt. 1921 (Liturgiegesch. Quellen, lL.3j. Pinf. A. Baumstark sodi o razmerju med latinskimi izvirnimi formubrri in besedilom v kijevskih listih: «Die Wiedergabe des zugrunde liegenden lateinischen Originals ist die denkbar freieste, sodaß wohl eher von einer nach^chctflenden Umschreibung, als von einer wirklichen Übersetzung desselben zu sprechen wÜtc« {M issalc Romanu m. Seine Entwicklung, ihre wichtigsten Urkunden und Probleme von Anl, Baum* slark. Eindhoven-Nijmeffen in Hulland [1929| pg_ 84]. — V tej splošni obliki sodba o stamslovenskem prevodu ni točna. 245 convertas, Per Christum dominum nostrum, qui regnat cum patre et sancto (špiritu), I z vsega, kar smo povedali, moremo po pravici razbrati, kar trdi tudi p. Moblberg: neposreden vzorec kijevskim listom ni bil padovanski kodik. Formularji kijevski so potekli iz drugega vira, in iz drugega formularji padovanski. Ta dva vira, prototipa, sta si med seboj sorodna, tekla pa sta v razvoju vsak v svoji strugi. V obeh se nam je ohranila prvotna oblika Gregorjevega zakramentarja. 5. Bolj zamotano je vprašanje, v kalerem obredu sta sv. Ciril in Metod vršila lilurgijo, Jagič sodi, da je sv, Ciril v po-četku svojega misijonskega dela med Moravani in Slovenci opravljal božjo službo v slovenskem jeziku po vzhodnem, bizantinskem obredu. (Sv, Metod takrat ni bil še mašnik: bil je samo diakon.) Pozneje pa da sta sv. brata sprejela rimski obred Vsaj za Metoda moramo reči, da se je kot nadškof prilagodil obredu rimske cerkve, To nam pričajo kijevski listi, ki so odlomek rimskega misala iz devetega stoletja, iz dobe, ko je sv. Metod kot nadškof še deloval v panonski in moravski deželi.1™ Jagfču ugovarja profesor V. Vondrak. Njemu se ne zdi verjetno, da bi bil Metod uvajal med Slovani v Moravi in Panoniji rimski obred; tega da ni storil že radi grškega cesarja ne, ki ga je poslal v te dežele, Rimski zakrament ar, ki se nam je ohranil v kijevskih listih, je v svoji prvotni obliki nastal med panonskimi Slovenci, v deželi, kjer je bila domovina tudi bri-žinskim spomenikom. V teh krajih so opravljali misijonsko delo (udi nemški duhovniki, Zato, da je bil tu udomačen rimski obred. In čuvali da so rimski obred tem bolj zvesto, ker jc bil v deželi vedno odločilen vpliv solnograškega nadškofa,51 Vprav nasprotnega mnenja sta dva druga veščaka: Bcrčič med Hrvati in Snopek med Cehi. Oba mislila, da sv. Ciril in Melod v Moravi in Panoniji nikoli nista opravljala božje službe po bizantinskem obredu, ampak da sta že od počelka svojega misijonskega dela sprejela rimski obred. Oba, Herčič in Snopek, dokazujeta svojo misel s poročilom staroslovcnske legende O II V. J □ ¡j i £ , Glagoliticp, 4. 5. Idem, Enistehgnflsjieschichte der kirchcnslav. Spmche, 24b. " W. Vondrak, AlLkirchenkvische Gratnmatlk, 2. Aufl. Berlin 1112. 29. 30. 2-16 sv. Cirilu. Sklicujeta se na 15. poglavje legende. Tam beremo: Ko je došel sv. Ciril v Moravo, »vi. skorč že vi,st> crF.kovi.tiyn cini. preloib nauči je (učeniky) utn.nici. časovomi. i večen,ni, pavečertnici i tainči sluzf>bé,«16 Na lalinsko so Ee besede takole prevedli: Mox vero toto ecclesiastico ordine transíalo edocuit eos (discípulos) officiutn matutinum, horas, vesperas, breve officium vespertinum et sacramenlorum officium. V nekaterih rokopisih čitajo namesto vi,si. crt.kov |,nyn Čim. preloži, (preloživiil: vi,si. crí.kovwiyn čini, pricmi. [pre-jeroši), Na to besedo je Snopek oprl svojo misel in sklepal: sv. Ciril je takoj po svojem prihodu v Moravo sprejel ves rimski obred. K temu dokazovanju je odgovoril profesor Ritig: V večini rokopisov se nahaja izraz preloži.« Samo ob sebi pa je umevno, da je Ciril, ko je dospel v Moravo, poznal samo bizantinski obred. O tem ni mogoče dvomiti. In psihološki zakon konservativnosti se upira misli, da bi bil Ciril takoj ob prihodu v Moravo svoj domači griki obred zamenjal s tujim, neznanim ntu rimskim obredom."1 Snopka Ritigov odgovor ni preveril in je svojo misel vzdržal tudi pozneje,': Legenda pripoveduje, da je Ciril naučil svoje učence, kako naj molijo jutranjico, časove |ure), večemico in povečernico. Berčič je menil, da se liturgična molitev samo v rimskem obredu tako deli, vzhodni obred pa da ima drugačno razdelitev. Iz tega, tako je sodil, se dá razbrati, da sta sveta brata takoj od kraja sprejela rimski obred. Prof. Ritig pripominja čisto pravilno, da so jutranjica, čas o vi, večernica in povečernica deli litnrgične knjige, ki je v rabi v vzhodni cerkvi pod imenom 'QnoXÓyiov. Zato se iz same te razdelitve ne more nujno sklepati, da bi bil sv. Ciril »preložil« na slovenski jezik liturgične knjige rimskega obreda; prej bi mogli reči nasprotno.'" Zares, ob poročilu legende moramo prej misliti na grški, nego na rimski obred. Grki so davno pred dobo sv. Cirila in ls A, Teodo ru v t.-Ba la m.. Kirih, i Metodi, t. Soüja 19¿0, pg, 5<>. 10 Sv. Ritig, Poviiísl j pravo llavuuttíne u Crkvenoin bogoslužju, sa osobjtim obzirom na Hrvatsku, I. aves. Zagrch 1910, str. 16—19. Fr. Snopek. Studie Cyrillo-melliixléjské. V Brné 190ñ. str. 161—162, 17 Fr. Snopek. Die Slavenapiistcl. Kremsier t91H, str. 137. 251. 111 R i L i g . 1. c, — J. B c r i i č . Dvie službe rimskoga obreda za svctkoviim sv. Cirila i M eluda. Zagreb 137(1, str. 78, 247 Metoda v svoji javni molitvi ločilif ff^eofii MQa.t, io-itnivoc, d.To-dEUivav.},> Izrazi, ki so z njimi v naši legendi označeni posamezni deli molitve, nas spominjajo na grško terminologijo. To treba posebe reči o besedi jpovečernica«, Narejena jc očito po grški besedi dnudajivov,kar pomeni molitev po jedi, po večerji. Simon, nadškof solunski (1410—1429) nam pripoveduje!d&odevzvov molimo /«rd vfji>tiiorpTjVfpa jedi.1'" Bila je to molitev ppovečcrnica«. V rimski Iilurgiji se sklepni del vsakdanje javne molitve že od časa sv. Benedikta (t 543) imenuje Completorium Ko je Mohlberg priobčil svoj spis o kijevskih listih, jc P. de Puniet O. S. B. ponovil misel, da je sv. Ciril takoj od po-četka sprejel rimski obred.— Mohlberg sam si je osvojil tezo, ki jo zagovarja dr. Ritig in pri nas profesor Grivec, da sta sveta brata prvotno uporabljala bizantinski obred v slovenskem jeziku.-" Muhlbergu se zdi docela naravno in samo po sebi umevno, da je sv. Ciril ob prihodu v Moravo vrštl liturgijo po bizantinskem obredu. Saj drugače niti mogel ni. Toda v deželah, kjer sta sveta brata oznanjala evangelij, je bil tuintam že udomačen rimski obred, Vzgojeslovna modrost je velevala Cirilu, da se počasi prilagodi krajevnim običajem in namesto bizantinske, narodu tuje in daljše liturgije, sprejme bolj preprosti rimski obred v slovenskem jeziku. Več kot verjetno je, da so tudi v Kimu želeli, naj ne uvaja v teh deželah bizantinskih seg. Kijevski odlomki rimskega migala nam pričajo, da sta sveta brala v resnici sprejela rimski obred. Pa kedaj se je to zgodilo? Mohlberg misli, da je sv. Ciril prevedel rimsko liturgijo na slovenski jezik 1. 868, ko sta se sveta brata mudila v Kimu. V Rim sta dospela proti koncu ], 867, Dne 14. februarja I. 869, je Ciril umrl, 10 Cf. N i 1 o 13 a r g i & , Jcromonaco di Crottaf^rrata/Spfti.vfi'/J, »Diurno« delit Chiese dt rito Riznnlinn. Rnma 1929 _ Orienlalia christilna, vol, XVI. 2, Nuni, 56, novembri 1929, pg, jI—106|. — To je prvi kritičen spis o liorologiju. :n Simon nrchicp. Thtjjaion,, II£ewmU4 je prevajalec izrazil z nosimo : eie milostivae obecenie našimi. Kdor je vajen rimske liturgije, takoj čuti, da izraz nosimo- za ge-rimus« v tej zvezi ni pravi. Pozneje so to besedo nadomestili z drugo. V glagolskem misalu iz 1. 1483, čitamo: miloitivtrm, obetaniemi. tvorimi.~\ Da je prevajalcu duh rimske liturgije bil dosti tuj, priča tudi molitev po obhajilu v maši o mučencih. V padovanskem kodiku slove ta molitev ad compienduni : Purificet nos domine quaesumus et divini perceptio sacrament! et gloriosa sanctorum tuorum oratio, per. V kijevskih listih: po vusadč : Očisti ny gi (gospodi) pro-simi* tj«; nebesi.skyln. Ivoih i. radi zapovedi.i; i utvn>di ny, da slavim h tjt; pred li svj^tymi tvoimi molitvami našimi; gmi. (gospodi,mil našimi,. Jagič je prevedel to molitev: Emunda nos, domine, qoae-sumus le, per praecepta tua coelestia et eonfirma nos, ut glori-ficemus te coram sanetis tuis precibus nostris. Per Dominuni nostrum. Oni, ki je prevajal latinski tekst na slovensko, je imel pred seboj drugačno besedilo, nego se nam je ohranilo v padovanskem kodiku. A dasi se prototip slovenskega teksta docela ne ujema s padovanskim vzporednim Formularjem, se ne da dvomiti, da prevajalec ni vsega prav Oital. Kaj naj pomeni po obhajilu molitev: Očisti nas, gospod, prosimo te, radi nebeških tvojih za-poredi? Po padovanskem kodiku je mašnik molil; »purificet nos . . divini perceptio sacrament!.« V prototipu k slovenskemu prevodu se je molitev morala glasiti: purifica nos, domine... per percepta tua coelestia. Prepona r.per« v besedi percepta" je bila označena bržkone samo s črko »p«"1. Ker je prevajalec premalo poznal duha poobhajilne molitve v rimski liturgiji, je čital praecepta« namesto percepta«. V isti maši o mučencih se zdi, da je tudi v molitvi po darovanju lalinski izraz -te donante« v padovanskem zakramentarju " Cf. J n g i č , Glagoli Licu, str. 55, opomba 4. " Ct- Baumslark -Mohlberg, Die Sltestc GeslaJt etc. p£, XX. 251 na slovensko preveden zapovedi,mi (voimi*. Ker pa je latinsko besedilo te molitve tudi drugače dosti različno od slovenskega, je morda prevajalec imel pred seboj lekst, kateremu bi odgovarjal prevod »zapovedbmi tvoimi^. Tudi prevod prve molitve iz maše o vseh nebeških močeh (silahi.) priča, da prevajalcu rimska liturgija ni bila domača. V padovafiskem kodiku te maše ni. Našel jo je Mohlberg v zakra-mentarju iz Fulde™ pod naslovom: Missa cotidiana de Sanctis. Prva molitev je: Deus qui nos beulae Manae semper virginis et beatorum coelestium virtutum . .. atque simul omnium sanctorum continua laetificas comrnemuratione, praesta quaesumus etc. Slovenski prevod je lep in krepak. Zgrešil pa je prevajalec pomen značilne besede »commemoratio*. Kdor pozna rimsko litur-gijo, ve, da beseda v zvezi, v kakršni je uporabljena v tej molitvi, more pomeniti edinole »spomin^ (pametu). V kijevskih listih pa čitamo molitva« namesto »pameti,': Ki, iBog^l, iže ny molitvy radi blaienyje bejtf ibogorodicj^] prisnodevy Marija... prisno ny vi>zveselib, esi (Devs qui nos precibus beatae deiparae et semper virginis Mariae . . . eontinuo laetificasti). Ce povzamemo, kur smo dugnaii, primerjajoč staroslovenski lekst kijevskih listov z vzporednimi latinskimi formularji, mislim, da smemo reči: onemu, ki je prevedel te formularje na slovenski jezik, je bil duh rimske liturgije nekako tuj. Pa kijevski listi nam dokazujejo še več: prevajalec je bil svečenik grškega obreda. V tretji vsednji maši padovanskega zakramentarja je pre-facija: V D aeterne Dens. Tuum est enim omne quo vivimus, quia licet peccati vulnere natura nostra vitiata est, tui tamen est operis, nt a terrena generali ad coeleslia renascamur, Per Christum. To prefacijo je avtor kijevskih listov prevedel takole: Ty esi života gi (gospodi), ot'b nebytič bo vi> bytie sl- tvoril ii ny esi, i ot'i.pad'J>šj(; vhskresi paky; da namii ne do-stoiti. tebe si.grešati; tvoe že s^K vt.se: nebesi.skač i zemali.-skae gi (gospodi): da ty sami. ot i, grčhi. našiht izbtavi ny: HmL gmi. (Hrtstomb gospodi.mi.}. Kdor je prvi sestavil to pretacijo v slovenskem jeziku, je moral poznati vzhodno, carigrajsko liturgijo. Misli, ki jih je iz™ S&cremenLarium Fuldense, snec. IX, ed. Hichttr. Fulda 1912, IT 252 razil v početku, ni v tej obliki našel v nobenem rimskem za-kramentarju. Tako, kakor v tej prefaciji, govori svečenik v grški liturgiji, in sicer v liturgiji, ki jo pridevajo sv, Ivanu Krizostomu. V liturgiji sv. Krizostoma slavi svečenik Boga: 'A^iovxai dixami' (7f vf.iVEiv, o i EiUo/'ffr, at alveiv, nnl KLyaQiotuv. . . ¿x tov fn) (ii to elrai f)fidg .infji'/yayti: xai ;iarjaru.o6rra^ dvfotijaag Le tisti, ki mu je bil tekst Krizostomove prefacije živo v spominu, je mogel uporabiti te misli za latinsko besedilo: tuutn est enim omne, quo vivimus etc. Poznati pa je moral tekst Kri-zostomove prefacije v slovenskem prevodu. Ne moremo si misliti, da bi kdo za preprosto latinsko besedilo poscbe prevajal težki grški tekst z globoko zamišljenimi filozofskimi izrazi: ¿k tov fit} elg xh ilrat ii/td^ xartt'iyaye^. stvori! si nas iz ne- bitja v bitje. Slovensko besedilo grškega teksta je moralo že zveneti v ušesih onemu, ki je prevajal latinsko prefacijo, Ob podobni misli v latinskem formularju se je spomnil značilnega odstavka v prefaciji Krizostomove liturgije v slovenskem jeziku. In kakor da mu za veliko misel ni ugajala preprosta beseda latinskega formularja, je vpletel v slovenski prevod težji, a bolj svečani tekst Krizostomove liturgije. Slovenski tekst, ki ga je uporabil prevajalec, je tisti, ki se nam je v vzhodnem, bizantioskem obredu pri Slovanih, katoliških in pravoslavnih, ohranil v bistvu neizpremenjen do danes. Katoliški Rusini bizantinskega obreda molijo Ae vedno: oh, ne-bytič v-b hytie nasi, priveli. esi i oHpadšit; vozstavib. esi paki.3j V prav tako molijo pravoslavni Rusi. Kaj se da razbrati iz tega dejstva? V dobi. ko je avtor kijevskih listov prevajal rimski zakra-mentar, je morala grška liturgija sv. Ivana Krizostoma biti že prevedena na slovenski jezik, Zato ne moremo pritegniti onim, ki mislijo, da je sv. Ciril takoj ob svojem prihodu v Moravo sprejel rimski obred.. Najprej je prevedel na slovenski jezik liturgijo, ki jo je doma poznal, liturgija sv. Ivana Krizostoma. Slovenski prevod rimskega zakramentarja mora bili iz dobe, ko je v Moravj io Panoniji bil še v rabi vzhodni obred v slovenskem jeziku. Zakaj oni, ki je prevajal latinski zakra- »i li'i^lipv Ti ¡Ti f«, Ed, Romae 1813, pg. 62, Migne, P. Gr. 63. 915 " Liturfif iie vi. styhi oca naiego Joanna Zla ton s t a go. 253 mentar, je sam opravljal božjo službo v slovenskem jeziku pn vzhodnem obredu. Prevod je torej iz dobe, ko je sv. Metod še živel. Ko je Metod 1. 885. umrl, so njegove učence pregnali, papež Stefan V, pa je liturgijo v slovenskem jeziku prepovedal. In kdo naj bi bil tisti, ki je prevedel rimski zakramentar? — Vse okoliščine kažejo, da ga je prevedel sv, Ciril. Prevedel je zakramentar Gregorija Velikega, v Rimu I. 868. Iz životvorne sile slovenskega jezika, kakršna se razodeva v kijevskih listih, je sklepal Jagič, da je vzorec tem listom bil pisan že v devetem stoletju, še v dobi sv. Cirila in Metoda. Liturgično historični razlogi, ki sem o njih govoril, nam potrjujejo Jagičevo sodbo, P. Muhlberg pravi ob koncu svoje učene razprave, da so mase za vse dni v letu in maia o nebeških močeh v kijevskih listih najlepši biseri iz zakladnice stare rimske liturgije: in zalo želi, da hi se slovenskemu misalu iz 1, 1927, dodali tudi kijev-ski listi, ti častitljivi ostanki iz misala velikega Cirila, te dragocene relikvije iz zakramentarja Gregorija Velikega. BREVE PAVLA V. TOMAŽU HRENU Z DNE 27. NOV. 1609. (Breve Pauli papae V. ad episcopum Labacensem Thomam Hren datum V. Kal. Decembris MDCV1III.) Ob tristoletnici smrti Tomaža Hrena. Dr. Josip Turk — L!ubtjana. J. deh Razprava. Suminarium, — Dala occniiono lerlii centenarii a mortc celeberrimi «piscopi babacensi« Thomae Hren (t IQ. II. 1630| discutitur ct solvilur quaeslic de calUmiHH contra vilam ip^iui atsertit. 1. Osk-mhtur. quae Jocumnila in jenere ca de re conside rauda et qua sorte in varii.s archivis, praeserlim in archivo Nun I in I ume Graeeensis necnon in Archivo Vaticano Secreto asscrvatg _mnt, - |j, lllustranlilr rela-lioncs minus benignat Nuntiorum Gratcertsilim. prae.turtim Hieronymi comitis de Portia, episeopi Adj-iensis, et Salvajfi, episeopi Lunensis et Sarzaneitsis, nil episcopum Lavantinum Georgiern Stohoeum, quem aller Romae de iniqua locution« de Summo Pontilice [also accusabat, alter vero ad Fcrdinandum, Austria« archiduceirt. Quorum modu& a^endi contra Stoboeum comparatur ei confirmalur cum eorurdem modo a£endi contra Thomam Hien et vice versa. — III, Ultimi duo Nuntii Graeccnscs, scilicet Petrus Antonius de Ponte, episcopus 7 roiae, et Alexander Paravicini, episcopus Alexandrine, nimis ardue traclabant cpiscnpuni Thomarn vel quia causam eins primae instantia« ad se avocabant Vel quia detreclaloribus eins nimis facile aurus süss pmtbuerunt. Quibus prae oculis habitis fton iam minis videbitur modus ajsendi etiem duorum priorum Nuntiorum cOfllra eundem «piscopum Thomam. 254 — IV Sede vacjnlu Tergesti el I.abici (1597) Ursinus de ßcrtiiis in episeö-pülu Labacensi, Nuntius vero do Portia in episcopatu Ter gentian obline ndo cal um nils ct insidiis [onlra Thomiini Hren, ab archiducc Jerdinando in episcopum Labacensem elect um. usi sunt, qunminus a Summo Fontifice Clemente VTI1- contirmarelur. Sed frustra; repulsam passi Into vitae suae Icmpore odio in «um ardubant. - V. Sub praetexlu eiusdein calumniad de incestuoso coocubinatu Thnmnc Uren anuir. ¡607 et 1608 nitente comité de Portia vi.« tit i o apostólica dioeceaii Labscensí» a Nuotiu Salvado per-acta est, de qua idem Nuntius ¡id Ctirdinalem Scípionem Burghetiurti muh < scrips.it. quin in proposito sua abtinendo praficeret. nimirum ut cpiscopus Thomas Komam vocarclur, eius vero loco vicarius aposlolieus constituís re tur. At Vt, novis suis relationihu.s Romam post v im t a t ioni: m apostolice.n m Litis hoc salletn adeptus est. ut episcopo Thomae a Paulo V. die 27. Nov. 1609 breve aposlolícae admonitionis n-zistoriiu v Ferrari dne 13. maja 1598; jjl. Mlttheit. de* hist, Vetein* 1. Steier-marlc [: MHVSt) 48 11900), 51. Pred Ponijem je Škofijo Adria vladM Lau-renLius Laureti, ki je bil izvoljen 10, febr, 1591 in je umrl 1, lebr, 1598; fil. Gams ibid., o f.auretiju Pastor XI 452. Umrl je Porzia kot ikof v Adriii po Gamsu 769 dne 22, av£. 1612, dolini navaja Premrou po Riaudelu za dan smrti 23. avg, I&12 fSerie... veseovi Triestiui .. . 52 op. 1). 262 je dobil to škofijo, bomo videli pozneje. Ne smemo pa ga zamenjavati z drugim članom iste rodbine, Jernejem Porzijem, ki je bil tudi nuncij pri Nemcih, na Dunaju in v Kölnu, od 1, 1573 do 1578-a. Jernej Porzia je bil odličen diplomat In ponižen mož'1. S tem Jernejem zamenjuje pomotoma graškegu nuncija Hieronitna Pastor XI 256, kjer pravi, da je bil za nuncija v Gradcu imenovan aprila 1592 grof Bartolomeo Porzia, Za Pastorjem trdi isto K o v a č i č v Zgodovini lavanlinske škofije (19281 str. 267. Prav tako ga zamenjuje Starzer v Millheil. des hist. Vereins f. Steiermark 41 |1893j 123, medlem ko ga z ozirom na isti podatek v Carinthia 83 (1893) 136 od Jerneja natančno loči. V Gradcu je bil Hier, Porzia nuncij od S, 1592 do 4, nov, 1606, Inftrukcija za njegovo nuncija turo je bila izdana v Rimu dne 13. aprila 1592; ponatisnjena je pri Schusterju, Martin Brenner, Graz 1898, I—16. Neposredno za Purzijem je bi! nuncij v Gradcu 2.) Janez Krsl, S a 1 v a g o , ki je bil doma iz Genove. Bil je škof v združenih škofijah Luna in Sarzana od 1, 1590 do 24. januarja 1632", Za nuncija v Gradcu je bil imenovan 4. nov. 1606. Instrukcija zanj je bila izdana 24. nov. 1606 (CJKZ št. 9); prispel je v Gradec 14, marca 1607. Tu je posloval do 14. dec. 1610, ko se je napotil v Prago, kamor je bil imenovan za nuncija 9. okt. 1610. V Pragi je ostal do 21. avg, 1622M, 3.) Peter Anton de P o n 1 e , ki je bil škof v Troji v južni Italiji od L 1607 do 1622"\ Za nuncija v Gradcu je bil imenovan dne 9. okt, 1610. Iz,dana je bila zanj dolga instrukdja 24. okt. 1610 (CJKZ Št. 111). Vsebuje jo tudi Codex Barberini LXV, 13 foi. 1108 ss.1"', ki obsega register pisem, ki jih je po* Kie se nahaiaio njegova poročila in korespondenca, hi io ie dobival, pcroia Starzer, Carinthia S3 ¡18931 135-Pastor JX 454. ^ Gams HISi Schuster, ¿Marlin Brenner np. 4; PrtniOU, Serie___veseovi Triestini - , ti op. J po Riandetu; g!, tudi Sajva- gnvo pismo Borgheseiu z dne IÜ, sept, 1607 fČJKZ it- 21), ™ Premrou, CJKZ V 11926) 68 in Serie ... veseovi Trieilitii ... 11 63 op. 1. i' G a in s 937. "Lang, Beilrüge zur Kirchengeschichtc der Steiermark und ihrer Nachbarland er (Veröffentlichungen der Histor. Laiideskummisiton Itir Steiermark XV11I) Graz 1903. 61. 263 šiljalo državno tajništvo graškemu nunciju in nadvojvodu Ferdinandu od 6- dec, 1610 do 26. nov. 1611, De Ponte je prispel v Gradec 22. nov. 1610''1. V Gradcu je služboval do 16, dec. 16l3-\ 4.) Erazem P a r a v i c i n i , aleksandrijski škof, je bil zadnji graški nuncij od 16 oktobra 1613" do 20. aprila 1622. Prispel je v Gradec 12. dec. 1613 [ČJKZ VI, str. 228, op. 1). Bil je nečak kardinala Oktavija Paravicinija, ki je umrl 1611. Svojemu stricu je sledil v upravi škofije Alessandria za čas od 1611 do 1640™. 13. S tem, kar smo zgoraj povedali o usodi rokopisnega gradiva, se lepo ujema, kar piše v Rim 20. oktobra 1614 nuncij Paravicini'". Spise nuncija Porzija je odnesel s seboj njegov avditor. Prav tako so izginili razni spisi, ki jih je imel nuncij Salvago. Nnncij de Ponte je zapustil zelo malo spisov, ker je bil več mesecev brez avditorja. Tako poroča nuncij Paravicini. Paravicinijeva poročila so se ohranila vsaj deloma isto-tako v biblioteki Barberini, v arhivu Borgežanov, zlasti pa v biblioteki Chigi, Paravicinijeve registre predstavljajo tu zvezki: M III, 74—76 in N I, l—Spisi de Ponteja so se vsaj deloma ohranili v vatikanskem arhivu v zbirki Nunziatura di Germania in v Bibl. Barberini. Salvagova poročila so deloma ohranjena v Nunziatura di Germania, v fondo Borghese in v Nunziatura di Vienna. ki je šele po svetovni vojni prišla v vatikanski tajni arhiv in je sedaj za notranjo uporabo že inventarizirana. V tej nuncijaturi so ohranjeni akti graške nuncija ture zato, ker se je graška nuncija tur a po svojem prestanku preselila na Dunaj. Kaj pa je razlog za to. da vsebuje akte graške nuncijature tudi Nunziatura dl Germania? Odgovor na to vprašanje nam pojasnjuje obenem pomen graške nuncijature. V Rimu je delalo težave vprašanje, ali naj zadostuje za nemške dežele Samo en nuncij, nuncij na cesarskem dvoru, ali -a Premrou, CJKZ V 69; CJKZ it, 117. 57 L a n g 20. -"Po L n n fi u 20 jt bil Paravicini imenovan /a nuncija ie pred 6. avg. 1613, G a m s 811. « L a n g 33. il L a n g 16 s. 264 pa naj se ustanovi zanje več nuncijatur. V rimski kuriji je bil odpor proti delitvi Nemčije na več nuncijatur zelo velik. Vendar so željam nemških knezov ugodili v Rimu toliko, da so za dežele nadvojvoda Ferdinanda in Karla, bavarskega vojvoda Albrehta in salzburškega nadškofa L 1573 določili kot posebnega nuncija grofa Jerneja Porzija. To je bila južnonemška nuncijatura, ki pa vendarle ni bila izvzeta izpod kompetence nuncija na cesarskem dvoru, dasi novi nuncij nunciju na cesarskem dvoru ni bil podrejen. To dokazuje, da v Rimu za južne nemške dežele nikakor niso nameravali ustanoviti stalne in trajne nuncijature. In res je bila južnonemška nuncijatura že po desetih letih ukinjena. Iz njenega območja pa je, zopet le pro-vizorično, z ozirnm na nevarnost protestantizma in na želje deželnih knezov Gregor XIII. 1. 1580 izločil dežele nadvojvoda Karla in ustanovil zanje posebno nuncijaturo, ki je imela svojo rezidenca v Gradcu in je obstajala v resnici le začasno'', 14, Za prvega nuncija v Gradcu je bil izbran Aleksander Stradella, škof v Sutriju. Instrukcija zanj je bila izgotovljena 15. junija 1580; nahaja se v vatikanski biblioteki Codex lat. Ottob. 2417, fol. 392 ss. Toda Stradella je umrl, preden se je podal na svoje službeno mesto. Zato je bil na njegovo mesto izvoljen Germánico Malaspina, za katerega je bila izdana instrukcija 5. sept. 1580; nahaja se v vatikanskem arhivu v Varia Politicorum 129, f. 182 ss.J:i Njegov naslednik je bil Janez Andrej Caligari, škof v Bertinoru, kateremu je sledil grof Hier, Porzia, V vrsti graških nuncijev je Starzer (l, c,) odkazal nunciju Sal-vagu napačno mesto. Zato pa tudi graška nuncijatuma poročila, ki se nahajajo v Bibl. Chigi (M 111, 74—76 in N I, 1—4) in, kakor poroča Lang", nikjer ne navajajo nuncijevega imena, napačno pripisuje nunciju Salvagu, 15. VpraSanje o arhivu graske nuncijature je deloma v zvezi z vprašanjem njenega stanovanja v Gradcu, Gregor XIII. je 9. marca 1585 odkazal graškim nuncijem za stanovanje bivši dominikanski samostan, v katerem je stanoval tudi vsakokratni «Starzer, Die Residcnz der Nuntien in Graz, MHVSt 41 [IS^I 117—121, Njegov Diálogos dc itotu imperii hrani Bibl. Vallicellianj v Rimu (Signatura N 17). Starrer, MHVSt 41, 119, . <" Lanff 19. 265 graški mestni župnik I oda nuncijem tn stanovanje ni ugajalo; v njem SO imeli le svojo pisarno, sami pa so stanovali v najetem stanovanju v mestu. 16. avgusta 1613 so dobili za stanovanje hišo kanonikov iz Stainza, ki je bila za nuncijevo stanovanje primerno adaptirana šele I. 1615. Tako so dobili graški nunciji stalno primerno stanovanje v bližini graškega dvora". Do I. 1607 je bilo za arhiv graške nuncijature slabo poskrbljeno. Zato opominja kardinal državni tajnik Borghese nuncija Salvaga dne 19. maja 1607, naj ustanovi pri mincijaturi poseben arhiv za akte javnopravnega značaja, in obžaluje, da niso storili tega že Salvagovi predniki. Iz tega lahko sklepamo, da mu je o pomanjkanju nuncijaturnega arhiva in tudi o svojem obžalovanju glede tega poročal sam nuncij Salvago, Kardinal Borghese piše: il servitio publico e necessario, che si facci costi un' archivio, nel quale si conserving le seritture pertinenli al Iribunale della nuntiatura, e non si pud sentire bene, che sia stato negletto sino a questo, come V- S' " awisa; supplica (!) la sua diligenza all altrui mancatnento e lasti lei 1 esempin a" suoi successor! di haver cnra particolare degl atti publici col far un' archivio, che possa dar lume di quanto šara. necessario per benefitio universale. Le' incarico quest' ordinc espresso di N, S.re.V" Da je vprav zadeva nuncijevega stanovanja delala pri tem težave, dokazuje Baghesejevo pismo nunciju Salvagu z dne 23. junija 1607 [ČJKZ št. 13). Pred njegovim odhodom na vizi-tacijo Kranjske je nuncija skrbelo, kam naj spravi spise svojega urada. Borghese mu je svetoval, da jih lahko spravi na varno, četudi nima nuocijatura lastnega stanovanja; ako ne drugače, jih lahko v škatlah, zaprtih s ključem, deponira pri jezuitih: »Se bene i! Nuntio non ha costi habitatione propria si possono nientedimeno conservar le scritlure per consignarle poi a suc-cessori, et in evento che occorresse, lidarle anco a Pndri Ge-suiti in casse serrate a chiave con la diligenza debita,« Po končani vizitaciji pa je Salvago 19. januarja 1609 že pisal Borghe-seju v Rim o razsodbi proti kranjskemu »preroku Luku (Gruden, IMK XIX 112), »ki se bo spravila v ta arhiv, da bo v podobnih slučajih lahko služila za zgled« [ČJKZ št. 82). 34 Starrer. MHVSt 41. 123—125. Bibi, Barberim LXV 1? str- 320. SUfi.er MHVSt 41, 124, Bojoilevni V«t|niik ta 1698 Iz tega vidimo, da so se za arhiv zbirale predvsem listine in akti, ki so imeli pravno veljavo, kakršne navadna poročila nuncijev kot taka nimajo. 16. O Porziju je dejal Paravicini, da je njegove spise odnesel s seboj njegov avditor. Poročila, ki jih je Porzia pošiljal v Rim, so deloma ohranjena v arhivu Borgbese, sedaj v vatikanskem tajnem arhivu Svoje originalne registre in naročila, ki jih je dobival iz Rima, je dejansko zapustil svojim dedičem. Tista veja njegove rodbine, ki jih je podedovala, jih je pred L 1893 izročila Narodni biblioteki v FlorencPr, Nekak pregled ohranjenih poročil graške nuncijature in naročil, ki jih je dobivala iz Rima, je priobčil Starzer v Mitlheil. des hist. Vereins f. Steiermark 41 (1893) str, 122 op. 19. Nekaj poročil nuncija de Ponteja je priobčil istotam str. 126—139 Mich, Mayr. 17. Ako se nam posreči dobiti v roke vire, ki jih želimo imeti, poleni si moramo biti na jasnem glede značaja virov, ker je sicer kritična interpretacija virov nemogoča. Pri nuncijaturnih spisih moramo zaradi tega dobro ločiti spise pravnega značaja in pa navadna nuncijaturna poročila. Med prve spadajo privilegiji, dispenze, dekreti, protokoli, razsodbe in druge vrste pravnih aktov. Za presojo teh je Ireba vpoštevati pooblastila in fakultete, ki so jih dobivali nunciji za svoje poslanstvo in ki jih predvsem lahko razberemo iz instrukcij. Zato so instrukcije za historično kritiko važni viri. Vendar moramo tudi pri instruk-cijah presojati vplive, pod katerimi so bile izdane, Vsekakor pomenijo instrukcije nekaj več kakor pa navadni odgovori na nuncijeva poročila. 18. Pogrešeno bi bilo, če bi navadna nuncijeva poročila presojali po istem merilu kakor nnncijatnrne akte pravnega značaja. Tudi ne smemo nuncijaturnih poročil in odgovorov državnega tajništva prejšnjih dob presojati po značaju današnjih poročil in odgovorov. To ne bi bilo historično. Kajti tudi pri nuncijaturnih korespondencah je treba priznali zgodovinski razvoj, Cerkveni diplomatski uradi naših dni, menim, da so bolj tehtni in bolj premišljeni in da nunciji ne pišejo državnemu tajniku en sam dan po troje, petero, sedmero in še več pisem. Tudi državni Lajnik jim na podoben način gotovo ne odgovarja. jr Starzer, Carinthia «3, 136: isti, MHVSl 4). 123. 267 I3orghese n. pr. piše Porziju dne 16, Sept. 1606: -Ho ricevuto cinque letere di V. S- de li 4 del corrente, a le quali rispondo con questa et con 1' aggiunte.« Tako se glasi začetek pisma, ki v CJKZ št. 6 ni čisto nič naznačen, 9, oktobra 1607 sporoča Salvago Borgheseju, da je dobil od njega z dne 22. sept. 1607 samo dvoje pisem (CJKZ št. 3t). Dne 10 novembra 1607 piše Borghese Salvagu: Le lettere di V. S. de 1 ultimo del passato sono otto« (ČJKZ št. 49, a). Dalje je poročevalska služba danes, če že ne pri žurnalistih, vsaj na takih mestih vse bolj vestna in kritična. Pač pa tedanja nuncijaturfia poročila v marsičem lahko primerjamo današnjim časopisnim poročilom. Dobro je treba paziti na to, iz kakih virov so nunciji svoja poročila zajemali in ali so tisti viri zanesljivi. V nadaljnjem razpravljanju bomo čitatelje v posameznih slučajih na to posebe opozarjali. Splošno lahko rečemo, da so svoja poročila zajemali iz osebnih razgovorov, bodisi svojih bodisi svojih avditorjev. Zato so njihova poročila osebno pobarvana in pogosto nezanesljiva, ker v poznejših poročilih celo sami sebe popravljajo. To neposredno izražanje njihovih vtisov pa nam na drugi strani zelo dobro služi za oceno njihove osebnosti in njihovega značaja ". Na to posebnost tedanjih nuncija turnih poročil opozarjajo tudi izdajatelji raznih drugih nuncijaturnih poročil n. pr. S t e i n h e r z , Nuntiaturberichte aus Deutschland Ii, 1 str. XIX, Lang pravi, da so taka nuncijaturna poročila in mancher Hinsicht ein förmliches Tagebuch, das alles enthalt, was den Adressaten nur irgendwie interessieren kann«**. Na podlagi vsega tega je razvidno, da tudi nuncijaturnih poročil ne smemo sprejemati brez zdrave kritike. Zato je nekritično sklepanje, kakršno je tole: ako kaj tako resnega poroča v Rim tako odlična in službena oseba, kakor je nuncij, potem mora biti tisto gotovo resnično, 19. Poleg značaja virov moramo torej vpoštevati tudi osebni značaj poročevalcev. Kdor ne zna ceniti tega melodičnega načela, tistega bi lahko poslali v šolo naravnost k Hrenu, ki se je na podlagi svojih bridkih skušenj z graškimi nunciji napram svojim naslednikom precej krepko izrazil takole: «non omnem spiritum esse ex Deo, licet ovina vel etiam apostólica pelle sive authoritate se tegat, sed iuxta b. Joannis apostoli doctrinam an ex Deo sint bene probari oportere* (št. 26). * Lang 20. * O. c. 21. IS* 268 II. Neugodni odnošaji ¡iraških nuncijev do lavantinskega škofa Stobeja. 20. 0 dobrih lastnostih in delih graških nuncijev govore Schuster v svoji knjigi Martin Brenner str, 641—661 in razna papeška pisma o priliki njihovega prihoda v Gradec in odhoda od tu (št, 2, 16, 17, 20], A da bo slika njihovega dela, zlasti pa značaja popolna, moramo vpoštevati tudi njihove senčne strani, 21. V zvezi z odnošaji graških nuncijev do Hrena prinašam tudi petero pisem lavantinskega škpfa in Hrenovega sodobnika Jurija Stobeja (1584—1618), ki izpričujejo podobno razmerje graških nuncijev tudi do tega odličnega cerkvenega kneza. Čeprav so v tisku že davno izšla10, jih tu po prvi izdaji navajam v celoti, ker nam za naša izvajanja o Hrenu zelo dobro služijo. Če jih primerjamo z dokumenti, ki se neposredno tičejo Hrena, potem lahko popravimo, oziroma dopolnimo sodbo, ki jo je izrekel o njih Lang, češ, da nam predočujejo »eno slučajno ohranjeno epizodo iz trpljenja domačih prelalov one dobe«*1. Poleg Stobeja je moral namreč podobno trpljenje, izhajajoče od iste strani, prenašati tudi Hren. Zato pa Hrenova zadeva pojasnjuje in potrjuje Stobejevo zadevo in obratno Stobejeva zadeva pojasnjuje in potrjuje Hrenovo zadevo. Pri tem se mi zdi vredno omeniti, da je bilo znanstveno raziskovanje o odnosajih graških nuncijev do Stobeja kajpada neodvisno od mojega raziskovanja o Hrenu in da me je moje raziskovanje o Hrenu neodvisno od znanstvenega raziskovanja o Slobeju privedlo do popolnoma iste sodbe o graških nuncijih. Vse to so zadostni razlogi za navajanje Stobejeve korespondence v tej zvezi, 22. Za odnošaje graških nuncijev do škofov notranjeavstrij-skih dežel so v cerkvenopravnem oziru značilne posebne krajevne razmere. Ves terilorij se je delil na dve veliki cerkveni provinci: Solnograd in Oglej. V solnograški nadškofiji so pomenili štirje mali stifragani solnograškega nadškofa" cerkveno-pravni unikum. Te sufragane so imenovali in postavljali solno-graiki nadškofje popolnoma samostojno, Graškim nuncijem so Georgii Sloboei de falmaburflo.. , epištolae od diversoi, ki jih ie kot prvi izdal jezuit HierOn. Lotnbardi v Benetkah 1. 1749; I. J758 bila ponovno tiskana na Dunaju. C!. Lang 27. 11 O. t. 76. ** Krka, Chietnsee, Svkitva, I.avanl, 269 se (e razmere zdele nerazumljive. Ker je bila njihova naloga, utrjevaíi m oí i« ugled sv. stolice, so te privilegije solnograških nadškofov smatrali za veliko oviro pri izvrševanju svojih nalog. Dalje je bila splošna naloga nuncijev, skrbeti za obnovitev cerkvene discipline in za izvedbo reformnih dekretov trident-skega koncila. Papež Sikst V, je 20. decembra 1535 v duhu tri-dentske reforme s svojo bulo Romanus Pontifex uredil tako imenovano visitatio liminum apostolorum, ki naj bi jn škofje nemških dežel opravili vsako Četrto leto in pri tem podali papežu poročilo O stanju svojih škofij. Snlnograški nadskofje SO, opirajoč se na besede papeževe bule *qui a sede apostólica ordinandi suni«, to dolžnost od svojih malih sufraganov odklanjali. Kontroverzo, ki je bila pod pritiskom nuncijev neprijetna zlasti za sufragane, je Rim odločil proti razlagi solnograških me trope! itov. Prav tako so skušali solnograški nadškofjc urediti cerkvene razmere svoje nadškufije sami zase brez vmešavanja nuncijev inozemcev, češ da ti krajevnih razmer ne poznajo zadosti dobro. Iz tega razloga so vizitacije graških nuncijev odklanjali in dajali tozadevna navodila tudi svojim sufraganom. To so bile posebne razmere solnograške cerkvene province, s katerimi je bilo treba graškim nuncijem modro in previdnn računati, če niso hoteli kaliti svojega dobrega razmerja do domačih prelatov, zlasti še, ker je bil Solnograd na nuncije kot Italijane in kot take tudi kot prijatelje oglejskih patriarhov ljubosumen. Južno od Drave, do katere je segala oblast oglejskih patriarhov, pa se je ljubljanska Škofija nahajala v tem posebnem položaju, da je bila izpod jurisdikcije oglejskega patriarha izvzeta. Da bi onemogoči! vse neprijetne prepire med nunciji in škofi, je nadalje tridentski koncil modro zabranil nuncijem kra-lili škofom njihovo oblast (Sess. XXIV cap. 1 de reform.). Končno je v duhu cerkvene reforme papež Klemen VIIL 1. julija 1600 zabranil škofom in prelatom dajati cerkvene posesti v zakup ali najem heretikom. Ker pa katoliškega plemstva v notranjeavstrijskih deželah tako rektjč ni bilo, je ta prepoved povzročala tu največje težave in so škofje mislili, da jih ne more vezati, ker bi drugače od svojih posestev ne imeli nobenih dohodkov". i:l L a ii g 21—30. 270 Vse to so bile tiste kočljive točke, ki so radi posebnih krajevnih razmer povzročale napetosti med graškimi nunciji in domačimi škofi, in to tem bolj, čim bolj so na ravnanje nuncijev vplivali Se posebni momenti njihovega značaja. 23. 2al, da se je tudi dejansko tako godilo, Kar velja o zadnjem graškem nunciju Paraviciniju, to velja, pravi Lang, tudi o njegovih prednikih: »der widerliche Pessimismus aber, mit welchem den gewill willigen Prälaten an einer Stelle entgegengetreten wird, die allen verehrungswürdig war, ist ein dunkler Schatten in der Tätigkeit dieses Römers. Und doch scheint eine solche andauernde Beängstigung zu den Spezialitäten der Grazer Nuntiatur gehört zu haben. Schon Hieron, Portia und Salvago arbeiteten nach demselben System.*'" Krivdo za nesporazum s škofi so nunciji seveda zvračali na škofe. Tako piše Paravicint o Škofu Stobcju, da se ni dobro razumel z graškimi nunciji ze izza časa nuncija Porzija, Nuncij Salvago mu je zapovedal, naj se službi nadvojvodovega svetovalca in namestnika odpove in naj se vrne v svojo škofijo; pravi, da zelo rad graja tudi najvišje prelatc; >-Mons, de Lavento sin al tempo, che Möns di Portia fu Nuntio ad esso ed a suoi successort se mostni sempre contrario .. Möns, de Sarzana ,. . risolutamente gli commando in nome di N. S., che si ritirasse alla sua chiesa, mentre era qua direttore del Consiglio secreto e luogolenente nel Reggimento, carichi giudicati ad esso in com* patibili. Et il maggior gusto, che habbia forse questo Prebito, e di biasimare li piti pnncipali e piti eminenti soggetti di sua chicsa ... se bene io seco non ho havuto differenza aleuna.«" 24. Česar obdolžuje Stobeja ouncij Paravicini, istega sta ga dolžila v svojih poročilih kardinalu državnemu tajniku njegova prednika, nuncija Porzia in Salvago", le da je bila njuna obdol-žitev tem težja, ker sta ga tožila, da je nespoštljivo govoril o samem papežu. Za to je zvedel Slobej šele kratko pred 23. marcem 1600. Zvedel je. da je kardinal Borghese graškemu nunciju « O. 75. " L .7 ti g 72. Gre za la dva nuncija. K o v a t i č , Zgodovina lavantinske ¿kalife. Maribor 1928. 203 navaja pomotama Salvaga in de Ponteja, k,ir p.i se s kronologijo graikih nuncijev ne ujema, Paravicint poroia, da so .se začela nasproti!va med Stobejem in graJkimi nunoiii za iasa nuncija Parzija. Por-ziiev naslednik pa ie bil 1. 1009 Je vedno Salvago. 271 naročil, naj se proti Stobeju pritoži zaradi tega pregreška pri nadvojvodu Ferdinandu. To je nuncij tudi storil. Kdo ga je v Rimu očrnil in kakšno nespoštljivo govorjenje o papežu mu je naprtil, o tem se še ni mogel poučiti. Pa naj so bile tožbe kakršnekoli, v pismu kardinalu Borgheseju z dne 23- marca 1609 (št. 5) izjavlja, da si je svoje nedolžnosti popolnoma svest; za pričo kliče Boga in svojo dušo, katoličane in heretike. Vprašuje, kako naj se taka obtožba ujema z njegovim dosedanjim življenjem in delovanjem v korist domovine, vere in papeževega ugleda, kako s pohvalo, ki jo je dobi! od prejšnjega papeža Klemena VIII. in ki mu jo pošilja prepisano v prilogi, kako s pohvalnim priznanjem največjih kardinalov. iNavedel bi tudi pisma teh odličnih cerkvenih knezov, če ne bi se bal biti mu nadležen (nisi vererer esse molestus). Kam meri ta ironično ostra, a upravičena Stobejeva kritika, je razvidno že iz teh besed samih; reči hoče: razmere v Rimu SO bile pod papežem Klemenom VI11. pač drugačne, ker Borghese tedaj še ni bil državni tajnik, proti kateremu bi lahko navedel za priče toliko odličnih kardinalov. Toda Stobeju ne gre toliko za lastno osebo, kakor za stvar in za načela, za obsodbo vsake zlorabe javne oblasti, Borgheseju pove to čisto odkrito: » Pri ma haec contra me in vila mea querela fuit. Sed quae minus me movet, quam quod a te tanto viro sum delatus antequa.ni auditus et de eo quidem facinore, cuius mihi non sum conscius,« to se pravi, da Borghese ni ravnal pravilno, ko ga je kot kardinal drž, tajnik ovadil pri nadvojvodu Ferdinandu, preden ga je zaslišal, in pa ker ga je ovadil v zadevi, v kateri je bil čisto nedolžen Ze iz tega se vidi, da Stobej nikakor noče biLi zadovoljen s samo osebno defenzivo: kakor si je svest svoje nedolžnosti, pa naj se mu je za hrbtom očitalo karkoli, tako je pripravljen svoje obrekovalce razkrinkati, naj bo tudi kdorkoli [quicunique ille sit), Hudobija ne sme ostati nekaznovana; ne bo počival, dokler pravica ne dobi zadoščenja {non quieturus donee iusli-ttae satisfiat). Zato pa je edino, kar zahteva od kardinala, da mu pove ime njegovega obrekovalca; kajti tako bo lahko storiti obrekovanju konec. Zahteva je bila pravična, a za Borgheseja zelo neprijetna, ker je tudi sam neprevidno nasedel obrekovalnim govoricam proti Stobeju in je iz njih že izvajal gotove posledice, še bolj mučna pa seveda, če je imel s Stobejevim obrekovalcem po- 272 sebne zveze, Ali je torej Borghese Stobeju njegove tožitelje razodel? Ce je Borghese mislil, da je bilo Stobejevo pismo z dne 23. marca le izraz hipne nejevolje in da se bo s časom ¿e potolažil, se je zelo motil. Stobej je le težko čakal odgovora, čakal cele tri mesece, toda zastonj: odgovora ni bilo. Zato napiše Borgheseju dne 28. junija lf>09 novo pismo (št. 6), v katerem odločno ponavlja svojo prejšnjo zahtevo, naj mu ne bo težko razodeti obrekovalee in vsebino obdolžitve (et auctores et argumenta criminationis edere ne graveris), Da mu ves ta čas ni nič odgovoril, ga nagajivo izgovarja s preobilno zaposlenostjo (facile ignosco negotiis, quibus te etiam obrni, non tanlum distrabi scio|, pri kateri mu želi samo doslednosti, kakor biti tudi sam kljub tej njegovi zaposlenosti dosleden: če je imel čas poslušati njegove obrekovalee, naj posluša tudi njega, ki je nedolžen in poleg tega za Cerkev in državo tako zaslužen in ki trdno hoče, da se mu storjena krivica popravi (nec tamen ... a prosequenda iustissima mea querela deterreor). Stobej je znal res dobro ingistirati. Borgheseja je poslavil pred alternativo, ali naj ravna dosledno in nepristransko ali pa svojevoljno in pristransko. Se bolj neprijetno je moralo biti kardinalu Borgheseju, ker je Stobej vkijub njegovemu molku že sam prišel nekoliko na sled svojima obrekovalcema. Obrekovalcema, ne obrekovalcu. Do-čim je v prvem pismu govoril v ednini, misleč, da je bil le eden, govori v tem pismu v množini, oziroma v dvojini: detulerunt me illi. Toda kdo sla bila njegova obrekovalca? O čem sta ga obre-kovala? Izvestno znano mu ni še nič, toda splošno se govori (comunis vox est), da je navedeni očitek proti njemu spravil na dan škof in nuncij Porzia, ki je bil zaradi svoje lahkomiselne opravljivosti znan (pro insita sua levitate et convitiandl con-suetudine); pod njegovim vplivom (eiusdem inslinctu) pa je ob-dolžitev potem vzdrževal tudi njegov naslednik, Stobej je bil res dosleden tudi v svojem sklepu, da hoče razkrinkati svoje obrekovalee, naj si bo kdorkoli, četudi nunciji: hoče priti le na jasno (adversus quos, ubi rem totam ex.actius cognovero, optima armatus causa in aciem prodire cogito). Če se mu bo posrečilo z gotovostjo zvedeti obrekovalee in vsebino obrekovanj, potem bo razkrinkal njihovo ziobnost in neuLemeljenost očitkov (illo-rum perfidiam et horum vanitatem sole clarius detegam). 273 Tudi na lo pismo Stobej za enkrat še ni dobil odgovora. Treba je bilo še večjega pritiska, V pismu z dne 23, oktobra If>OcJ (št. 7) ¡e Borgheseju sporočil, da je tudi brez njegove pomoči vsaj deloma že dosegel svoj namen. Kajti Stobej ni miroval: vestno je zasledoval svoja obrekovalca in,ju tudi dognal. Iz zanesljivega vira je zvedel, da se ljudska govorica (vulgi rumor) ni motila. Iz tega in naslednjega pisma je razvidno, da mu je ljudsko govorico potrdil sam nadvojvoda Ferdinand. Sele sedaj je Stobej lahko dal duška svojemu še večjemu ogorčenju. Da sta bila njegova obrekovalca apostolska nuncija, za katera je bil pripravljen storiti vse in katera je smatral za svoja najboljša zaščitnika, to ga je posebno bolelo, Porzia ga je zatožil v Rimu, Salvago pa pri Ferdinandu. Natančna vsebina obrekovanja mu sicer se ni znana. Toda z vso odločnostjo obsoja take metode. Tudi če bi se bil v čem pregrešil, ali ni bila nuncijeva dolžnost, da bi ga bil med Štirimi očmi opozoril in posvaril? Tega pa nuncij Porzia ni storil, temveč se mu je ves čas svoje nuncija-ture delal v obraz prijaznega, Zlorabil je svojo oblast in to je poleg obrekovanja kot takega zanj samo še nova obdolžitev. Prav tako se je napram njemu vedel nuncij Salvago. Ne da bi se bil prepričal, ali je obdolžižtev Stobeja upravičena, ga je po naročilu iz Rima ovadil pri nadvojvodu. Naglasa, da se nuncij Salvago nikakor ne more izgovarjati, češ da je storil, kar mu je bilo naročeno; kajti taka naročila se dajejo le pod pogojem, če je krivda res utemeljena (si res delata veritate nitatur), 0 njegovi nedolžnosti pa se je nuncij namenoma delal nevednega (Dominus Nunlius nisi volens ignorare nun poluit). Zalo je Šele sedaj spoznal nelepo stran Porzijevega in Salvagovega značaja. Obrekovanje je rodila njuna zavest, ker se po svojih zaslugah nista mogla kosati s Stobejeni. Zlasli Porzija je bil v Gradcu zaradi svoje lahkomiselne opravljivosti na slabem glasu (semper apud omnes ob levitatis et detractionis vitiuin minus commode audiit). 25. Šele sedaj se ¡e kardinal Borghese zganil in dal Stobeju odgovor na njegovo zahtevo, da se mora storjena krivica popraviti. Toda za koga se je sedaj Borghese zavzel? Za Stobeja? Zaščititi je hotel nuncija, Namesto da bi zaradi krivičnega obrekovanja posadil na zatožno klop graškega nuncija, si predstavijo na zatožni klopi nedolžnega Stobeja in mu z ozirom na njegovo nedolžnost predlaga kanonično očiščenje, ki je pri nedolžnih 274 dokaz njihove nekrivde, pri onih, ki so krivi, pa znak odkritega kesanja (purgatio, quae apud insontes nan contractae noxae testimonium esse solet, apod sontes vero a contracta culpa syn-cerae poenitudinis index; št. 9), S tem v zvezi mu daje še dobre nauke, češ da se s kanoničnim očiščenjem rad zadovolji mož, ki se noče maščevati in ki vse iz srca rad odpusti, Tu nam Borghese čisto dobro podaja pojem kanoničnega očiščenja. Kakor vidimo, naj bi bil v istem letu kakor Hren imel opraviti s kanoničnim očiščenjem tudi lavantinski škof Stobej. Toda Stobej je lo odločno odklonil s stališča, ki popolnoma odgovarja modernim pravnim nazorom, i udi tu vidimo, da mu ni šlo le za lastno osebo, ampak za načela. Cemu naj nedolžni potrebuje očiščenja, pri katerem odidejo njegovi znani krivični tožitelji brez vsake kazni? Ako smejo ljudje napadati koga z najgršimi očitki brez vsakega pravega dokaza in brez vsake kazni, ali ne postane potem nedolžni lahko stalna žrtev svojih sovražnikov? Če naj nedolžni velja za krivega, dokler se ne očisti, ali naj se potem stalno očiščuje? Saj se bo komaj očistil enega očitka, ko mu bodo lahko naprtili že drugega, novega. Zato je nasproti temu edino pravično, da sme nedolžni svoje krivične tožitelje, če zanje ve, postaviti pred sodišče, da se jim odmeri zaslužena kazen. Ker je spadalo očiščenje med procese, je mogla oblast, ki je procese vodila, kanonično očiščenje namenoma zavlačevati, samo da se je navidezna krivda nedolžnega obtoženca tem bolj podaljšala. V tem zmislu odgovarja Stobej dne 20. febr, 1610 kardinalu Borgheseju na njegovo pismo, o katerem pravi, da je razen formalne in konvencijonalne pozdravne formule pisano z žolčem in nabodeno s trnjem, Ta njegova sodba se, kakor se razvidi iz poznejšega njegovega pisma Pavlu V. (št. 21), ne nanaša na obliko Borghesejevega pisma, ampak na njegovo vsebino: tako zelo je šlo Stobeju za stvar. Če bi sprejel njegov predlog o očiščenju, potem bi on, ki je nedolžen, veljal po krivici za krivega, dokler bi tisto očiščenje ne bilo opravljeno, Za dokaz svoje nedolžnosti, pravi, da očiščenja nikakor ne potrebuje, ker mu je odprta druga pot, po kateri lahko stori konec grdemu obrekovanju. Se manj ga seveda potrebuje v znak svojega kesanja, ker mu pač ničesar ni treba obžalovati. Kar se tiče kardina-lovega prigovarjanja glede maščevanja in odpuščanja, pa mu s fino ironijo na sebi pokaže, kako se lahko bojita maščevanja 275 in kako ga lall ko prosita odpuščanja njegova krivična nbreko-valca, kajti njemu, ki je nedolžen, se ni treba bati nikakega maščevanja in mu tudi ni treba prositi odpuščanja. Zato naj Borghese onih, ki so krivi, nasproti nedolžnim nikakor ne ščiti. Zahteva nasprotno, da se njegova obrekovalca postavita pred sodišče (ut iniqui mei criminatores iudicio sislerentur); dokler tega ne doseže, pravi, da ne bo miroval. 26. Ali je končno Stobej svoj namen vendarle popolnoma dosegel? Iz pisma, ki ga je poslal papežu Pavlu V. 13. nov, 1613 [št. 21] sledi, da ne. V tem pismu poroča o napredku katoliške reformacije v notranjeavstrijskih deželah in o stanju svoje škofije i ne more pa pri tem zamolčali ovir in krivic, ki sta mu jih delala za časa njegovega Oamestništva v Gradcu nuncija Porzia in Salvago. S svojimi krivičnimi obrekovanji (iniquis suis calum-niis} in s svojo nepoštenostjo (improbitatej sta ga pri delu za reformo precej ovirala, Radi njiju se je večkrat bridko pritožil pri papeževem državnem tajniku, ta pa zaradi svojih važnejših poslov ni temu zlu nič odpomogel (gravioribus abreptus negotiii huic morbo medicinam nullam altulit). To je vzrok, zakaj je Gospodova njiva tako polna ljulike in plevela, ki duši selev nebeškega Očeta, da ne more roditi sadu. Das unselige System dieser Art von .Überwachung' — pravi Lang — das auch einzelne Nunlien besorgten zu müssen glaubten, kann nichl gründlicher verurteilt werden!«i; To pismo je poslal Stnbcj papežu po Salvagovem nasledniku nunciju de Ponteju, ki je tedaj svojo nuncijaturo v Gradcu že doslužil in se pravkar vračal v Italijo. III- Neugodni odnosa ji zadnjih dveh praških nuncijev do Hrena, 27, Enako kakor o Stobeju je graški nuncij Paravicini poročal v Rim 18. sept. 1614 tudi o ljubljanskem škofu Hrenu, češ da so bili prejšnji graški nunciji z njim zelo malo zadovoljni in da se tudi sam ne more z njim pohvaliti. Iz nuiicijevega pisma se vidi, da mu imenovanje škofa Hrena za namestnika v Gradcu ni bilo posebno všeč: >-E si come Ii niiei antecessor! sono restati poco soddisfati di Möns, di Lubiana, particnlarmente cosi e succedulo giä meco e luttavia piti dubito succecierä augnien-tandosi la autoritä ,, " L a ti g 76 op. 2. « L a ii g 7'i op. 3. 276 Po prvem Srečanju z njim je 29. sept. 1614 sporočil v Rim, da Hrena ne ceni posebno visoko; pravi, da je Prelato assai sempliee. Ko je Hren pol leta za tem prosil po nunciju za dis-penzo od vizilacije liminum, je nuncij k Hrenovi prošnji pripomnil, da smatra Hren tako dispenzo tako rekoč za svojo pravico, čeprav ima večje dohodke kakor pa sekovski ali' krški škof Po taksaciji teh škofij v rimski kuriji je ta nuneijeva Irdiicv neresnična"*- 28. Kaj je bil vzrok tega neiskrenega nuncijevega razmerja do Hrena, nam pojasnjuje Hren sam v svojem .Škofovskem zapisniku, v pismu jezuitu Jerneju Villerju in papežu Pavlu V. Svoje mnenje o Hrenu, kakršni» je sporočil v Rim, je hotel Paravicini pokazati tudi v dejanju: hotel je Hrena ignorirati in vladati ljubljansko škofijo tako rekoč namesto Hrena, ki ga je to postopanje tem bolj bolelo, čim bolj se je prizadeval [Deo et conscientia festibus), da ne bi bil nunciju niti v najmanjši zadevi nadležen. Kakor piše 28. maja 1618 svojemu prijatelju jezuitu Villerju (it. 22}. je z božjo pomočjo prestal že mnngo bridkosti in nadlog, ki so mu jih prizadeli graški nunciji: Villerju je to njegovo trpljenje dobro znano. Toda bolj kot za njegove osebne pravice mu je bilo za obrambo škofovskih pravic: videl je, da se tu krši samo cerkveno pravo [ex manibus Ordinarii ad seipsum contra sacrorum canonum dispositionem trahendo), in se zavedal, kakšna zmeda bi utegnila biti posledica takega ravnanja: trpeti mora škofovska avtoriteta kol taka, ker mu njemu podrejeni organi ne bodo več pokorni, trpeti pa mora tudi njegovo veselje do dela, Dnbrn ve, da je za škofijo nuncij višja instanca, toda prvo instanco nuncij vendar nima pravice prezirati, Škofovsko službo je ves čas vestno opravljal; ni zanemarjal (ulla ex parte) ne vizitacij, ne ordinacij, ne sinod. Če je vkljub temu treba kaj popraviti ali kaj šele izvršiti, naj ga nuncij na to opozori in poveri to nahigo njemu samemu. Za vse to ravnanje ni imel nuncij nikakšnih pooblastil. Takšne krivice je Hren tako težko prenašal, da ni mogel molčati: prosil je nuncija sam in po svojih posredovalcih, naj ga vendar neha stiskati. A ku tudi to ni nič pomagalo, se je Tiren dne 14, oktobra 1619 pritožil proti nunciju naravnost na papeža. Katere so konkretno tiste zadeve, v katerih je Paravicini delal Hrenu krivico? V pismu Jerneju Villerju L a n t 15, 277 (28. maja 1618) pravi, da bo vse natančno povedal, ko se prihodnjič prvikrat sestaneta. Pismo, v katerem je o tem poročal papežu, še ni prišlo v evidenco, če se sploh ni izgubilo pri kar' dinalu Galliju. Jz odgovora kardinala Gallija z dne 22. nov. 1619 (št. 23) in iz Hrenovega škofovskega zapisnika (št. 26) je razvidno, da je šlo za zadeve administrativnega značaja: nuncij je mimo Hrena citiral k sebi v Gradec Hrenovega generalnega vikarja in stolnega dekana, vmešaval se je v zadeve kanonikov, sprejel je resignacijo prosta Andreja Kralja in proti Hrenu vrinil na njegovo mesto svojega kaplana Gašparja Bobka. 29, Papež je Hrenovo pritožbo vzel z obžalovanjem na znanje in jo z vso resnostjo uvaževal. Priznal je, da se mu je res delala krivica. Zato je nunciju strogo zabičal, naj ne krSi Hrenovih pravic, Hrenu pa je po kardinalu Galliju poslal sočutno in tolažljivo pismo in ga vzpodbujal k nič manjšemu nadaljnjemu hvalevrednemu škofovskemu delovanju. 30. Nuncija je papežev opomin pogrel; bil je prisiljen omejili se na svoje zakonito področje, A svojih prejšnjih metod ni hotel opustiti; nasprotno, hotel jih je nadaljevati še iz snega novega motiva — iz srda nad Hrenovim zadoščenjem fira el furore ex natura et more ftalorum pene in rabiem actus). V nuncijevo področje so spadale vizitacije škofij, za katere so v Rimu — za vsak slučaj posebej — dajali nuncijem posebna pooblastila. Jako pooblastilo iz Rima si je Paravicini skušal izposlovati po temnih ovinkih (per varios euniculos et ambnges) s pomočjo svojih rimskih zaščitnikov in prijateljev. Za državnega tajnika Borgheseja je značilno, da je bil tudi on njegov zaščitnik. O njeni se izraža Hren, da je imel tako rekoč vso oblast v svojih rokah in bil nekak drugi papež. Ta Hrenova sodba o njeni' sc popolnoma strinja s sodbo nemškega zgoJovi narja Rankeja. Pastor XII 45 jo sicer osporava, vendar pa je proti Pastorju možno važno razlikovanje Borghese-jevega razmerja do papeža na eni in dr> niže stoječih na drugi strani; saj se včasih dogaja, da so take službene osebe drj svojih višjih zelo skromne in ponižne, do niže stoječih pa v isti meri oblastne Predsodke proti Hrenu je Paravicini v tem svojem novem položaju uslvarfal že pred zaželjeno vizitacijo. Z njimi je .£voj predlog o vizitaciji ljubljanske škofije naravnost utemeljeval, češ, kako zelo je potrebna in kako bo brez nje vse cerkveno življenje v škofiji zamrlo, Če je že pred vizitacijo škofije 278 tako sodil o njenem stanju, kaj bi bil poročal v Rim šele ob vizitaciji ali pa potem, ko bi bila že izvršena! Ta sum o njem je čislo upravičen. Saj ni imel z vizitacijo dobrega namena: z njo se ji" hotel obenem znesti nad Hrenom, sebe pa postaviti v Rimu v najboljšo luč; s tendencioznimi poročili o Hrenovi nedelavnosti je hotel Mrena v Rimu priinrziti in če mogoče s škoIijrKe stolice odstraniti, nasprotno pa pokazali, kako on sam gori za pravo cerkveno relormo, v nadi na primerno plačilo. 31. A svojega namena niti s pomočjo kardinala Borgheseja r?i dosegel. Papež sam in pa kardinali — kardinal Borghese se je ponižno vda! — so odločili drugače. Vizitacijo škofije so sicer odredili, a ker je niso poverili njemu, temveč krškemu sufraganu škofu Sikstu Carcanu, ki jo je izvršil v Hrenovo zadovoljstvo, se je ves njegov načrt ponesrečil; niti se ni mogel znesti nad Hrenom, niti ni postal to, kar je za plačilo žele! postati, namreč kardinal. 32. Papež in kardinalski zbor. ki sta morda sodila drugače kot Paravicinijev zaščitnik kardinal Borghese, sta nuncijevo zlo zavist (livorem iliius et animi malignitatem) čisto primerno ocenila, Na mesto njega so postali kardinali možje, ki niso bili ravno nunciji 0 tem je Hrena poučil škof Carcamis, ko se je povrnil iz Rima. Gre namreč za kardinalsko promocijo, ki jo je Pavel V. izvršil ii, junija 1621"", Paravicini si je po vsej priliki izposloval za to tudi priporočilo od Ferdinanda II, Toda v Rimu SO bili glede imenovanja nuncijev za kardinale zelo kritični. Že Pij IV. je izdal bulo proti imenovanju nuncijev za kardinale11, 7. njo so bili papeži rešeni iz neprijetnega položaja, da jim ni bilo treba imenovati za kardinale nepoklicanih mož in da se jim pri tem vendarle ni bilo treba zameriti svetnim knezom. Lahko so si mislili, da priporočajo knezi svoje nuncije za kardinale ali zaradi tega, ker so bili res vredni možje in so jim sami od sebe želeli, da bi poslali kardinali, ali pa zaradi tega, ker so to želeli nunciji in so si v dosego svojega namena izposlovali potrebna priporočila knezov. V tem zmislu je na njegovo priporočilo odgovoril Ferdinandu Ii. tudi njegov rimski prokurator Alfonz Pico v šifri ranem pismu z dne 20, dec, 1620, ki se nahaja v državnem arhivu na Dunaju in se ne more nanašati na drugega kot na nuncija Pastor XII 240. « Pastor XI11/2 705. 279 Paravicinija: -Jl card. Mellino m'ha detto esserci bolle di ponie-fici rigorosissimc, perché non si promovano al cardinalato ad iítanza de principi quelli sogietti che siano stati nuntii alli principi che lí domandano,«iL' Zato ¡e mogel Paravicini računali z večjim uspehom na podlagi priporočil svojega zaščitnika kardinala Borgheseja. Že 19. sept. 1616 je bil imenovan za kar.Unala majordom kardinala Borgheseja, Priuli; pri promociji 11. januarja 1621 pa sta isto čast dosegla dva njegova zvesta sotrudnika, Ghersrdi in Pignatelli™. Važno pa je, da se je mnenje papeža in kardmajskega zbora kakor glede apostolskega vizitatorja ljubljanske škofije, tako tudi glede imenovanja Paravicinija za kardinala od mnenja kardinala Borgheseja, kakor se vidi, razlikovalo. Značilno je tudi, da Hrenu na pritožbe proti Parovi-cimju tli odgovoril v papeževem imenu kardinal državni tajnik Borghese, temveč dekan kardinalskega zbora, kardinal Galli. 33. Če se sedaj obrnemo od nuncija Paravicinija k neposrednemu njegovemu predniku de Ponteju, se takoj lahko prepričamo, kako resnično je, kar toži Hren o graških nuncijih v svojem pismu Jerneju Villerju dne 28, maja 1618, in kako je treba razumeli že navedeno Paravicinijevo poročilo o Hrenu z dne 18, sept, 1614. L. 1612 je Hren zapisal stavek: »Inter Scyllam et Charibdim versari videor und Hr, Nuntius obiciert mir, quod sim fautor haereticorum et sic nullibi placeo.«at Hrenovo pismo graškemu nunciju de Ponteju z dne 13. avg. 1613 (št. 19). katerega original se nahaja v vatikanskem tajnem arhivu"5 in v katerem se sam od sebe zagovarja pred obrekovanjem, da je krivoverec, da ne spolnjuje cerkvenih kartonov in da zaradi tega še ni nikoli obiskal iimina apostolornm, ker se Rima boji, je za nuncija de Ponleja naravnost značilno. Kajti pri komu je bil obrekovan in ocrnjen? Pri nunciju. In namesto da bi ga nuncij sam od sebe vzel v zaščito, kolikor bi ga bilo mogoče in potrebno ščititi, da se mu ne bi godlja krivica ne od strani nuncija ne od strani obrekovalcev, se mora Hren sam borili za svoje pravice in svojo nedolžnost ne le pred svojimi obrekovalci, temveč celo pred samim nuncijem. Hren bi mu bil « Pastor XII 240 op, T, «Pastor XII 240. 1,1 Kapiteljski arhiv v Ljubljani; lase, 19, 47. u Nunziatura di Vienna; vol. 137 it. 14. Cl. Hrenov koledar 13. avg. 1613. MHK 1862. 89. 2-0 hvaležen, če bi ga bi! nuncij sam pozval na odgovor in zagovor. Toda, da je bil pri nunciju očrnjen, je zvedel po drugih verodostojnih osebah. Tudi ga njegovi nasprotniki niso zdaj obrekn-vali pri nunciju de Ponteju šele prvič: lo se je zgodilo znova (iterum). In kdo ga je obrekoval? Imen ne imenuje. Morda je s tem obrekovanjem v kaki zvezi, kar piše Hren dne IS. aprila 1613 jezuitu Villerju: »qnomodo, qualiter et quam indebite ab Ill.mo Domino Patriarcha Aqtiileiensi eiusque officialibus (ultra omnes, quas hactenus sustinui, persecutions) calumniis premor ,. Hren se obrača na nuncija zato, da ne bi nuncij njegovim obrekovalcem enostavno verjel. Če primerjamo to pismo z njegovim Zgoraj navedenim zapiskom, moramo reci, da je imel v tem pogledu z nuncijem pač že žalostne izkušnje. Ce pravi, da smatra pod škofovsko častjo, vznemirjati se zaradi obrekovanj zlobnih ljudi (licet infra episeopi dignitatem sit calumniis malignorum hominum commoverij, potem spoznamo vso bridko resnost te njegove opazke in vsega njegovega zagovora spričo dejstva, da se mora proti svojim obrekovalcem zagovarjati vpričo škofa in nuncija de Ponteju, Ni se obrnil s tem zagovorom nanj zato, ker bi bil morda imel slabo vest in se je morda bal kakih kazenskih posledic, Boga, Mater božjo, vse svetnike in svojo vest kliče za priče svoje nedolžnosti, 34. Najkrivičnejši je bii zanj očitek krivoverstva. Naglasa, da je bil katoličan od svoje prve mladosti in od svoje prve vzgoje po sv. krstu (ab infantia et prima educatione post su-sceptum ss- baptismum). Te Irditve pač ni umeti v strogem zmislu besede; to dokazuje n. pr. njegovo pismo Pavlu V. za kanonizacijo bi. Ignacija, v katerem pravi, da je bil vzgojen pri jezuitih a cunabulis in scholis et disciplina Societatis eiusdem ■, kar gotovo ne velja v dobesednem pomenu; saj je značilno za njegovo razmerje do jezuitov, če navedemo še tale tekst: »ln-clytam Societatem Jesu ab infantia amare ac revereri didi-cimus, quo aifectu in earn propendebimus semper quousque hoc fuerit cnrpusculum.'f"7 Sicer se pa do svojega osmega leta razlik med protestanti in katoličani itak ni mogel popolnoma jasno zavedati. Zaklinja se, naj mu Sag odpusti vse druge grehe nje- rjl Kap. arh, v Lj.; fasc. 157, 39 foL 52 V pismu ?. dne 13. maia 1618, Kap, arh, v Lj,: iasc, 7 it, 27, 281 govega življenja, samo krivoverstva ne. Razširjanje takega obrekovanja o Hrenu dokazuje na eni strani največjo zlobnost, na drugi strani pa naravnost smešno lahkovernost. Po pravici pravi Hren; »Mam (sc, haeresim) enim semper detestatus sum: fugi, persequebar, extirpavi et ad extremum usque spintum omnes contra earn vires intendam.« 35. Kar se tiče cerkvenih kanonov, Hren zopet z mirnim srcem trdi, da mu vest ničesar ne očita. Saj se je nekajkrat s prisego zavezal, da jih bo vedno točno spolnjeval. Kajpada je natančno spolnjevanje cerkvenih kanonov odvisno od mnogih okoliščin, Če vidi nuncij kje kake nedostatke, ga Hren naravnost prosi, naj ga nanje in špiritu lenitatis suae apostolicae opozori in pouči. Kakor pri nunciju Paraviciniju, tako tudi tu obsoja tisti nesrečni sistem nadziranja« graških nuncijev, ki so, obenem neupoštevajoč krajevne. Časovne in osebne razmere, dobrohoteče škofe molče nadzirali in se nad njimi krivično hudovali, če kake stvari kljub najboljši volji niso izvršili v redu, namesto da bi jih bili pravilno poučili, kakor so to škofje sami tako želeli. 36. Končno zavrača Hren očitek, da se Rim obiskati boji. Prav tako je neresnica, da ni hotel iti tja \ »Non timui denique, sed oplavi Romam . . . venire.« Obiskati Rim je vedno želel. Saj je bila njegova želja, da bi na tej poti obenem obiskal Ln-reto, kamnr se je bil v svoji bolezni na razpotju svojega življenja zaobljubil obenem z obljubo, da bo vstopil v duhovski stan «a latitudine viae saecularis abstractus«. Kmalu po bolezni mu je spovednik o priliki svetega leta obljubo o obisku Loreta soremenil v obvezen obisk kake druge Marijine cerkve, kar je Hren tudi izpolnir1', Če nočemo reči, da je bil Hren v tej zadevi skrupulant, je pa hotel storiti več, kot je bil dolžan. V tem pismu nunciju [13. avg. 1613} še pravi n ioretskem Marijinem svetišču *cui voto obstrictus teneor«, V svojem škofovskem ia-pisniku'1'1 je 1. 1624 zapisal: >Sed Lauretanam domum usque "" Tako n, pr. pife Kidrič, -dn je isti Mren, ki papežu ni hutel ustreči in »ad limina apostolorum« v Rini ni nikdar utegnil iti, ... utegnil posvetnemu vladariu nu ljubi» ... oditi za cesarskega ffj namestnika,,,« 7godovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1929, ioi, ™ Škofijski arhiv v l.iublranij Vol. II Primi Prolocolli Pnnlificalium f PPP| str. 3-18. « Vol. 11 PPP 349. tulilo T ni V 19 282 hanc horam visitare minima potni, V spominu na svojo obljubo je 1. 1624 blizu Marijinega gradu zgradil cerkev Marije V Na-zaretu. Prav pred praznikom Marijinega Vnebovzetja 1. 1613 je po okoliščinah prisiljen pisal svoje apologetično pismo nunciju: Et haec sunt, quae inter ipsa Beatissimae Virginis Assum-ptae . - . solemnia pro innocentiae meae defensione .«. per-scribere coaclus hiL* Sicer pa pravi, da te pripravljen dokazovati svojo nedolžnost contra insultus malignantiuni rajši z dejanji kakor pa z besedami. Ali veljajo te njegove besede tudi za nazaj? To vprašanje hočemo sedaj razmotrivali z ozirom na njegovo razmerje do ostalih dveh nuncijev, Porzija in Salvaga, katerih značaj se nam je razodel že v njunem razmerju do škofa Stobeja. Kakor v Stohejevem slučaju, tako je tudi v Hrenovi zadevi nuncij Sal-vago odvisen od Porzija, Zato moramo začeti pri Porziju. IV. Imenovanje in potrditev Hrena za ljubljanskega škofa. 37. Porzia je bil nuncij v Gradcu že tedaj, ko Hren še ni bil ljubljanski škof. Hrenov prednik na ljubljanski škofijski sto-lici, odlični Janez Tavčar, je umrl 24. avg. 1597. Pred ivojo smrtjo je nadvojvodu Ferdinandu priporočil za Svojega naslednika na ljubljanski škofijski stolici svojega stolnega dekana Tomaža Hrena. Nadvojvoda ga je v resnici imenoval dne 22. sep* tembra 1597 za administratorja ljubljanske škofije, dne 18. okt. istega leta pa za škofa. Hrenov škofovski zapisnik piše: Rev t rendu s in Christo Pater ac D, D. Thomas Chronn, olim cano-nicus et ecclesiastes cathedralis ecclesiae Labacensis reveren-dissimi episcopi Joannis etc. adhuc viventis et in agone const i-tut i consilin a Serenissimo Principe Kerdinando, Arcbiduce Austriae, die 22, Septembris anno 1597 administrator, dein sequent! men se die festo S, Lucae Evangelistae in electum episcopum Labacensem renuntiatus, postea variis agitatus ca-sibus tandem 29. Martii anni 1599 a Clemente VIII , Summo Pontifice, confirmatus |Serenissima Arcbiduce Maria vidua cum filia Margarita Philippi III., Hispaniarum Indiarumque regis nporsa, agentibus: tunc enim Ferrariae in Hispaniam ad nuptias iturae commorabantur], denique 12, Seplembris eiusdem anni ab III.mo ac R.mo Domino Hieronymo comite de Portia, epi-scopo Adriae, Nuntio Apostoiico Revereiidissimis Martino Sec- 283 coviensi et Georgio Laventino episcopis sibi assistentibus Graeeii in archiducali ecclesia S. Aegydii .. . consecratus..V Dalje je Hren ta dogodek zabeležil v svojem koledarju 1. 1597 skupaj z molitvijo za božjo pomoč pri upravi škofije'-; tudi nam Hren pove, da ga je Ferdinand imenoval za ljubljanskega škofa »proprio eius ore Graetii in aula et conclavi eius intimo archi-ducali«. V škofovskem zapisniku' : dostavi, da mu je nadvojvo-dinja mati Marija pri tem čestitala in mu obljubila vso svojo pomoč (»pientissima eius Domina Matre, nata Bavariae ducissa p. m., materne congratulante suumque auxilium per omnia pol-licente<). To imenovanje je potrebovalo le še papeževega potrdila, ki je bilo izdano dne 29, marca 1599 in ga je Hren dobil v roke šele meseca julija Zakaj se je potrditev zavlekla tako dolgo? 38. Predvsem je bilo treba napraviti o Hrenu informacijski proces, za katerega je bilo treba plačati določene takse. V dobi. katoliške reforme se je na take informacijske procese polagala velika važnost. Papež Gregor XIV. je dne 15. maja 1591 izdal konstitucijo Onus Apostolicae'r, s katero je hotel izvršiti sklep tridentskega koncila o izbiri škofovskih kandidatov (Sess. 22 c- 2 de ref,). THdentski koncil je namreč preiskavo o vrednosti in sposobnosti kandidatov sicer zahteval, enotnega postopanja pa ni določil; izjavil je le, da je za to preiskavo poklicana pro-vincijalna sinoda, ki si sama določi norme zanjo (Sess. 24 c■ 1 de ref ); seveda naj bodo dotične norme potrjene od papeža, akti informacijskega procesa pa naj se pošljejo v Rim. Gregor XIV. pa je z imenovano konstitucijo uredil informacijske procese za vso Cerkev enotno. Na konstitucijo Gregorja XIV. se opira Instructio parti cula ris circa conficiendos processus inqui-sitionis, ki jo je 1. 1627 izdal Urban V lil." Po njenih določbah sta preiskavo o škofovskem kandidatu poverila papež ali kon-zistorialna kongregacija posebnemu komisarju, ki je bil po navadi nuncij. Njegova naloga je bila, če treba tudi extraiudi- M1 Škofijski arhiv v Ljubljani: Vol. 1 PPP (kopija) 36 « MHK 1861, 74. h Vol. 11 PPP 207. •» Kap. arh. v Lj,: fase. 57. 2i>. "'' Bullarium ed, Taur. [X (16651 419 s.; Codicis iuris canonici fontes, ed. Gasparri, vol. 1 Roma? 1923, str. 321—327. '« Bullnrium, ed, Taur, XIU <106*! 581 s. 19- 284 cialiter, natančno dognati položaj izpraznjene škofije, sposobnost in vrednost kandidata, po določenem formul a rju zaslišali v njem priče in napravili zapisnik. 39. Kakor nam poroča Hren (št. 4), je napravil o njeni tak informacijski proces nuncij Porzia. To vest nam potrjuje nuncij Porzia sam (št. 1). Toda en proces za Hrena ni zadostoval. Kaj je bilo temu vzrok? V svojem škofovskem zapisniku"1 pravi Hren sam, da je bil "variis agitatus casibus«. V jnstrukeiji iz 1. 1608 (št. 4) se izraža določneje, ko pravi: ^de mea persona , ., varia propo-nebantur-< Kakšne izjave so bile podane o njegovi osebi? Iskal ttm v vatikanskem arhivu informacijska procesa o Hrenu, pa se mi ju vkljub vsej postrežljivosti msgr, A, M e r c a t i j a , prefekta valikanskega arhiva, v kratko odmerjenem času ni posrečilo najti. Sodim, da se nista ohranila in da se je vsaj prvi proces najbrž izgubil pri kardinalu Oktaviju Paraviciniju, ki je imel referat o Hrenovem informacijskem procesu (št. 1)"", V glavnih točkah pa nam je njegova vsebina znana indirektno iz pisma nuncija Porzia nadvojvodinji Mariji z dne 12, avg, 1598 (št, Ij in iz Hrentivega pisma kanoniku Lov.ii z dne 9. marca 1620 (št. 24). V omenjenem pismu trdi Porzia na neverjeten način, da se ne spominja, kaj stoji v informacijskem procesu proti Hrenu, izraža se samo splošno, da so izpovedi proti Hrenu tako hude, da bo težko potrjen za škofa. To da mu je dejal kardinal Paravicini. Dalje sporoča, kaj je o Hrenu oglejski patriarh dejal kardinalu Paraviciniju, njemu in mnogim drugim, češ da je Hren pogosto zahajal v ženska samostana v Veleso-vem in v Mekinjah, tam z nunami obedoval, plesal in imel z njimi že druga nedovoljena razmerja. Patriarh je radi tega proglasil nad njim izobčenje in dal ljubljanskemu škofu Tavčarju pooblastilo, da ga od tega izobčenja odveze, kar pa se ni nikdar zgodilo"0. Toda Hren sam nam pove v pismu Lovši (it. 24), da je bilo itin assumptione mea ad episeopatum et postea in visi-tatione apostolica ■ naperjeno proti njemu isto obrekovanje, nad « Vol. I PPP 36. ** N. pr, informacijski proces za solnot£ra£ke|[{a uadikula Marka Sit-licha, ki ¿a je priobčil L a n g (I. C, 6—16], sv nahaja v Bibl. tiarberini. ™ Prinafam to Porzijevo pisma v ponatisu iz Losertha, ker je pri njem pri občen h čiiln izven 2(juduvinskega okvira; to samo ponovno d ukazuje že itak ZSAilO I. uaurthovo priatrnnosl, 2-5 katerim je s svojim kanoničnim očiščenjem tako sijajno zmagal™. Torej se je v informacijskem procesu navajalo proti Hrenu krvosramno občevanje z lastno sestro, 40. Kdo je bil tisti, ki je Hrenu pri informacijskem procesu nasprotoval? V pismu Lovši (it. 24) pravi Hren, da so bili to glede najhujšega očitka — njegovi nasprotniki in heretiki. V instrukciji iz 1. 1608 (št. 4) pravi že določneje, da so bili ti nasprotniki njegovi aemuli — tekmeci ali. tekmeca, »qui episco-patum hunc ambiebantf. S tem nam torej razodene tudi že motive nasprotovanj in obrekovanj. Kdo so bili tisti aemuli? To sta bila nuncij Porzia sam in prost v Dobrlivasi Ursinus de üerlhis. Njune naklepe nam razodeva Hren na več mestih: v pripisku k Porzijevetnu pismu nadvojvodinji Mariji z dne 12. avgusta 1598 (št. 1), v škofovskem zapisniku 1. 1611T1 in 1. 1621—1622 (št, 26, 27). Porzia bi bil rad dobil tržaško škofijo. Ursinus pa naj bi namesto Hrena postal škol v Ljubljani. V rimski kuriji jima je v tem oziru šel kar mogoče na roko njun prokurator Aleksander Regini, ki sta mu kot plačilo za trud obljubila Ursinovo proštijo v Dobrlivasi (št. 27). Tisto najarse obrekovanje je izhajalo od nuncija Porzija (Infamatio pessima . . . quae per D, comitem Portiae , . . Nuntium Apostolicum ., . origi-nem duxit, št. 18), ki mu je pri tem obrekovanju pomagal njegov sorodnik grof Ambrož Thurn (istotam), Ce si stvar bliže ogledamo, vidimo, da se to Hrenovo poročilo s tedanjim zunanjim stvarnim položajem ujema. 41. V času sedisvakance v ljubljanski škofiji je bil vakanten tudi škofijski sedež v Trstu, Tržaški škof Janez Bogarin je umrl nekaj dni pred 23. junijem 1597"s. Nadvojvoda Ferdinand je za naslednjega škofa v Trstu imenoval Ursina de Berthís pred 18, oktobrom 1597, Kajti tega dne pišejo iz Rima Porziju, da se mora o predlaganem kandidatu napraviti informacijski proces (il solilo processoj73. Za italijanske škofe je papež Klemen VIII, poleg tega predpisal se poseben škofovski izpit, ki so ga zahtevali tudi od Ursina. Glede tega je 25. oktobra 1597 pisal papež Klemen VIII, nadvojvodu Ferdinandu: «multum enim interest, nt omnes inlelligant episcopalc mumis et vitae inlegritalem et Glej tudi st. 18. ■' Vol. I PPP 343, 71 Premrou, Serie ... veseovi Triestini.,. II str, 15. 73 Premrou, J. e, 54 doc, 54, 286 eruditiotlis praestantiam requirere,<;" in pravi, da ne more Sprejeli Ferdinandovega predloga, naj bi Ursinu za ta izpil ne bilo treba hoditi v Rim71. Potrditev Ursina zet tržaškega škofa se je zavlekla do 7, avgusta 159S78. Tega dne je bil potrjen v tajnem konzistoriju v Ferrari, kjer je Ursinus prišel s papežem Klemenom VIII. v stik, ko je spomladi i, 1598 spremljal nadvojvoda Ferdinanda po Italiji. V nadvojvodovem spremstvu sta se v Ferrari nahajala tudi njegov spovednik jezuit Jernej Viller in nuncij Porzia:;, 42. Da se je nuncij Porzia potegoval za tržaško škofijo, se sklada z dejstvom, da do tedaj še ni bil škof. Nunciji pa, ki so že bili škofje, so do papeža Pavla V. imeli svoje prave školijske sedeže v Italiji. Seveda je bila njihova diplomatska služba, ki je zahtevala bivanje v tujini, težko združljiva z določbami tri-dentskega koncila o rezidenčni dolžnosti škofov, Ker je Pavel V. rezidenčno dolžnost škofom zelo stroga zabičeval, je namesto italijanskih škofov s sedežem v Italiji imenoval za mmcije naslovne nadškofe in partibus Lnfidelium in je že s tem škofovskim naslovom apostolskih nuncijev obenem nekoliko zmanjšal preveč italijanski značaj papeških diplomatov, ki je mnogokrat zadel na grajo. S časom je ta odločba obveljala tudi za manjše nuncijature7\ A namesto tržaške škofije, za katero je bil predlagan, pa še ne potrjen Ursinus de Berthis, je dobil nuncij Porzia škofijo Adria. To se je zgodilo o priliki njegovega bivanja v Ferrari v spremstvu nadvojvoda Ferdinanda. Tajnik in spremljevalec nadvojvoda Ferdinanda poroča v svojem dnevniku o dolgih razgovorih nadvojvoda Ferdinanda s papežem Klemenom VIIL dne 9. maja 1593. V konzistoriju 13, maja 1598, ki se je vršil v Ferrari, je bil nuncij Porzia imenovan za škofa v Adriji, Nadvojvodov tajnik P. Casal piše: »Vorher ist ein consislnrium, darbei l, Ht. und alle zu Ferrara vvesende cardinal, auHer Far-nese (so krank ligt) gewosen, gehalten vvorden . . . Herr nuntius bat das bisthum Adria nichl weil von hinnen, mil viertausend T* Ta breve omenja tudi Pastor XI 451 op. 5. 74 Premrou, Serie ,., vescevi TrieslLoi ,.. [I 54 doc. 55. "Prttnrou. 1. c, str. 16 in 57 doc. 57. " Diarii Petra Casala v MHVSl 48. 23, Pastor XII 225 op. 1. Že zgoraj smo videli, kako [e treba pri UsLaaovi nunciiatur paziti na zgodovinski razvoj. 2-7 cronen jährlichen einkombens begabt, bekomben, darzuc wir ime heut glück gewünscht. : Tako sta nuncij Porzia in Ursinus s svojimi težnjami po ljubljanski škofiji propadla. Nasprotovanje do Hrena pa sta gojila še naprej. 43. Kako ju karakterizira v tem pogledu škol Hren? Ursinus je bil, kakor poroča Hren (št. 27], njegov sošolec pri jezuitih v Gradcu in spočetka njegov prijatelj. Hrenovega prijatelja se je delal na zunaj tudi nuncij Porzia. V pismu nadvojvodinji Mariji piše 12. avgusta 1598 (it, 1), da ima Hrena tudi za pobožnega moža, ki mu želi vse dobro, tudi to, da bi dobil ljubljansko škofijo. V pismu Hrenu z dne 3. februarja 1600"" hvali Hrenov exirmim suum želom in catholicae reiigionis restaurando ceterisque omnibus, quae ad salutem animarum spectant, in sua diócesi dirigendis«. Zaradi ljubljanske škofije pa sta Hrena oba mrzila. Porzija imenuje Hren v svojem memorialu za nuncija Salvaga z dne 13. novembra 1610 (št, 18) "cpiscopi Labacensis persecutorem, hostein et infamatorem acerrimum ac perpetuuin«. O Ursinu pa beleži oktobra 1611; »Et dictus episcopus Tergeslinus pro suo, quem semper erga episcopos et hunc Labacense m episcopal um g^ssit, hostil! aflectu pravo et furlanico (nam fieri episcopus Labacensis post obilum R. mi Joannis Tautscheri p. m. cupiebat ambitiossime, at passus fuit repulsam, quam necdum potest decoquere) int ulit gravia huic dioecesi contemplis praemonilionibus nostris praeiudicia ., Tako je pisal o njiju Hren, ko sta bila oba še živa. Toda to razmerje se pred njuno smrtjo ni prav nič spremenilo. Ko sta bila oba že mrtva — Ursinus je umrl 25, avgusta 1620, Porzia pa že 22. (23.) avgusta 1612 — piše Hren 14. avgusta 1622 (št. 27) o Ursinu: -michi Thomae episcopo Labacensi, olim condiscípulo et amico, sed propter huiusdem episcopatus kabacensis, quem affectabat oziroma; spe iam penitus devoraverat — repulsae ac reíectionis dolorem continuo ac valde graviter infesto,* o obeh skupaj pa (št. 26): >odio ac dolore illius repulsae toto vitae suae tempore in me ardebant.« 44. S svojimi intrigami proti Hrenu pri njegovi potrditvi za ljubljanskega škofa nista uspela. O drugem in seveda indirektno tudi o prvem informacijskem procesu pravi Hren (št. 4): »lamen ■* MHVSi 48, 51. "'T Kap. arh, v Lj.: fn«. 64, 2. Vol, 1 PPP 343. 288 per gratiam Dei nihil in me, quod Deum vel populum offendere posset ant episcnpo esset indignum, repertum fuit.« Osebno se je zavzela zanj nadvojvodinja Marija, ko je na svoji poti v Španijo [od 30. septembra 1598 do 25, avgusta 1599; Schuster, Martin Brenner 389) obiskala papeža Klemena VIII. v Ferrari, To Hrenovo poročilo se sklada z dejstvom, da se je Klemen VIII. tedaj v resnici nahajal v Ferrari in da ga je tu zares obiskala nadvojvodinja Marija v spremstvu škofa Stobeja*1. Sicer pa nam to intervencijo in nje uspeh potrjuje tudi nuncij Salvago v pismu kardinalu Borgheseju dne 16, avgusta 16Í0 (CJKZ št. 106). Da se je nadvojvodinja Marija zares zanimala za Hrenovo potrditev, je dokaz tudi pismo nuncija Porzija z dne 12- avg, 1598 (št, 1), v katerem ji je moral poročati, kaj je s Hrenovo potrditvijo. Ker se v tem pismu še vedno navajajo pomisleki proti Hrenovi potrditvi na podlagi izpovedi prič pri informacijskem procesu, sledi iz tega, da tedaj prvi informacijski proces še ni bil zavržen. Zgoditi pa se je maralo tu kmalu. Kajti listi edini konkretni očitek, ki ga navaja Porzia v tem pismu, o Hrenovem obiskovanju ženskih samostanov in njegovem nedovoljenem vedenju v njih, je bil ovržen že pred 15, oktobrom istega leta 1598. K sreči je namreč ohranjena dragocena beležka v kapiteljskem arhivu v Ljubljani10 o viru teh očitkov. Ljubljanski prošt Gašpar Freudenschuss je tega dne pisal oglejskemu patriarhu pismo proti kamniškemu arhjdiakonn Sebastijanu Trehuhanu, ki je vodil proti Freudenschussu preiskavo o njegovem razmerju do opatice v Skofji Loki. Takega preiskovalnega sodnika, kakor je Trebuhan, »cui — kakor pravi -— propria curanda et emen-danda sufficiunt«, odločno odklanja. Pravi, da mu je Trebuhan naprtil to preiskavo zaradi tega, ker bi rad vsaj na Freudenschussu dokazal greino obiskovanje ženskih samostanov, kar se mu na Hrenu pri informacijskem procesu ni posrečilo, Trebuhan je oglejskega patriarha poučil o Hrenu v tej zadevi z izmišljenim pismom: quam (namreč inquisitionem) ego per modernimi epi-scopum Labacensem mihi ob litteras ad lllustrissimum (se nanaša na patriarha] de ipsius frequent! in monasteria ingressu fictas (v začetku je bilo zapisano factas, potem pa je ista roka popravila a v zelo dolg i] infensam procuratam esse suspicor, hJ Glei tudi Hrenuv ikof. zapisnik Vol. 1 PPP 36, zboruj pod 51, 37, ™ Fase, 136, t. 289 qui etiam cum in persona lllustrissimi causa . .. confirmations ad episcopatum vindicare se non potuit, in mea illud attentavit et idcirco affinem suum plebanum in Moreitsch actorem negotii huius Serenissimi mandate . . . contra me adeptus est. ut pro-posit um sibi ex voto succederet«. To je tisti Trebuhan, ki je v prepiru za Kranj izobčil kranjskega vikarja, nastavljenega od Hrena. Zato piše Hren I. 1603 »contra impetuosum istum Tre-buchan«^. Sploh pa če bi bilo kaj resnice na izpovedih proti Hrenu o priliki potrditve za škofa, ga odlični škof Tavčar ne bi bil priporočil za svojega naslednika in goreča ter pobožna katoličanka nadvojvodinja Marija, duša katoliškega relormnega gibanja v notranjeavstrijskih deželah, se zanj nikdar ne bi bila tako zavzela. Končno tudi Hren sam v svoji instrukciji l, 1608 (št. 4) ne bi bil papeža na tiste očitke spominjal, temveč bi bil o stvari rajši previdno molčal, zlasti še, ker je bila instrukcija pisana za naslednika tistega papeža, ki je Hrena potrdil, V. Salvagcva poročila o Hrenu o priliki apostolske vizitacije ■ I. 1607 in 1608. 45, Že Porzia je delal na to, da bi se izvršila vizitacija Hrena zaradi njegovega življenja. To dokazuje Borghesejevo pismo Porziju z dne 29. oktobra 1605 (CJKZ št. 3) in Hrenov zapisek (it, 18), da je imel Porzia proti njemu »seripta infamiam hanc gravissimam eontinentiaimperata huiuscemodi non nisi ea lege feruntur, si res delata veritate nitalur,*11" Salvago bi bil rad odvrnil od sebe vsako osebno odgovornost: sam si ne upa proti Hrenu ničesar ukreniti, ampak bi bit rad, da bi se mu na podlagi sporočenih govoric dalo kako navodilo iz Rima. Kakšna naj bi bila tista . navodila, namiguje že sam. Dne 1, oktobra 1607 (ČJKZ št- 25) predlaga, naj bi se po njem prepovedalo Hrenu hoditi k sestri in ji pustiti, da se vmešava v škofijske zadeve, >ma lodo di farlo con ordine et espressa commissione di N ro S.re, perche habbia maggior forza sotto le pene che parera alla Santita Sua». To svoje postopanje mazili Salvago z najglobokejšo vdanostjo do SV. stolice in s svojo najpopolnejšo odvisnostjo od nje v zatrjevanju, da bodo imele rimske odredbe proti Hrenu veliko večji uspeh kakor pa njegove lastne odredbe. V pismu Borghe-seju z dne 17. oktobra 1607 so njegovi predlogi že bolj konkretni, za državnega tajnika pa prav zaradi tega tudi tem nepri-jetnejši: le en stavek Salvagovega pisma je kardinalu odprl popolnoma logičen izhod iz neprijetnega položaja, namreč vest, da je svoje poizvedbe o Hrenu sporočil tudi nadvojvodu Ferdinandu. Salvago je predlagal, naj pokličejo Hrena v Rim pod pretvezo, da ni še nikdar opravil vizitacije liminum; v Rimu naj ga pridrže toliko časa, da bo svojo sestro pustil iz misli, v Ljubljano pa naj pošljejo apostolskega vikarja, ki bo bolj goreče deloval za reformo. Urgira, češ, če se Hrenov škandal zdaj ne bo odpravil, ga po mnenju vseh ne bo mogoče nikdar odpraviti. 58. Toda odgovor, ki mu ga je poslal Borghese 27. oktobra 1607 (ČJKZ št, 41, c), mu po vsej priliki ni bil po volji, čim bolj je Salvago silil vanj, tem bolj se mu je Rorghese izmikal in ga skušal napotiti drugam. Poklicali Hrena v Rim da ni tako lahka stvar, kakor se morda na prvi pogled zdi: sam od sebe Hren ne bo prišel, sila pa tudi ne bo veliko pomagala. Zato pa Bor-ghese o pretvezi vizilacije liminum in o postavitvi apostolskega 11>4 Prim, pravno itiodrosl, ki jo danes izraža v kodeksu can, 40. B[|fr)tlai[ii Yn 1„,It 20 298 vikarja pri tej priliki sploh ne govori, temveč se kar hitro posluži izhoda, ki mu ga je nehote nakazal Salvatfo sam. Če je že prej (29- oktobra 1605, 12. novembra 1605, 24. novembra 1606, 11. avgusta 1607 CJKZ št. 3, 4, 9, 17) nunciju Porziju in Salvagu naročal, naj se vizitacija vrši le v sporazumu z nadvojvodom, in če je Salvagu na njegovo poročilo o Hrenovem življenju 13. oktobra 1607 (ČJKZ št. 35, b) odgovoril, da prepušča zadevo njegovi previdnosti (si rimetle a la pruclenza di V, S. ... che e presente), mu je Borghese sedaj, ko je ¿ivedel, da je nuncij poročal o stvari tudi nadvojvodu, svetoval, naj se ravna po navodilih nadvojvodovih, ki jih bo dobil kot odgovor na svoje pismo. Z nadvojvodom ga je Borghese potolažil tudi v zadevi Goričan, ki jih je Hren izročil v fevd svojemu bratu Andreju (CJKZ št, 20, a), češ, če se je stvar izvršila v sporazumu z nadvojvodom, da je poleni pač ne kaže spreminjati. Celo pri kaznovanju konkubinatov naj se nuncij ravna po nadvojvodovih nasvetih (ČJKZ št. 49, a). 59. Taku je prišel nuncij v stisko celo od strani iiorgheseja, ki je postala še večja, ko je Hren sam od sebe dokazal, da se zavetla svoje dolžnosti glede vizitacije liminum in da Borghe-sejev pomislek o Sili ne bo mogel imeti nikake podlage. Ker je za Hrena prišel zopet čas, da obišče Jimina apostolorum, je pO nunciju (31. oktobra 1607) zaprosil pri papežu za dispenzo od te dolžnosti. Toda še preden (ČJKZ št. 46; gl. tudi št. 51) je Salvago dobil Borghesejev odgovor, je v pismu z dne 31, oktobra 1607 znova dokazoval, kako potrebno je Hrena poklicali v Rim. V Ljubljani je bil proces, ki ga je, kot se zdi, sestavil nuncijev avditor, končan, a nuncij se ni mogel odločiti za nikak nastop proti Hrenu, češ da je poleg krvoskrunskega kon-kubinata našel o Hrenu še migljaje na novo obdolžilev, da je namreč bil po njegovem naročilu ubit neki nadvojvodov uslužbenec. Kopijo procesa da bo poslal v Rim, potem pa naj se v Rimu odločijo za primerne korake. Ko je Salvago Ljubljano zapustil, ni na podlagi izvršene vizitacije izročil Ilrenu nikakšnih dekretov, Te je bil namenjen napraviti šele po svojem povratku v Gradec in jih v kopiji poslati v Rim. 60. Tudi na to poročilo mu je Borghese odgovoril (10. novembra 1607, ČJKZ Št. 49, c), naj se za ukrepe proti Hreru obrne na nadvojvoda. Borghesejevo navodilo, s katerim je zavrnil Salvagov predlog, naj se Hren pokliče v Rim, je moralo 299 učinkovati na Salvaga še tem slabše, ker je med ne nadejajoč se takega odgovora v pismu z dne 4. novembra 1607 (CJKZ št. 48j še bolj natančno razvijal svoj predlog, ki ga je bi! stavil že dvakrat (17. oktobra in 31. oktobra 1607): da naj Hrenu pišejo, kako je tembolj dolžan obiskati limina, ker je neposredno podrejen sv. stolici; pokličejo naj ga v Rim vsekakor za spomlad 1. 1608. V istem pismu, kakor tudi v pismu z dne 18. novembra 1607 (ČJKZ št. 51J ponovno obeta, da bo prepis procesa o Hrenu poslal v Rim, 61. Značilno jo, da nadvojvoda Ferdinand Salvagu na njegovo pismo o Hrenu ni dal nobenega odgovora, kaj šele kaka navodila (Č.IKZ št. 51}. Na Hrenovo prošnjo za dispenzo od vizi-tacije Iiminum pa je Borghese odgovoril Salvagu dne 17. novembra 1607 (CJKZ št. 50), da je osebno od te dolžnosti sicer odvezan, da pa mora namesto sebe poslati v Rim vsaj kakega svojega kanonika in natančno poročilo o stanju svoje škofije. A Hren je zaprosil za dispenzo tudi od dolžnosti, da bi poslal v Rim kakega svojega kanonika, kar najbrž namiguje na slabo gmotno stanje škofije (ČJKZ št. 53). To Hrenovo prošnjo je Salvago sedaj podpiral in je lahko umljivo, zakaj. Sam pravi, da dotični kanonik pač ne bo mogel osvetliti razmer v ljubljanski škofiji bolje, kakor je to storil v svojih poročilih on. V resnici p;i Se je moral samo bati, da ne bi kanonik, ki je Hrena dobro poznal, kot tretja in neprizadeta oseba Salvagovih poročil razkrinkal. Hrenova prošnja je bila torej Salvagu naravnost dobrodošla- V Rimu so ji ugodili; zahtevali so samo, naj pošlje pooblastilo za kakšnega rimskega prokuratorja, ki bo opravil obisk Iiminum v njegovem imenu in podal poročilo o stanju ljubljanske škofije (Borghese Salvagu 2. februarja 160B), Dotični prokurator, ki je živel daleč proč od Ljubljane, za Salvaga res ni bil nevaren, Zanj je napisal Hren instrukcijo, iz katere prinašam odlomek pod št. 4. VL Salvagova poročila o Hrenu po vizitaciji ljubljanske Škofije. 62. Ker Salvago za enkrat pri Borgheseju ni uspel in tudi od nadvojvoda ni dobil nobenega odgovora, je sklenil svoje insistence začasno prekiniti, V pismu z dne 18. novembra 1607 (CJKZ št, 51) poroča, da bo o zadevi razpravljal z nadvojvodom ustno po svojem povratku v Gradec. In res se po njegovem povralku na Štajersko začenja nova vrsta poročil o Hrenu. 20" 300 63. Mimogrede se je njegova struna, ki je med tem nekoliko popustila, s svojim nelepim zvokom oglasila v Novem mestu 9. marca 1609 (ČJKZ št. 57), čigar prosta Marka Khuna (prošla od 1604 do 16221""} navaja v pismu iz Gradca dne 28. septembra 1609 [ČJKZ št. 96) med viri svojih nelepih poizvedb. Iz Novega mesta je Borgbeseju pisal, da so se, kakor je slišal, kaznovani konkubinarci zopet povrnili k svojemu izbljuvku. Isto trdi o Hrenu v pismu Borgbeseju z dne 16. marca 1608 (ČJKZ št. 63) iz Krškega, čigar arhidiakon, ki je bil obenem novomeški prošt Marko Khun, se zopet navaja med viri njegovih poizvedb v pismu z dne 6. julija 1609 (ČJKZ Št. 89). V pismu iz Krškega se dne 16. marca 1608 tolaži z mislijo, da bo Hrenovemu škandalu sloril konec pač le z nadvojvodovo pomočjo. Ko bi se bil Salvago zavedal, kako je po ironiji usode prav s temi svojimi besedami nevede prorokoval lastno pogubo! 64. S tem njegovim sklepom je bil Borghese popolnoma zadovoljen; sploh pristavlja tudi, da v Rimu z ozirom na razmere ne smatrajo za potrebno, da bi se proti duhovnikom, ki žive pohujšljivo, izdali posebni dekreti, ker bi luternni znali izkoristiti njihovo nepokorščino v svoj prid; zahteva pa, naj pošlje Salvago svoje vizitacijske dekrete v papeževo odobrenje (Borghese Salvagu v pismu z dne 5. aprila 1608, ČJKZ št. 71), 65. Kakor v prvi fazi svojega postopanja s Hrenom, pošlje Salvago po dolgem presledku v tej drugi fazi kot predstražo v boj proti Hrenu zopet heretike in katoličane. V pismu z dne 25. marca 1608 (ČJKZ št, 66) opozarja Borgheseja na pritožbe, ki so jih luterani vložili proti Hrenu pri nadvojvodu Ferdinandu, To je njihova »CalumniosschrifU z dne 18, avg, 16071"", Borghese se je zanje zanimal in nunciju naročil, naj ga o tistih pritožbah natančneje pouči, da se bo znal ravnati (pismo Salvagu z dne 12. aprila 1608, ČJKZ št, 73, b), Izvleček o teh pritožbah mu je Salvago poslal 12, maja 1608, kakor omenja v pismu s tega dne (ČJKZ št, 77). 66. Vse svoje nade je stavil nuncij Salvago na nadvojvoda Ferdinanda, od katerega je zastonj pričakoval pismenega odgovora, V soboto dne 17. maja 1608 pa iz dolge avdience pri nadvojvodu ni odnesel najboljših vtisov (Salvago Borgheseju 11,1 Vrhu ve c, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, 221 s. Glej ludi 5 1 e k o v c c , Polidor pl. Montagnana. Zgrni. Zbornik VIII (1S95| 440. im T k , Tomai Hren 1 s. 301 19. maja 1608, CJKZ št, 78), Iz tega bi se dalo sklepati, da s svojimi željami glede Hrena liitli pri nadvojvodu ni uspel. 67. Tem večjo hvaležnost pa je ohranil kamniškemu arhi-diakonu, kateremu je priskrbel protonolariat (CJKZ št, 80, 81)*. Na potu v Ljubljano je Trebubana na njegovo prošnjo 24, decembra 1608 v Kamniku med mašo Hren sam vpričo ljudstva na podlagi papeževega breva proglasil za protonotarja1'"'; na istem potu pa ga je t4. aprila 1609 slovesno investiral""1. 68. Za luterani postavi Salvago na oder krškega arhi-diakona in novomeškega prosta Marka Khuna, ki je tudi spadal pod oglejskega patriarha, in navaja njegove izpovedi o Hrenu kot vir svojih poizvedb, podobno kakor je v prvi fazi svojega boja za luterani postavil na oder kamniškega arhidiakona Tre-buhana. V pismu Borgheseju z dne 6. jul. 1609 (CJKZ št. 89) namenoma naglasa, da je vir njegovih poizvedb ne kak navaden duhovnik, ampak sam arhidiakon. V pismu Borgheseju z dne 20. julija 1609 (ČJKZ št. 92) poudarja, da je to dober in neoporečen mož, ki je poleg tega Hrenov prijatelj; tako zelo se trudi državnega tajnika prepričati o resničnosti govoric o Hrenu. Od splošnih očitkov o njegovem slabem življenju fil suo mal vivere) v pismu z dne 6, julija 1609 (ČJKZ št. 89) prehaja preko bolj določnih očitkov (CJKZ št. 92) o njegovem umazanem življenju (sporca vita), o katerem da je že poročal, k cisto odkritim obtožbam, da živi v krvosramnem razmerju z lastno sestro, o kateri je poročal že o priliki vizitacije 1. 1607. Tako piše Salvago Borgheseju dne 28, sept. 1609 (CJKZ št. 96). 69. To Salvagovo pismo pomeni tretji veliki strel na Hrena, ki vsaj deloma svojega cilja ni zgrešil. Zanimivo je, kako privija proti Hrenu svoj vijak navzgor: od obeh oglejskih arhidiakonov v Kamniku in v Krškem do oglejskega patriarha samega, ki pozna Hrena, kakor trdi Salvago, bolje kot vsi drugi. Naglaša, da je Hren sin heretičnih staršev in da je njegova pobožnost le zunanja in smešna. Pravi, da se javno mrmra proti Hrenovemu krvosramnemu konkubinatu. Drzne se ga primerjati z nekim bamberškim škofom, čigar imena ne navaja; bil je pač Borgheseju dobro znan. 70. Ta bamberški škof je bil Janez Filip von Gebsattel, ki je že kot stolni dekan živel v konkubinatu. Kapitelj ga je 1. 1599 i« Vol J PPP 240. Vol. I PPP 244 s, 302 izvolil za škoia. Da bi dobil pritrdilo, se je pohlinil, začel kazati veliko gorečnost ter skušal dobiti zase simpatije v Monakovem in v Rimu. Zadel je na nezaupanje na obeh mestih, Graški nuncij Porzia je v B&mbergu naredil o njem informacijski proces in zahteval od njega poroštva za poboljšanje. Gebsattel je bil na zunaj za vse pripravljen. A storil ni ničesar; zlasti ni hotel ničesar vedeti O nravnostrogih jezuitih, Zato ga je Klemen VIII. 1. 1602 poklical na odgovor1"". 7!. Bog odpusti onim, pravi Salvago, ki so dosegli, da sta Gebsattel in Hren postala škoia. Pri teh besedah je Salvago dobro vedel, koliko si je za Hrenovo potrditev prizadevala nad-vojvodinja Marija. Bainberškega škofa je Bog ze sodil — umrl je 26. junija 1609 —, Hrena pa naj sodi papež. Toda kako? Po Salvagovih nasvetih seveda, Spominja na to, kako je o priliki vizitacije priporočal, naj bi ga poklicali v Rini, na njegovo mesto pa postavili apostolskega vikarja. A ker je bil njegov predlog o pozivu Hrena v Rini odbit, glede apostolskega vikarja pa sploh ni dobil nobenega odgovora, zato sedaj ta predlog o postavitvi apostolskega vikarja tem bolj urgira, tudi za slučaj, če Hrena ne pokličejo v Rim [in ogni modo deputarli un Vicario Apostolico). Prav tako je nujno potrebno, da napiše papež Hrenu resen breve. 72. Salvagove pritožbe so res prišle papežu na uho. Bor-ghese odgovarja Salvagu dne 10, okt. 1609 (ČJKZ št, 97), da piše papež Hrenu poseben breve, v katerem pa ga skuša Ozdravili na mil način in z vso očetovsko ljubeznijo (prim. tudi Borghe-sejevo pismo z dne 23. nov. 1609), kakor bo lahko nuncij videl iz priložene kopije dotičnega breva, Iz naslednjih naših izvajanj sledi, da taka kopija ni bila priložena. V zadevi apostolskega vikarja pa je papež drugačnega mnenja; vsekakor bi se dala taka sprememba najbolje izvršiti v sporazumu z nadvojvodom Ferdinandom, pri katerem naj nuncij skuša zvedeti za mnenje, 73. Napovedani breve je Salvago iz radovednosti in veselja nad delnim uspehom nestrpno pričakoval; kajti 2. nov. 1609 (ČJKZ št. 98) piše Borgheseju, da mu še ni prišel v roke. Saj mu tudi ni mogel; kajti kakor mu piše Borghese 28 nov. 1609 (Č.IKZ Št. 99), se dolični breve po pomoti ni poslal, kakor bi se bil moral skupaj z njegovim pismom z dne 10. okt, 1609, Kakor «* I1 a s t O r XI 248 s, 303 vidimo iz datuma breva, ki ga je Hren dobil (št. 8], breve dne 10. oktobra vkljub Borghesejevemu naročilu še ni bil niti napisan ali pa vsaj ne datiran; kajti dejansko poslani breve ima datuni 27. nov. 1609. Breve s tem datumom je Borghese poslal Salvagu skupaj s svojim pismom dne 28. novembra 1609. Glede apostolskega vikarja za Ljubljano pa piše Salvago Borgheseju dne 2. nov. 1609, da se bo z nadvojvodom že posvetoval. 74. Če ga je la nada navdajala s kako tolažbo, pa ga je breve za Hrena zopel spravil v neugodno razpoloženje- Z njim ni bil zadovoljen: zdel se mu je premalo oster. Zato piše Borgheseju 14, dec. 1609 (C.lKZ št. 100], da bo breve škofu Hrenu sicer poslal, ne veruje pa, da bo imel zaželeni učinek. Da bi o upravičenosti svoje skepse prepričal tudi Borgheseja, trdi, kako je Hren v zadnjih mesecih padel se veliko globlje kakor prej; pri svojem občevanju s sestro se na javnost ne ozira zadosti, dočim je bil prej malo bolj oprezen; posledica tega je, da se ljudstvo nad njim zelo pohujšuje. 75. Ta namigavanja izražajo njegovo resignacijo vsled nepričakovanega neuspeha in obenem zamolkel opomin, ki naj bi dobil odmev šele čez nekaj časa. Salvago je bil zadosti premeten, da se je znal umakniti s pozorišča o pravem času in da mu tako s svojo nadležnostjo in neizogibnostjo interesiranega občinstva ni bilo treba dolgočasiti. V njegovi objavljeni korespondenci o Hrenu nastane dolg presledek. Zdi se, da se je v nastopivšem zimskem času njegova vročekrvnost na zunaj precej ohladila. Lahko pa je v tem času snoval nadaljnje načrte sam zase in se ob njih ogreval. 76. Namesto Salvaga pa nastopi sedaj na pozorišču s svojo obrambo škof Hren. Toda ne še takoj. Zakaj ne? Dobil je od nuncija papežev breve okoli novega leta 1610 in je v svoj koledar zapisal tele besede: Sub initio anni istius venerunl mihi litterae a S. D. N. Paulo Papa Quinto gratiosissimae per manus Nuntii Apostolici — lil.mi Domini Joannis Bapt. Salvagi. Laus Deo etc,« Ne vedoč, za katero papeževo pismo gre, sta Radics"0 io Prelesnik1'1 sprejela ta Hrenov zapisek brez kritike, 77. Papežev breve (št. 8) govori o škofovskih dolžnostih najprej splošno, potem pa posebej z ozirom na pokrajine, ki jih 1111 tli (1894) 144. 1,1 Katoliški Obzornik V (1901) ui9 s. 304 kakor ljubljansko Škofijo ogrožajo heretiki. Kakršen je, bi bil mogel biti poslan kateremukoli drugemu škofu. Le en stavek v njem namiguje, zakaj ga pošilja papež vprav Hrenu. Tisti stavek se glasi: -Nos certe vehementer desideramus haec audire de te graviterque doiemus, quod nonnulli »liter loquantur.« 78. Zdi se, da s početka niti Hren sam ni umel historično pravilno niti celega breva niti posebej tega stavka, Le taka se morejo razlagati navedene njegove besede, ki jih je zapisal v svoj koledar in se na kakšen drug papežev breve ne morejo nanašati. Glede tona papeževega breva je vsekakor resnično, da je, kakor je že Borghese sam opozarjaj Salvaga, res očetovsko ljubezniv. Sam na sebi bi se dal umeti v neočitajočem zmislu tudi navedeni kritični stavek, namreč v zmislu: zelo se nam smiliš, da nekateri o tebi drugače govore, ali: ker vemo, da si nedolžen, nam je zelo žal, da nekateri o tebi drugače govore. Drugi zmisel stavka pa je historičen in ta je: Kot ?.kof bi ti moral živeti in delati, kakor se za škofa spodobi in kakor smo pravkar naznačili; če tega ne storiš, nam povzročaš žalost. Da svojih dolžnosti ne spolnjuješ, o tem se v resnici govori. Zato nam je žal, da tako o tebi govore, in sicer, če so govorice resnične, nam je žal, da se tako in tako vedeš, če pa niso resnične, nam je žal, da se dobe ljudje, ki vkijub temu tako govore. Diplomatsko so misli že s tega stališča izborno formulirane. Še bolj diplomatičen pa je breve, če se ne oziramo samo na Hrena, ampak tudi na nuncija, ki je tako zelo urgiral posvarilni breve za Hrena. On, ki je vedel, zakaj se je trudil, ni mogel reči. da to ni nikak posvarilni breve. A takega ni pričakoval. Vse drugače pa je sodil Hren ta breve, ko je spoznal njegov pravi zmisel in namen. Kakor je zadel Hrena zaradi nedolžnosti in slutnje, da papež govoricam morda vendarle verjame, tako je zadel tudi nuncija. Zato nam ta breve predočuje na eni slrani trpljenje vsled strasti, na drugi strani trpljenje vsled nedolžnosti; nad obema bolestima pa kraljuje plemenita očetovska ljubezen papeževa. 79, Na ta papežev breve je Hren odgovoril z daljšim pismom (št. tO), ki ga je sestavil 7. marca 1610, kakor nam dokazuje ohranjena kopija, in odposlal 24. marca 1610, kakor nam dokazuje popravek na kopiji in Borghesejev odgovor (št. 12). Pismo je gotovo prišlo papežu v roke [št, 14, 12), dasi mi ga v vatikanskem arhivu ni bilo mogoče zaslediti. V njem se nam raz- 305 odeva tako veliko spoštovanje do papeža in njegovih opominov in tako jasna zavest nedolžnosti, da ni čudno, če je Hren papežev breve nazval kar najbolj ljubeznivo pismo« (litterae gra-tiosissimaej. Bral, poljubljal in prebiral ga je kleče, kakor je bila njegova navada pri čitanju papeških pisem; taku n. pr, piše Hren graškemu nunciju 14, junija 1614: Legi more meq genibus flex is capiti imponens (Lit maiore cum reverentia et eifi-catia palemum S. D, N. spiritum et benedictionem ac pleniš, quod aiunt, veliš haurirem) breve apostolicum . . . iterunique legi et relegi deosculans et cordi verba singula ruminatim in-figensV* Z ozirom na naš breve poveličuje papeževe opomine in nauke in pravi, da mu bo zanje hvaležen vse svoje življenje. 80. Potem se ozre na tisti posebni stavek papeževega breva, ■quod autem nonnulli suni, qui loquuntur aliter in piissimis Sanctitatis Vestrae auribus,« in naglasa, da je za to dejstvo kakor papežu tako tudi njemu žal, žal torej ne zato, ker bi si bil svest kake krivde, ampak zato, ker s takimi govoricami brez potrebe povzročajo žalost papežu, ki ima že sicer zadosti ogromnih skrbi. Zato njegovo pismo tudi ni toliko zagovor, kakor mila tožba vsled papeževe žalosti ranjenega srca, s katero hoče papeža v pravem zmislu besede potolažiti (pro consolatione sua paterna). Vest mu je priča (ipsa testis mihi conseientia), da je od vsega početka skušal spolnjevati dolžnosti škofovske službe po svojih najboljših močeh. Ime! je vedno jasno začrtano pot in si bo tudi v bodoče prizadeval, da ne bo kreni! ne na levo ne na desno. Popisuje svoje delo, trpljenje in smrtne nevarnosti pri po katoličan jen ju škofije, za kar ni dobil na svetu drugačnega plačila kakor ^acerbissima pernullorum odia, cahimniam, perse-cutiones, infajniam, delractiones et vitae insidas«. Potem poda kratko poročilo o uspehih svojega desetletnega škofovanja, ki jih ni dosegel po svojih zaslugah, temveč samo s pomočjo božjo (nullis meis mcritis, sed solius Dei bonitate): o izgonu predi-kantov, o rušenju krivoverskih molilnic, o sežiganju krivo-verskih knjig, o zgradbi cerkve v Petrinji, o ustanovitvi duhov-skega semenišča v Gornjem gradu, o rešitvi cerkva in premoženja iz rok protestantov, o ustanovitvi dveh novih župnij, o po-svečevanju cerkva, oltarjev, zvonov, o popravi cerkvenih hiš in o številu svojih bimiancev. *Jt Vitik, tajni arhiv: Nuniiatura dl Vicuna vol. 137. 306 81. To Hrenovo pismo ni nikakšna preračunana in puhla samohvala, Za kako visoke ideale se je Hren navduševal v času, ko mu je Salvago podtikal naj nizko Inejše mišljenje in čuvstvo-vanje, nam dokazuje njegova prošnja za kanonizacijo bi. Ignacija Loyola, ustanovitelja jezuitskega reda. 82. Proces za beatifikacijo lega heroja kaloliške reforme se je začel pod papežem Pavlom V-; dne 3. decembra 1609 je bil proglašen za blaženega. Nato je dobival papež Pavel V. vedno več prošenj za kanonizacijo. Sekovski škof Marlin Brenner je prošnjo, ki jo je poslal v Rim, datiral 14. decembra 1609; njen koncept pa je datiran že s 6. decembrom"'. Istega dne kakor Brenner je poslal svojo prošnjo nadvojvoda Ferdinand1". S3. Hren pa je koncept za svojo prošnjo dovršil 17. marca 1610. Po prepisu tega koncepta, ki se nahaja v Hrenovem škofovskem zapisniku1", jo je na pomanjkljiv način izdal Valvasor116. Original {št. 11), ki se nahaja v vatikanskem tajnem arhivu1'7, se od koncepta stilistično razlikuje in je datiran 24, marca 1610. Seznam prosilccv za kanonizacijo Ignacija Loyola v Acta SS. Jul. t. VIL Comm. praev. CII—CIV je Hrena prezrl. Zato ga tudi Tacchi Ven t uri11" ne navaja. 84. Je pa Hrenovo pismo za kanonizacijo bi. Ignacija zlasti v zgodovinskem okviru, v katerem ga podajamo, zelo značilno. Svoj kimcept je Hren poslal v pregled ljubljanskemu jezuitskemu vicereklorju p. Krištofu Ziegelfeslu, ki mu je 16. marca 1610 odgovoril z največjim spoštovanjem in občudovanjem. rekoč, da še misliti ni, da bi bilo treba tekst kakorkoli spreminjati, mu kaj dodati ali pa odvzeti, češ da morejo tako lepo in vzvišeno pisati o svetnikih le tisti, ki jih skušajo posnemati: ^Rubore me affecit summa R.mae et IH.mae Palernitatis Vestrae dignatio, qua mcae censurae subiecit literas ad S. D. N. Papam, Quis enim ego? Sed hoc occurrit dum eas legerem: 111 S c h n s 1 c r , Marlin Brenner 592 op. 1. 1,1 L,i Canonizzaziotte du i Sanli Ijjnazio di Loyola, Fnnd.itore della Cumpajjnia di Cicsli, e Francesco S ¡iveri o, Apostille) dell1 Oriente Ricnid > del Lerzo Centen:irii> XII. niarzo 1622. A tun del Comitato Rcmvann-lspino per 1e Centcnarie Onor.inze. Roma 1922. Redaltore principle: pr Pictro Tacchi V c n t n r i S. J, H* Vod. ti PPP 279—283, "t VIH 70S—71 G, 117 Vescovi 19 fol. 69—70r, "■ V delu, citiranem v opombi 114 307 Ab tis sanctorum in veritale festiva gaudia celebrantur, qui ipsorum exempla sequuntur, ut imilari non pigeat, quod celebrare delectat. Quod intercessione B. P. Ignatii R.mae et Ill.mae P. V. Deus Opt. Max. concedere dignelur, Absit igitur, uL minimum quid addere, demere vel censere praesumam a Deo inspiratis et dictalis verbis.«1"1 85. V prošnji spominja Hren papeža na to, kako je poleg drugih prosilcev tudi on upravičen in dolžan prositi za kano-nizacijo bi. Ignacija. Ta dolžnost ga veže kot škofa tiste škofije, s kateru je bil Ignacij v zvezi po svojih gojencih, ki jih je vzgajal zanjo v kolegiju Germanikn, in po lastnoročnem pismu, ki ga je 6. marca 1554 pisal ljubljanskemu škofu Urbanu Textorju In ki se kot dragocena relikvija hrani v Gornjem gradu"1". Dalje ga veže ista dolžnost iz osebnih razlogov, ker se ima za vso svojo ozgojo zahvaliti Družbi Jezusovi. Dalje ga Ijuhljanski jezuitski koleg pri zatiranju prolestanlizma, v dušnem pastir-stvu in zlasti pri vzgoji mladine podpira na najizdatnejši način. Zato pa duh katoliške reforme na Kranjskem in v notranje-avstrijskih deželah prodira vedno bolj in bolj, po veliki zaslugi nadvojvoda Ferdinanda, ki je bil istotako vzgojen pri jezuitih in vlada sedaj svoje dežele v miru, medtem ko v drugih deželah krivoverci povzročajo hude verske vojne. Sploh je sovraštvo krivovercev, s katerim obenem s katoliško vero preganjajo tudi Družbo Jezusovo, očilen dokaz, da je ta poslana od Boga. Po njej je Bog razlil svoj blagoslov ne samo po Evropi, ampak tudi po daljnih misijonskih deželah na vzhodu. Nato popisuje velike čednosti bi. Ignacija in ga poveličuje z uspehi njegove ustanove, zlasti z ozirom na časovne potrebe in razmere, in želi, da bi ga papež v osramočenje krivovercev, za zgled članom njegovega reda in vsem vernikom čim prej slovesno proglasil za svetnika. »■ Kopija v kap, arh. v Li-: fasc. 157, lot. jgi—3SV. ln To pismo se sedaj V škofijskem arhivu v Ljubljani pugreša. Schrocder, Monuments quae spcclant primordia Collegii Gcrmanici el Himgarioi, Komat 1696 je priohüil pisma sv, Ignacija Urbanu Textor ju z dne 27. junija 1553 fslr. 110— H4), 27, tehr, 1554 ¡str. 169-173), 25. junija 1554 (str, 182 1831, 12, fehr, 1556 |str. 2—268}. Med temi pismi gi lercj ni. Izdaje Ignacijevib pisem, ki je iaSla v Madridu (»Cartas de San Ignacio de Loyola, Fundador de la CompaAia de JesustJ v 6 Nizkih 1874—1889, pa nimam pri roki- 308 86. Zveze sv. Ignacija z ljubljansko škofijo je Hren na ta način le še bolj utrdil. Se preden je bil Ignacij kanoniziran, ga je imenoval za patrona ljubljanske škofije1'1. Ljubljanskemu jezuitskemu rektorju je 19. marca 1610 kot prispevek za kanonizacijo daroval 100 gld.11"1 Kanonizacijo sv. Ignacija, ki se je izvršila pod Gregorjem XV. 12., marca 1622, je Hren z vso slovesnostjo v jezuitski cerkvi sv. Jakoba praznoval 5, junija 1622'". Leta 1625 je v svoji škofiji vpeljal praznik sv, Ignacija, ki naj bi se obhajal vsako leto 31. julija1", toda pod njegovim drugim naslednikom škofom Buchheimom se ni več praznoval1". 87, Krištof Ziegelfest je Hrenu svetoval, naj pošlje papežu svojo prošnjo za kanonizacijo Ignacija Loyola rajši posredno po jezuitskem generalu: »potius ad R. P. N- Generalem iudi-carem dirigendas, salvo tarnen 111.mae et R mae P, V. iudicio.«1"" In lo je Hren tudi storil, dasi spočetka na to morda ni mislil ali pa vsaj Ziegelfesta ni vprašal za svet. Iz tega vidimo, da Hren s svojo prošnjo za kanonizacijo ni imel nikakih postranskih namenov: prikupiti se papežu ali jezuitskemu generalu s posebnim ozirom na papežev opominjevalni breve in da je torej ta Hrenova prošnja spričo grdih intrig proti njemu zanj zares značilna. Se bolj jasno se to vidi iz njegovega pisma odličnemu jezuitskemu generalu Klavdiju Aquaviva z dne 24. marca 1610, kateremu je na Ziegelleslov nasvet priložil prošnjo na papeža za kanonizacijo bi. Ignacija. V tem pismu1" ponavlja na kratko vsebino svoje prošnje, fiele naknadno mu je prišlo na um, da je prav in tudi dobro, če pošlje papežu po jezuitskem generalu tudi svoj odgovor na opominjevalni breve. Zato je kot post scriptum izrazil generalu to svojo misel in ga obenem zaprosil, naj ga pri tem srečnem naključju papežu tudi priporoči in izposluje pri njem kak milostljiv odgovor: ™P. S. Ad breve apostolicum, nuper ex Urbe ad me transmissum, S. D. N. Paulo Papae V. obedientiae reddo litteras, quas ut eadem reverendissima ac religiostssima Palernilas Vestra suis 1" Hrenov koledar 1610. MttK 1862. 25. IsLotam ter Vol, II PPP 278. Valvasor Vlit 707, Vol, H PPP 277—.276 Valvasor Vili 707- 708. Vol, [] PPP J44, litotam. Budih*]™av pripisekr neu) ampiius. m V že citiranem pismu z dne 18. marca 1610. Kap. arh. v. L j.: fasc. 157, 39 lo), 35*—36; kopija, 309 tradat manibus maquc et episcopalum hiinc Labacensem immediale S. Sedi Apostolicae subiectum commendet et aliquod a Sanctilate Sua clementiae referat responsum et humiliter et supplex oro, Iterum atque itcrum valeat feUcissime,« Original lega Hrenovega pisma v jezuitskem arhivu ni v evidenci. Pač pa je tu registriran odgovor, ki mu ga je 7. maja 1610 posla! general Aquaviva (st. 14). 88, General se Hrenu toplo zahvaljuje za naklonjenost do jezuitskega reda in posebej za pismo na papeža o pospešitvi kanonizaeije bi. Ignacija. Sporoča, da se je v redu izročilo papežu tudi drugo Hrenovo pismo, in je trdno prepričan o papeževem zadovoljstvu s Hrenom in z ljubljansko škofijo. Meni, da je Hren odgovor na to svnje pismo že dobil. 89. Aquaviva se ni motil. Kardinal Borghese je v papeževem imenu pisal Hrenu dne 1. maja 1610 dvoje pisem. V enem (št. 13) mu ljubeznivo sporoča, da je papež z veseljem vzel v vednost njegovo prošnjo za kanonizacijo bi. Ignacija, v drugem (št. 12). ki se ozira na Hrenov odgovor na papežev opominjevalni breve, pa z zadoščenjem in veseljem hvali Hrenovo vzorno škofovsko delovanje. VII. Konec grdega obrekovanja. 90, To je bil uspeh, ki ga je Hren dosegel mimo Salvaga in proti njemu, Za prijaznost, s katero sta papež in kardinal Borghese vzela na znanje njegovo prošnjo za kanonizacijo b!. Ignacija Loyola, se je Hren zahvalil 29. junija 1610. Original pisma na papeža se nahaja v vatikanskem tajnem arhivu"1 kakor tudi pismo kardinalu Borgheseju'". Kopiji obeh pisem pa se nahajata v kapiteljskem arhivu v Ljubljani130, 91. V ieh pismih je Hren v Rimu zaprosil za dekret višje, to je apostolske avtoritete, s katerim bi mogel uspešno nastopati proti tistim svojim duhovnikom, ki jih je dolgo časa na svoje stroške vzgajal za duhovsko službo v svoji škofiji, potem pa so »spreta obedientia et calce reiecta omni disciplina« brez njegovega dovoljenja uhajali v tuje Škofije. S podobno prošnjo lm Vweovi J9 Joi. (53rv. Vcscovi 19 fol. 155'— L56r. Fasc, 157. 39 fol. 40'—42r. Prim. Hrenov koledar 29. junira 1610. MHK 186?, 25. 310 se je moral Hren tudi še pozneje obrniti na nuncija, n. pr, 30. marca 16121", kjer pravi: »Demurn lil.mam ac K.mam D. V-humiliier commonefacere volui, quosdam illorumque nun pau-cos a me inter alumnos meos alitos quam primurn ad sacer-dotium aspiraverint spreta obedientia et calce reiecta omni disciplina impudenter me meamque dioecesim spcrnere ac de loco in locum fugere, saepenumero etiam ad III.mam ac R.mam I). V. confugere atque per falsa narrata sub- et obreplitie me inscio nec citato dispensationes obtinere.« 92. Hrenova prošnja sc je zdela papežu čisto umestna. Muneij Salvago je po Borghesejevem pismu z dne 31. julija 1610 (ČJKZ št. 105) dobil naročilo, naj Hrena v tej stiski podpira s svcijn avtoriteto in ga potolaži. Za tak dekret je prosil Hren Salvaga že ob priliki njegove vizitacije leta 1607; dobil pa ga je od njega šele 15. novembra 1610,:,:;. 93. Salvago je torej, kar se tiče Hrena, zopet poklican na oder. A v kakšnem razpoloženju ga vidimo? Edini uspeh, ki ga je dosegel, je šel po vodi. Osebe, na katere je stavil svoje nade, so ga pustile na cedilu. Zvedel je, kaj je med tem časom Uren dosegel. A namesto da bi se sedaj v svojo usodo mirno vdal, je kot za četrti strel vrgel iz sebe vse sovraštvo, ki sta ga proti Hrenu pogrevala Porzia in on in ga oba skupaj niti vseh 13 let nista mogla prebaviti. Pridružil se mu je še tisti, ki je tudi že Porziju stal v lern oziru na strani, oglejski patriarh Franc Barbaro, Z rekapitulacijo starega sovraštva pa se tudi že napoveduje konec njunih intrig, Poleg tega je Salvago vsaj že 16. avgusta 1610 vedel [CJKZ št. !06J, da bo iz Gradca odšel, Zato je bilo treba napeti vse sile, Za nove predloge proti Hrenu ni bilo več časa. Hotel pa je doseči vsaj to, da bi vso zadevo nadalje premleva! njegov naslednik: napraviti uradni testament o svoji žalostni zapuščini, In res sta Hrena Salvago in patriarh nova v Rimu tako zelo očrnila, da je bila instrukcija za novega graškega nuncija de Ponleja, kar se tiče Hrena, izdana popolnoma v njunem duhu. 94. V pismu Borgheseju z dne 16. avg. 1610 udriha Salvago na vse strani: huduje se nad nadvojvodom, ki ni hotel poslušati 141 Original te prošnje se nahaja v valili, tajnem arhivu: Nuni, Ji Vienna, vol, 137, 131 Istolam vul. 137. 311 njegovih pritožb proti Hrenu, hudnje se nad jezuiti, pri katerih je našel Hren vedno dobro zaščito, dasi živi, kakor pravi, slabše kot pagan, huduje se nad nadvojvodom Ferdinandom in nad njegovo materjo Marijo, ki sta, kakor pravi, skupaj z jezuiti dosegla Hrenovo potrditev za škofa vkljub dvojnemu informacijskemu procesu, ki ga je bilo treba delati. Slišati ¡e moral kaj tudi o jezuitskem generalu. Edino njemu še nekoliko prizanaša; trdi pa, da graški jezuiti generala v tej in v marsikateri drugi zadevi varajo in da ga bo že pravilno poučil, kadar pride v Rim. Glavna tarča pa je seveda Hren. Proti njemu ponavlja svoje stare pritožbe, zlasti o njegovem nedovoljenem razmerju do lastne sestre, o katerem da se je prepričal pri procesu u priliki svoje vizitacije v Ljubljani. Novo pa je, ko nam pove, da ga je Hren večkrat prosil, naj stori konec grdim obrekovalnim govoricam, da pa njegove prošnje ni maral uslišati. Tisti proces je še vedno gorak (acceso). Breve, ki ga je poslal Hrenu Pavel V. in s katerim nuncij ni bil zadovoljen, mu je sedaj zamerljiv breve (un breve risentito), pač zato, da bi Hrenovo življenje vkljub -strogosti . dotičnega breva še bolj očrnil. Ve, da je dobil Hren potem zelo prijazen odgovor (lettere mollo humane), kakor mu je Hren sam pisal, češ da hrani tisto pismo kot svoj dragoceni zaklad, Toda vkljub vsej tej strogosti in vkljub vsej krolkosti se Hrenov konkubinat s sestro nadaljuje, sedaj še grje kakor prej, Zadevo duhovnikov, ki so Hrenu nepokorno in nehvaležno uhajali v tuje škofije, tako da je moral iskati pomoči proti njim v Rimu, razlaga v tem zmislu, da duhovniki Hrenu pač ne marajo služiti, ker jih preslabo plača. Trdi, da ordinira klerike drugih škofij brez vsakih dimisorialov in da bi moral vzgajati več dnhovskih kandidatov, kakor jih v resnici vzgaja. To je grenka vsebina njegovega pisma. Ne prosi za noben nasvet več. Izvesti hoče, kar je sklenil sam pri sebi: opozoriti na celo zadevo jezuitskega generala in z vso resnostjo zganiti nadvojvoda, ki do sedaj ni maral ničesar slišati. 95. To pismo je Borgheseja znova vznemirilo. Zdi se mu, da je Hren res kamen spotike [una pietra di scandalo). Kaj storiti? Glede nuncijevega razgovora z nadvojvodom je zadovoljen; zbal pa se je menda večje afere, če bi nuncij sam nastopil pri jezuitskem generalu (prim. tudi Salvagovo pismo z dne 27, septembra 1610, CJKZ št. 109), Zato pomirj-jje nuncija 312 v pismu dne 28. avgusta 1610 (ČJKZ št. 107], da se bo dal jezuitskemu generalu potrebni migljaj iz državnega tajništva samega. 96- Med tem je Borghese dobil pismo s pritožbami proti Hrenu tudi od oglejskega patriarha. Patriarh se pritožuje proti Hrenu predvsem zaradi svojih jurisdikcijskih prepirov, zlasti glede Kranja, in glede Hrenovih ordinacij tujih klerikov brez dimisorialov in poudarja, da je tudi Hrenovo zasebno življenje tako, da bi se moral sramovati vsak kristjan, kaj šele škof. Ta vsebina patrjarhovega pisma nam je indirektno znana iz Bor-ghesejevega pisma Salvagu z dne 11. sept. 1610 (ČJKZ it, 108). Te patriarhove pritožbe Salvago s svoje strani znova potrjuje v pismu Borghese ju z dne 27, sept. i6i0 (ČJKZ št. 109), zlasti očitek, da ordinira Hren tuje klerike brez dimisorialov. 97. Kako krivičen je tudi ta očitek, se lahko prepričamo, če pregledamo Hrenov ordinacijski zapisnik1", Do datuma tega pisma ni ordinira! brez dimisorialov niti enega klerika iz oglejskega patriarhata. Le en primer je zaznamovan, da je bil nekdo ordiniran brez dimisorialov: to je bil Urban Freyssmittel iz solnograške nadškofije, ki je bil 31. marca 1607 ordiniran za diakona i-carens dimissorio, ratione cuius se obligant ac spon-dent R. D. Archidiaconus Salisburgensis et R. D. Abbas Victo-riensis modernus«"1. Patriarh je mogel trditi, da ordinira Hren tuje klerike brez dimisorialov, misleč na pokrajine, ki so spadale k ljubljanski škofiji, pa si jih je on po krivici prisvajal. 98. Salvago se v pismu Borgheseju z dne 27. sept. 1610 (ČJKZ št. 109) zopet srdi nad jezuiti, ki ščitijo Hrena in imajo pri nadvojvodu večji vpliv kakor pa on. Neprijetno je postalo Salvagu tudi zaradi tega, ker je Hren javno spraševal, čemu se je vizitacija sploh vršila, ko mu pa nuncij ni dal nobenih dekretov. Zato prosi Borgheseja, naj mu pošlje dotične dekrete, ki jih je njegov avditor že pred sedmimi meseci pustil v Rimu. S Hrenom samim pa se bo ustno pogovoril ob njegovem bližnjem prihodu v Gradec. 99. Vsem tem Salvagovim poročilom o Hrenu se je Borghese sicer zelo čudil, naročal pa mu je le {v pismu z dne 16, okt. 1610, ČJKZ št. 110), naj postopa s Hrenom kolikor mogoče milo in »» Vol, I PPP, ' > Vol.1 PPP 185. 313 obzirno- Borghese ni pričakoval, da se bo vsa zadeva uredila še pod Salvagovo graško nuncij a [uro, sicer bi ne bila izdana dne 24. okt. 1610 (ČJKZ št. 111) za naslednjega nuncija de Ponteja instrukcija, ki opozarja nuncija na Hrena popolnoma v duhu Salvagovih in patriarhovih poročil, V njej se trdi, da je Hren sumljiv krivoverstva, da živi krvosramno s svojo sestro, da ordinira klenke drugih škofij brez dimisorialov, da nima duhovnikov, ki bi mu radi služili, kako je na dobrohotni papežev opo-minjevalni breve odgovoril navidezno v svojo obrambo poveličujoč svoje delovanje in kako zelo ga ščitijo jezuiti, ki morda niso dovolj poučeni o njegovem pohujšljivem življenju. Salvagu pa je Borghese 6- nov. 1610 (ČJKZ št. 114) še posebej pisal, kako naj svojega naslednika o Hrenu dobro pouči. 100. Kar se tiče nadvojvoda, je Salvago svoj sklep v resnici izvršil. Dne 21, okt. 1610 poroča Borgheseju (ČJKZ Št. 112, kjer je datum napačen), kako mu je predočil vso Hrenovo propalosl in kako mu je nadvojvoda nato obljubil pomoč pri reformi Hrenovega življenja; za nuncijeve opomine mu bo odmašil ušesa, brž ko bo prišel v Gradec, kar se bo zgodilo prav kmalu, 101. Hren je prišel v Gradec v političnih zadevah svoje dežele dne 26. okt. 1610'". Salvago piše Borgheseju dne 1. nov. 1610 (ČJKZ št. 113], da je imel pri sestanku z njim dolg razgovor o njegovem življenju. Ponovno se hoče sestati z njim naslednji dan in vso zadevo končno popolnoma urediti. Salvago se je o tem in o načinu končne ureditve vse zadeve bridko varal. Medtem so se sprožile druge sile, katerim je v svojo pogubo dal pobudo Salvago sam. 102. Kakor mu je obljubil Borghese v pismu z dne 28. avgusta 1610, je pod vtisom strupenega Salvagovega pisma z dne 16, avg. 1610 opozoril jezuitskega generala Aquaviva, kakšna škandalozna poročila prihajajo o jezuitskem varovancu Hrenu. V velikih skrbeh za ugled svojega reda se je general Aqua-viva podvizal in 4. sept. 1610 (št. 15) napisal avstrijskemu pro-vincijalu p. Janezu Argentiju pismo, s katerim ga opominja, kako naj se jezuiti vedejo napram zloglasnemu Hrenu, Če upajo na uspeh, naj ga skušajo po kakem svojem modrem tovarišu izmodriti, pri čemer pa naj mu nikar nič ne povedo, da so dobili kak migljaj od generala; če pa uspeh ne bi bil gotuv, je bofje, Hrenu i kuledur 1610. MHK 1Hh2, 25. Ilu^ailcvni V »laik 21 314 če vsako opozorilo opuste in prepuste vso zadevo božji Previdnosti, ki bo že poskrbela za Hrena o pravem času. Kar se pa tiče občevanja s Hrenom, velja — »non expedite. 103. Na to generalovo pismo je p, Argenti poslal odgovor, ki ga je p. general pokazal kardinalu državnemu tajniku, Na podlagi tega pisma je Rorghese svoje mnenje popolnoma spremenil. Žal, da se nam to pismo, kolikor sem mogel po svojem dosedanjem raziskovanju dognati, ni ohranilo, Za dobo od !, 1600 do i650 je bilo mnogo pisem jezuitov na predstojnike v Rimu že v tej dobi uničenih111". Tudi kopija, ki jo je poslal Borghese Salvagu, se ni našla. Toda indirektno nam je vsebina pisma znana iz Borghesejevega pisma Salvagu z dne 13, nov. 1610 (CJKZ št, 115). Argenti je poročal, da izvirajo obrekovanja o nemoralnem življenju škofa Hrena že izza časa nuncija Porzija in da so popolnoma neupravičena. Zato očita Borghese Salvagu, zakaj se ni o upravičenosti zlobnih govoric prepričal prej, preden je naredil proces; ker je sedaj na tem, da svoje delovanje v Gradcu zaključi, je potrebno, da zaključi tudi to zadevo. Zavedajoč se, kakšno instrukcijo je po svojem prejšnjem prepričanju dal naslednjemu nunciju de Ponteju, prosi Borghese Salvaga, naj o sklepu zadeve pouči tudi svojega naslednika, 104. A preden je Salvago dobil to pismo, je že storil, kar je bil že dolgo časa storiti dolžan. Hren je čisto pravilno slutil, kako bi se moglo grdo obrekovanje nadaljevati še pod naslednjim nuncijem. Dne 13, nov. 1610 je napisal za nuncija Salvaga memorial [št. 18), v katerem je z vso odločnostjo zahteval, naj mu nuncij razodene imena obrekovalcev, da jih bo mogel zavrniti, ali pa naj ga proglasi za nedolžnega; tozadevni proces, ki ga je naredil v Ljubljani, pa naj se sežge. Kakor piše Hren v svojem pismu kanoniku Lovši dne 9. marca 1620 (št. 24), se je za Hrena v tem zmislu zavzel tudi nadvojvoda Ferdinand. Po vsej priliki je moral nuncij kaj slišati tudi o Argentijevem pismu generalu Aquavivu, Iz vsega tega je sprevidel, da ne kaže drugega kakor vso zadevo likvidirati. Iz svoje zvite previdnosti je storil to, še preden je dobi! iz Rima čisto odločen opomin. Dne 22. nov. 1610 je pripustil Hrena h kanoničnemu očiščenju (CJKZ št. 116; Hrenov koledar 1610, MHK 1862, 26) v oratoriju graškega kapucin- Duhr, Geschieh!? der Jesuiten in den LündeTf] deutscher Zunge U/1 (Freiburg 1913) ítr. VI. 315 ¿kega samostana, nakar mu je izdal oprostilno listino, v kateri je izjavil, da je bil Hren po nedolžnem obrekovan. Šele sedaj mu je pokazal tudi svoje vizitacijske dekrete. O nemoralnem Hrenovem življenju ni v njih nobenega govora in je prav zato tudi um l j i v o, zakaj jih je pred Hrenom tako dolgo časa skrival, Proces, ki ga je naredil na vizitaciji v Ljubljani, se je raztrgal'^ in zato ni čudno, če se nam ni ohranil, dasi je Salvago ponovno obetal, da bo njegov prepis poslal Borgheseju, Kakor Stobeju, tako so se tudi Hrenu njegovi tozitelji na inkvizicijski način prikrivali, a kakor Stobej, je tudi Hren po ovinkih zvedel zanje (št. 18). Vsebina oprostilne razsodbe (sententia absolutoria, litle-rae aposlolicae absolutions) nam je znana iz pisma škofa Siksta Carcana Hrenu z dne 22. maja 1621 (št. 25). Kopijo te razsodbe mu je dal Hren s seboj, ko se je napotil v Rim. A iz Rima je Hrenu pisal, naj mu pošlje za svoje opravičenje v Rimu original dotične listine, >qua ilium 111 mus Nuntius Salvagus per calum-niam delalum esse declaravit«, ali pa avtentično kopijo, Tudi za to listino ni sledov. O njej piše Hren 9. marca 1620 (št, 24) kanoniku Lovši, da je bila tista obrekovalna govorica, s katero so ga preganjali v času njegove potrditve za škofa in pozneje o priliki apostolske vizitacije, »sufficientiasime convulsa ac con-futata«. Unde etiam litteras apostolicae absolutions habeo, quas vidit caesar et mihi vietoriam gratiosissime fuit adgratu-lalus,« Da mu je Ferdinand k tej zmagi čestital, je Hren zabeleži! tudi v svoj koledar 24. nov. 1610 fMHK 1862, 26). 105. Tako je mogel Satvago dne 29, nov. 1610 (ČJKZ št. 120) sporočiti Borgheseju, da je zadevo z ljubljanskim škofom uredil, že preden je dobil njegov odločni opomin. V prepisu mu pošilja dekrete, ki jih je Hrenu izročil, Če bo te dekrete spolnjeval, pravi, da bo vse dobro. Borghese je Salvagu sporočil (4. dec. i610, ČJKZ št. 122), da je s končno ureditvijo Hrenove zadeve papež popolnoma zadovoljen in (II, dec, 1610, ČJKZ št, 124) da so tudi poslani dekreti (ČJKZ št- 121) odobreni. Dekreti so bili izdani ne samo za škofa Hrena, ampak tudi za njegove naslednike, kakor se v njih izrečno trdi. Torej niso naperjeni proti Hrenu. Njihove določbe same po sebi tudi 137 Hrenov koledar 24. nuv, 1610 v Nsirodnem muzeju v Lj., kjer je Ircba Citati! Procewis dilajiiatus, Tie pn; delaniiilus i vpm&ujem, kakor ima D i mi t z v MHK 1862, 26. 21* 316 ne dokazujejo, da se je v dotičnih stvareh ravnalo prej napačno; za dokaz zadostuj določba, naj se kleriki tujih škofij brez dimisorialov ne ordinirajo, v čemer se Hren nikoli ni pregrešil. 106. Obrekovanje proti Hrenu se je torej končalo s ka-noničnim očiščenjem. V Hrenovem času ni bilo kanonično očiščenje nič nenavadnega. Videli smo že, kako je kardinal državni tajnik Rorghese predlagal kanonično očiščenje lavantin-skemu škofu Stobeju. Ljubljanski prost Freudenschuss je 15, oktobra 1598 kamniškemu arhidiakonu TrebuHanu očital, da je svojega kaplana, kateremu so očitali ubojstvo, absolviral brez kanoničnega očiščenja (in eausa homicidii capellano ipsius im-putati, quem absque praecedenti purgatione nescio qua autho-ritate publico absolvit..Svojemu proštu Andreju Kralju je Hren spričo hude obdolžitve sodomije v navzočnosti mnogih zapovedal, da se lega očitka očisti'". 107. S pravim pojmom kanoničnega očiščenja smo se seznanili že zgoraj pri Stobeju, kjer je tudi naveden razlog, zakaj se danes tako očiščenje po pravu ne zahteva več. Ker je prav zaradi tega mogoče nepoučene ljudi zavajati v tendenciozno krivo pojmovanje, je prav, Če opozorimo tu še na nekatere momente, Pozitivno mi je znano, da sta si izdajatelja »Vatikanskih dokumentov ... o Hrenu . . v »Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino« popolnoma nehistoricno predstavljala kanonično očiščenje baš kot dokaz za Hrenovo krivdo. Kanonično očiščenje je od nekega svojega diakona zahteval že Gregor Veliki; «Quia igitur aliqua nobis de te fuerant nuntiata, quae officii tui propositum non leviter macularent, curae nobis fuit ea diu ac subfili investigatione perquirere. Et quoniam nil quod tibi noceret invenimus, ne qua de his quae dicta fuerant suspicio remaneret, ad plenissimam te satis-factionem, quod ab eis insons exstiteris, ad sacraíissimum corpus beati Petri apostolorum principis distrieta fecimus sacramenta praebere, Et ideo postquam nobis, nt oportuit, satisfac-tum est, dileetionem tuam praevidimus modis ómnibus absol-vendam,«"4 "* Kap. ¡irh. v Lj.: ffisč. 136, 1, lnl1 Kap. uril. v Lj.: akt t. dne 22. tehr. 1617 brei signatura, •••> Kpijt. libcr VII ep. 18. Migne PL 77 col. 872 317 Če se rabi terminus canonica purgatio, je treba zopet dubro vedeti, kaj pomeni beseda canonica, da ne bomo mislili, da je to kak proces privilegirancevOčiščenje s prisego se je namreč vršilo ne le pri duhovnih osebah, ampak tudi pri laikih; pri laikih se je po germanskem pravu zahtevalo tako očiščenje v vsakem slučaju, dočim se je pozneje pod vplivom kanoniČ-nega prava vršilo očiščevanje s prisego le tedaj, kadar tožnik krivde ni popolnoma dokazal, na drugi strani pa tudi nedolžnost obtoženčeva ni bila čisto dognana. Zaradi tega istega ka-noničnega načela so ljudsko in kanonično očiščenje nazlvali enostavno kanonično očiščenje. Sploh pa če bi se kanonično očiščenje vršilo le pri duhovnih osebah, imajo mar duhovne osebe »privilege krivo prisegati? Jasni morajo biti tudi pojmi o popolnem in nepopolnem dokazovanju. Probatio plena dicitur ilia, pravi Reifenstuel1", quae tantam fidem facit, quanta ad definiendas controversies sufficit.« «Probatio semiplena e contra dicitur, per quam aliqua fides rei gestae fit iudici, non vero tanta, ut iure possit moveri ad ferendam senlentiam iuxta eam,«ll: Nepopolno dokazovanje je "probatio, quae fit per scripluram pnvatam vel per compa-rationem litterarum aut per fugam rei, qui debuisset respondere vel per testem unum* ali »quae fit per famam«M\ Je torej več vrst nepopolnih dokazov in eden izmed njih je farna, Nepopolni dokazi so dokazi le v nepristnem pomenu besede. »Si-quidem vera et propria probatio solum dicitur ilia, quae se sola sufficit ad faciendam fidem nee iodiget alterius adminiculo, qualis est dumtaxat probatio plena.«1" Če imamo popolne dokaze na razpolago, se kanonično očiščenje ne dovoljuje: »Si plene probari possit reum dellquisse, reus autem probare velit mediante purgatione canonica se non deliquisse, non est reus audiendus,«"'"' »mediante purgatione canonica, qualis videlicet fieri solet praestito proprio iuramento super negativa seu quod quis non deliquerit et iuramento compurgatorum iurantium de credulitatc seu quod credant eum verum iurasse. — Purgatio 1,1 lus cattonicum, lom. III. Maceratae 1742 str. 202 n. II. Istolam sir. 203 n. 15. Isfotam, IsLolam n, 17. Islntam str. 214 n. 133. 318 per i ur a me nt uni est tantum subsidiaria et numquam admittitur, quando probationes legitimae adsunt,«l<'; Soočiščevalci ali compurgators sn testes de credtllilaU:. ^Testes de credulitate dicuntur, qui iurati deponunt se credere ream ita se habere.«117 Kdaj so take priče dovoljene? »Tertio admittuntur testes de credulitate ad probandam hominis iunocentiam. ,. Siquidem innocentia hominis non potest aliter, quam per praesumptiones ac credulitatem probari. Et ob eandern rationem in purgatione canonica admittuntur seu iurant compurgators de credulitate,«1"' 108, Hrenovi soočiščevalci so bili trije k&pucmi. Zakaj ne jezuiti? Jezuiti so dobili od svojega generala »non expedit«, odgovora na pismo svojega provincijala Argentija pa najbrž še niso dobili. Tisti trije kapucini so bili: p. Damascenus, p. Séraphin in p. Angelus. P. Damascenus Venetus je bil prvi ljubljanski kapucinski gvardjjan, ko je Hren 14. aprila 1607 ordi-niral prvega člana kapucinskega reda1"*. Dne 25. aprila 1607 pa je položil Hren temeljni kamen samostanu in cerkvi kapucinov v Ljubljani111', ki jo je potem posvetil 31, avgusta 1608,SI, Leta 1613 je bil p, Damascenus v Gradcu komisar kapucinskega reda. Kot tak se je dne 12. januarja 1613 obrnil na Hrena s prošnjo, da bi položil temeljni kamen kapucinskemu samostanu in cerkvi v Mariboru kot delegat sekovskega škofa. Na začetku novega leta izraža Hrenu iskrene čestitke, k čemur ga nagiblje »amor, quo R.ma D. T. me (licet indignum) amplecti iamdudum co-gnoseofl. Termin za položitev temeljnega kamna pa še ni bil določen. Po želji ustanovitelja samostana naj bi se določil čim prej. Tako piše p. Damascenus Hrenu 8. aprila 1613, prepustivši določitev dneva Hrenu. V tem drugem pismu proslavlja Hrenovo naklonjenost do kapucinskega reda rekoč; »Ego sane hoc de R-ma P. Va petere non anderem, nisi de singular! sud affectu erga Religîonem noslram confiderem, Sufficit amor et Charitas R.mae P. V.ae erga nos omnes nul lis limitibus septa fuit hactenus nec ullis incommoditatibus propter nos peper- 111 Isto lam a, 134, tiJ Istolam str, 255 il 344. »" Is tola m str. 256 O. 353, '<* Vol. I PPP 191. Vol. I PPP 192—194 1,1 Vol. I PPP 214—216. 319 cit.«tiL Dne 8. sept. 1615 je Hren položil temeljni kamen za samostan in cerkev kapucinov v Ptuju, Hren je torej ime! s kapucini zadosti zvez- 109. Potrebno je, da se pri tej priliki ozremo na prikazovanje Hrenovega kanoničnega očiščenja, kakršno nam nudi Kidrič v svoji «Zgodovini slovenskega slovstva«1'4- Za historični pomen kanoničnega očiščenja se ¡e Kidrič začel zanimati šele potem, ko sem ga po izdaji «Vatikanskih dokumentov ... o Hrenu . . .« v »Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino« na to posebej opozoril. Rezultat tega njegovega zanimanja nam nudi njegova "Zgodovina«, a pripomniti moram, da njegovo prikazovanje Hrenovega očiščenja ni točno. On trdi, 1. da je bilo kanonično očiščenje proces pri-vilegirancev, kar po našem dosedanjem izvajanju ni resnično^ 2, da sta bila Hrenova soočiščevalca samo dva, medtem ko so v Hrenovem koledarju — in dotično mesto je navedeno celo v »Časopisu- — čisto jasno imenovani trije. Če bi bilo K i -dr ič u bistvo kanonične purgacije popolnoma jasno, bi bil moral postati pri tem že a priori sam nase pozoren: ker so se za kanonično očiščenje pravno zahtevali vsaj trije soočiščevalci, odkar so prisežni pomagači sploh prišli v navado; število je bilo v posameznih slučajih različno, a dva nista zadostovala; 3. da sta Hrenova soočiščevalca prisegla, da je obtoženec nedolžen; toda take naloge prisežni pomagači pri kanoničnem očiščenju niso imeli: oni so bili, kakor smo zgoraj pojasnili, samo testes de credulitate. Zato je pa končno krivo tudi njegovo namigavanje pri naglašanju, da sta bila tista prisežna pomagata dva(l) "graška« kapucina, češ, kako naj tako daleč bivajoča redovnika vesta, da je Hren nedolžen. Sicer pa, če se je s soočišcevalci zadovoljil tak Hrenov nasprotnik, kakor je bil Salvago, ki jih je morebiti tudi sani določil, potem tudi mi ne moremo proti njim nič oporekali114. '« Obe pismi sla v kupili ohranjeni v Vol, II PPP 34—35. Tedaj jc I Irt n po teh opravkih prišel f Maribor 22. aprila 1613, Hrenov koledar (MUK IS62, 88). Ljubljana 1929, 100. 1H Naf pri tej priliki ¿poiorim 5e na Kidričevo sodbo o Hrenovi čaatihlepnosli. Trdi, da je bil Hren častihlepen človek, kar je pač treba utreti tako, da ¡e bila častihlepnost zanj značilna poteza. Pravega dokaza za to Irdšlcv pa ne nudi nobenega. Dokazovanje z -ako- in -najbrž.« (na sir, 102) in i »idi se» (na str, 101) nima prav nobene dokazne moči. zlasti 320 110, Z dekreti za ljubljansko škofijo je Salvago svojo nun-cijaturo za ta teritorij končal. Kakor že rečeno, veljajo ti dekreti ne samo za Hrena, ampak tudi za njegove naslednike, So torej splošni in streme za reformo časovnih in krajevnih razmer, za katere domači škofje, dokler niso bili dovolj poučeni in zadosti pooblaščeni, niso biii odgovorni. Za take dekrete višjih oblasti so mogli biti dobri škofje le hvaležni; ker so se pri izvajanju reforme nanje lahko sklicevali. Iz instruk-cije za Porzija vidimo, da so v Rimu smatrali reformo po nuncijih za potrebno tudi v onih deželah in škofijah, katerih škofje ne spričo laku kočiji ve trditve o časlihlepnusLi Bolj udločno se izraža na strani 100, kjer pravil »Da so tzSli .Ëvangeliu inu listuvi", tretja [ali i«trtu) katoliška slovenska knjiga in obenem prvo ofieialno izdanje ljubljanske fiJra-lije za katoliški slovenski reperlorij. 1613 z navedbo Hrenove založbe, a brez navedbe Čandikovega imena, ipadn pač med dokaze Ifrenuve fsisti-ht«pnosti,< Da je avtorstvo, zlasti v modernem individualističnem času. zelo dragocena reč, je gotovo, Če torej avtorstvo pri pravem avtorju ni înak časlihlepnosli, ampak zahtevek priznanja, naj navedeni naslednji primer: Po naročilu presvetl. ti, škofa dr, Jegliča sem lefos priredil slovenski prevod z originalnim komentar jem sijajne enciklike p apeia Piju XI, o kTičuns-ki vzgoji mladine, ki je izčel v posebni knjtiici z nuvedbo zaloibe, a brez navedbe mojega imena, Vkljub temu ne očitani zaloibi nikake čnstihlep-nosti, Ker smo že pri encikliki, naj omenim in to. Po analogiji t. drugimi primeri ¡e gotovo, da je papež Pij XI. ni sam sestavil, in vendar jo je izdal pod svojim imenom. Ali je to îrnak njegove čnstihlepnosti7 Izdali jo je moral pod svojim imenom pa!, ker bi sicer ne imela najviS'eja oficialnega značaja. O »Evangelijih in listih« pa Kidrič sam izrecno pravi, da so bili prvo slovensko ofieialno izdanje ljubljanske škofije. Ali jih torej v tem smislu Hren ni imel pravice smatrati za svoje? — Na str. 98 s. pravi, dii Hren po L 1607 v času hudega preganjanja ni mogel posvečati slovenskemu pismenslvu in književnosti iste pazljivosti kakor prej. To zveni, kakor da bi bilo preganjanje vzrok manjie pazljivosti. Ali mar prej ni bil jiii preganjan? — Za prejinji êîb spominja Kidrič na sklep gomjegrajske sinode iz I. 1604 [str, 98). naj duhovniki katekizem «m iupnike* pridno itudiraio, in pristavlja, da se pa ni nič priporočalo, naj ga prevedejo ali pa napišejo kaj drugega podobnega v slovenskem jeziku*. C« bi bil Kidrič dobro poznal rimski katekizem ex décréta cuncitiï lridentini »d pï-rochos, bi lega stavka nikdar De bil zapisal, Rimski katekizem za župnike je tako klasiino delo, da je Se danes tujko najti v teološki literaturi kaj podobnega; na slovenski jezik ga nimamo prevedenega niti danes po tolikem literarnem napredku; sicer pa bi pTevod prišel v pošte v le za teoloiko izobražene ljudi, ki ga nai veliko bolje Študirajo V Originalu. Na str. 96 s. pravi: »Tomaž Hren ... je jfjvet baje tnlfn, da je bito to pozneje dve leti v oviro njegovi potrditvi za ikoin, za slovenski kalcliiki literarni pokret pa se ni ie prav nič brigal.« Pripomnili moramo: Če 321 so bili dobri in so jih, kakor v tej instrukciji, hvalili tudi v Rimu. Namen nuncijatur j« bil pač ta, naj bi nunciji s svojo apostolsko avtoriteto pri reformi škofij škofom, ki sami niso mogli vsega, zares pomagali. Naglasa se vsaj med vrsticami, da niso ovaduhi škofov. Žal, da so bili nekateri nunciji preslabi psihologi, ko so se hudovali nad škofi, ki so imeli čisto dobro voljo, ko so jih grajali in tožili, češ da ne ravnajo prav in tako, kakor so nunciji sami želeli, namesto da bi jih bili že naprej pravilno poučili. A tudi v tem zadnjem slučaju so bili mnogokrat premalo realni, če so zahtevali, da bi se razmere spremenile kar čez noč, n. pr. da bi se kar na mah ustanovilo m zgradilo škofijsko duhnvsko semenišče itd. 111. Po končani zadevi s Hrenom je bil nuncij Salvago Hrenu vse drugače na uslugo kakor prej. Gre le še za Hrenovo prošnjo za dispenzo od obiska liminum apostolorum, ki jo je poslal v Rim po nunciju Salvagu. Salvago, ki je prej tako zelo pritiskal na to. naj Hrena pokličejo v Rim pod pretvezo tega obiska, piše sedaj 6. dec. 1615 (ČJKZ št. 123) Borgheseju, da je tudi po njegovem mnenju Hrenu zelo težko, da celo nemogoče iti v Rim, na kar mu je Borghese odgovoril 18. dec. 1610 (CJKZ št. 126), naj pošlje Hren v Rim vsaj kakega kanonika, in sicer v teku enega leta, 112. Ako poskusimo grupirati vse vire obrekovanj proti Hrenu, ki smo jih ugotovili, in jih skušamo reducirati na en skupni vir, moramo reči, da kažejo vsi viri na ozemlje oglejskega patriarhata in da od tam tudi izhajajo. Skupni vir vsem je stari antagonizem med ozemljem oglejskega patriarhata in deželami avstrijskega območja' \ V tem antagomzmu je oglejski patriarhat skušal v svoj prid izkoristiti in zlorabiti kato- na Ink natin rabimo besedo ib«it<, ignoriramo kanonifno očiiienie in se postavimo ne v vrsto historikov, ampak v vrsto Hrenovih tožite! je v, Kako je končno mogofe trditi, da se Hren tedaj za slovenski literarni pokret ni >e prav nič brigal? Da tedai ie nobene slovenske kniige ni uda!, to je po liter arnozgodovinskih raziskovanjih res, a ii tega Se n« sledi, da se rn pokret ni brigal. Tudi ni mogoie kaj takega trditi zato, ker nimamo za nasprotno trditev nobenih virov ali prič na razpolago. Kajti usodno metodično načelo bi bilo. če bi rekli; kier ni virov in prič, tam tudi dejstev ni. Z eno besedo: tudi dvoumno govorjenje ima svoj« znanstveno še uprivi-čene meje. Glej Gutachlen prt Loserlhu v Funles rerum ArslriaCar im 7.v. 60 str. 461 s. ter XXXIII op. 2, 322 liško reformo, ki se je v tej dobi širila iz Rima in Italije. Tudi kapucini so prišii iz Italije in po samostanih je bilo mogoče najti več Italijanov. Zato ni čuda, če je Ursinus hotel postati škof v Ljubljani, Porzia pa v Trstu, in da so namesto Hrena predlagali potem kakega apostolskega vikarja, Prav tako se je tržaški škof Ursinus prizadeval, naj bi za avstrijski del oglejskega patriarhata postavili posebnega generalnega vikarja, ki naj bi bil po želji patriarha Italijan, po želji nadvojvodovi pa Nemec (pismo de Ponteja Borgheseju z dne 27. febr. 1612, ČJKZ št. 127). Italijanski vpliv naj bi sega] skoz do Gradca. Zalo je bil Ursinus užaljen, ko je namesto njega postal vladni namestnik v Gradcu Tomaž Hren (Paravicini Borgheseju z dne 27. febr. 1612, ČJKZ št. 130; Hren kanoniku Lovši 9- marca 1620, št. 24). Vsa ta dejstva nam tudi kažejo, kako pogubno je za Cerkev, če se njeni služabniki lahkomiselno prepuste laiškim posvetnim vplivom nemoralnega nacionalizma in brezvestne svetne politike. 113. Po koncu svoje nuncijature v Pragi1'" se je Salvago vrnil v svojo škofijo. A svoji ambicioznosti se s tem ni odpovedal. Prizadeval si je, da bi postal kardinal o priliki novega imenovanja kardinalov pod papežem Gregorjem XV. 5. septembra ¡622. Cesar Ferdinand II. ga je — pač na prošnjo Salvaga samega — papežu za kardinala priporočil, Toda Gregor XV. je bil pri imenovanju kardinalov zelo samostojen. Zalo pa knezom s predlaganjem kandidatov ni bilo lahko uspeti. O Salvago vi korespondenci la ča.sa njegove minciijature v Pragi poroda Pastor XII 526—527. I.j Instrukcijo ¡¡a Prago i« dobil Salvago 23. akt. 1610. Ohranjena je v Bibl. Corsini v Rimu Cod. 466 p, 215: drugi kopi i [i instrukci[c sc nahaja v vatikanski hi hI. Cod. Gltob, JD66 p, 178^ i. in v vatikanskem tajnem arhivu v Nuntiat, div, 240 p. 43 S. 2,1 Porodila Salvaga iz leta 1611 se nahajajo v Cod. Vat. %tl—9615: iz I, 1612 v Cod, Barber. 6915. Oba kodeksa v vatikanski biblioteki, 3.) NaroČila, ki mu iih je dajal državni tajnik ja 1. 1610—1612 pn se rt aha ta i o v Vat. biblioteki CoJ Barber. LJtV 17. Za zgodovino ČeSke $0 ta nuncijaturna poročila zelo važna. 20. jan, 1612 je umrl cesar Rudoli ¡I„ o katerem ie najprej priila v Rim vest, da se je pred smrtjo «povedal, in ie ie zalo opravil zani rekviem v sikstinski kapeli v Vatikanu. Potem pa ie dospelo poročilo, da ie spoved odklonil in da je umrl brez kevrnia, Zato so dati Salva gu naročilo, naj se ohrani neipokorienost cesarja RudolFa kolikor mogoče tajno. In res se je to posrečilo tako dobro, da SO iele nainovejše preiskave pojasnite stvarni pcWai. Toda praska nunejjtturna poročila iz zadnjih mcsecev življenja Rudolfa II. se še do danes niso našla, 323 Skrbno je pretehtal lastnosti in sposobnosti kandidatov in si dal napraviti seznam onih, ki so mogli upati na kardinalsko časi, in se je z njim mnogo bavil1". Ferdinandu je na njegov predlog odgovoril z brevom dne 5, febr. 1622, da njegovi želji ne more ustreči'1*, Po smrti Gregorja XV. je cesar Ferdinand poskušal svojo srečo pri papežu Urbanu VIII. Toda Urban VIII. se je ravnal po svojem nastiranju, da je treba imenovati za kardinale samo izvrstne može, in se pri tem na želje knezov ni maral ozirati1'". Kakor v dveh drugih primerih, je Ferdinand propadel pri njem tudi s predlogom, naj se za kardinala imenuje bivši nuncij Salvage, Z brevom od 30, maja 1624 mu je Urban VIII. sporočil, da se na njegovo željo ne more ozirati; zakaj, to da mu bo razložil cesarjev prosilec nobilis vir Albani princeps"0. 114. Zastavimo si za kunec še vprašanje, kakšno stališče je zavzemal Hren napram svojim nasprotnikom in obrekoval-cem. Stobej se ni zadovoljil samo z dokazom svoje nedolžnosti, s kanoničnim očiščenjem, temveč je zahteval, da se krivični kaznujejo, Hren nasprotno je bil do svojih osebnih sovražnikov bolj mil. Svojo purgacijo je imel za zmago, kakor piše marca 1620 kanoniku Lovši: »Undo litteras apostolicae absolution^ habeo, quas vidit caesar et mihi victoriam gratiosissime I uit adgratulatus.« In to popolnoma dosledno po svojih načelih. Hren se je zavedal, da je krivda sama za krivičneže že dosti velika kazen. Zato je dejal; »Is spuit in se, qui spuit versus Olympum.« Zavedal se je, kako težko je človeku vsem ljudem ustreči. V pismu tržaškemu škofu Scarlichiju, Ursinovemu nasledniku, ki ga je bil nedavno posvetil 14. avg. 1622, je kakor za nauk na njegovo novo življensko pot dne 17. okt. 1622 zapisal besede: □ Nenio unquani placuil, nemo placcl omnibus unquam Nemo satisfecit, nemo satisfaciet.«1"' Zato pa je zlasti glede obrekovalcev najbolje ohraniti mirno kri. Saj se nasprotniki bore proti človeku z jezikom tedaj, lsr Pa slur XHJ-1 70. Valik. tajni arhiv: Episloiue ad Principe*, vol. 35 lol. 513. Pasi ur X1II-2 700, Vfttik. lajni arhiv: Kpislolac ad Principe;, vol. 38 fol. 67'*, Kap. arh. v L]'.: fast 157, 39 fol. 69. 324 kadar mu drugače ne morejo škodovati. To je način ženske borbe, ki zasluži zasmeh in preziranje, kakor piše 9. marca 1620 Tovši: »Amle etenim esi, cum desunt nocendi arma et occasioned linguae petulantia et neqnitia pugnare, — Quare deridendi ac contemnendi sunt potius . ..« Če gredo nasprotniki v tem boju le predaleč (nisi cessaverint diffamarej, potem jih je seveda treba ukrotiti tperquam valide contundendi). Toda v čem obstoja ta ukrotitev? V zmisiu njegovega prej navedenega načela v tem, da se jim z dokazom njihove nepoštenosti zamaše usta: »Sic mentitur iniqultas sibi, et eadem as suum oppilat et sic jnvidus alterius rebus macresit opimis* (št. 26). Zato tudi pravi o svojih nasprotnikih, da so bili dovolj kaznovani, ko so bili razkrinkani: »in iis tandem deprehensi, victi ac prostrali contabuerunt.« Glavno pa je, da »aliqtiando ini-quitas oppilet os suum neve succumbat inrocensi (¿t. 18). Sicer pa se je treba tolažiti Dei bemgnitate, qua suos tentat quidem, non autem ultra quam possint sufferre per-mitlit et dat cum lentatione proventum< (št, 26). Zalo pa Bog ne bn dopustil, da bi se smela sramotiti škofovska služba, »neve succumbat innocens aut episcopale ministerium v i t u p e r e t u r« (št. 18). Dokler se to ne 2godj, je zlasti pod častjo škofa vznemirjati se zaradi obrekovalcev (licet infra episcopi dignitatem sit calumniis malignorum honiinum com-moveri, št. 19). Po tem načelu se je ravnal Hren kot škol: De insidiis et infamatione adversariorum non est, quod sim valde sollicitus* (št, 24). Tn take nauke je dajal (udi novemu škofu Scarlichiju v pismu od 17. okt. 1622: »Sciens episcopale munus ipsis etiam angelicis humeris esse formidandum, in quo sane attendenum haud est. quid de nobis dicant homines, sed quem-admodum placere nos Deo oporteatV* Ta načelna jasnost in praktična doslednost izpričuje veliko Hrenovo življensko modrost in samostojnost. it Tri sto let je naše vprašanje čakalo zgodovinske razjasnitve. Bil pa je že tudi skrajni čas, da se je pojasnilo. Zob časa bi morda uničil dokumente, ki so nam danes še na razpolago-Tudi je bilo čisto primerno, da smo ga pojasnili za proslavo tristoletnice Hrenove smrti. Saj po pravici pravi Hren v svo- 111 Kap. arh, V Lf.: fuse. 157, 39 to!. 69. 325 jem ¿kofovskem zapisniku o svojih nasprotnikih: vAtque sic ubi laqueum míhi interitumque procurare cupiebunt, coro-nam po-tibus g l o r i a e et laudis capiti meo itn-posuere« (št. 26), Tako je tudi resnica d Hrenu pa zgodovinski znanosti prišla na dan. Kako prav je dejal Hren: »Veritas temporis filia!« Vendar pa tudi človeške znanosti ne smemo poveličevati nad tistega, o katerem je Hren dejal: >Sit benedictus Dominus Dens veritalis!«"1 PRAKTIČNI DEL. Sodelovanje branitelja vezi v zakonskih pravdah. Ves zakonski postopek deli zaključilev zadeve (eonclusio in causa] v dva velika dela: v dokazni (periodus probatoria) in raz-pravm (periodns diseussoria}. Zadnji del je naravno krajii od prvega. Uvod v prvi del pa tvorijo sledeči akti: vložitev tožbe, poziv nasprotne stranke ali toženca in litiskonteslacija; z vsemi temi akti je podan in Ugotovljen predmet pravde. Ko sodišče pozove toženca pred se, pozove obenem branitelja ve ¡¿i na sodelovanje: potemtakem branitelj vezi že sodeluje pri liliskonleslaciji, ako nima svoje redne oblike, temveč jo nadomešča zasliševanje obeh strank (Wernz-Vidal, fits. can-, Kumac 1925, toni. V,T str. 636, op. 42). Od tega trenutka dalje sodeluje branitelj vezi notri do pismene ali ustne obrambe strank [defensiones seu alle-gationes seriptae: can, 1862, 1863¡ defensiones orales seu disputalio: can. 1866 § 2: 1984 g l)t ako jo stranki zahtevata, V vsakem slučaja pa gre branitelju vezi zadnja beseda; zato ne sme sodišče prej -začeti s prelresanjem zadeve in ustvarjanjem končne razsodbe, dokler ni branitelj vezi podal svojega mnenja na ta ali drug način (can, 1984). Potem, ko nima branitelj vezi ničesar več dostaviti ali pripomniti, začne delovali sodišče samo in ustvarjati na podlagi zbranega dokaznega materiala končno razsodbo. Ker branitelj vezi ni član sodnega zbora, ampak ima v zakonskih pravdah značaj in nalogo stranke, nima prisostvovati razpravam o končni razsodbi, t j. sejam, v katerih se sodni zbor bavi izključno z ustvarjanjem končne razsodbe, Sodišče mu sicer prisoslvovanje lahko dovoli, kakor mu ludi lahko dovoli vpogled v conclusiones mdicum. osobito po do-neSeni razsodbi; kajti conclusiones treba priložiti ostalim sodnim aktom. Toda nima pravice, da hi zabtsval kaj takega. Potemtakem sodelovanje branitelja vezi miruje od pismene ali uslne obrambe strank notri do trenutka, ko je doncSerta končna razsodba. Ako se Ui glasi na neveljavnost zakona, se mora priobčiti Kap. arh. v- Lj,! lase. 157. 39 [al, 6S' 326 branitelju vezi na en ali drugi način, ki je predpisan v can. 1877. Osobilo velja to ledaj, ako sc je tudi drugostopno sodišče izreklo ra neveljavnost zakona; v Eem slučaju sta namrei podani dve enako se glaseči razsodbi in stranki imata pravico do nove poroke decem diebus a senteniiae denuntia.liune eiapsis, aiko namreč branitelj vezi pro sua conscientia non crediderit esse appellandum (can. 1987). Te pravice stranki ne moreta dobiti tako dolgo, dokler ni potekel branitelju vezi zakoniti zasilni rok desetih dni (fatalia legis), a ta rok mu ne začne leči, dokler se mu ni razsodba priobčila na predpisani način. Ako torej drugostopno sodišče, ki se je izreklo za neveljavnost zakona in s tem potrdilo razsodbo prvostopnega sodišča, zanemari objaviti svojo razsodbo branitelju vezi, ostane vsa Stvar irt suspenso in ukrepi, ki se storijo, dokler je stvar in su-speiiio, morejo eventualno imeti značaj samovoljnosti (atienta tiun, can. 1854 ss). Niíjestopno, t. j. prvostopno sodišče, ki se mu vrnejo vsi razprav ni akti obenem r. razsodbo višjes topnega sodišča, v tem slučaju ni upravičeno izvršiti razsodbe. V, M. Ali so liturgični predpisi Izločeni iz cerkvenega prava? Zdi se, da trdi to Pdschi (Kurzgef. Lehrbuch d. KR, 1921, str. 21); zanj so liturgični predpisi sami po sebi umetnostna ali tehnična pravila- Njemu sledi prof. Ku$cj, ki pravi kratko, da so izločeni iz prava predpisi lilurgičue,,, vsebine (Cerkveno pravo1' &tr. 10). Sklicuje se za to svojo trditev na can, 2, Bolj pravilna je trdilev, da so liturgični predpisi izločeni iz kodeksa, a tudi ta ni absolutno resnična. Kajti can, 2 pravi sam: nisi eu rum (idest legum liturgicarum) alíiqua in Códice expresse corrig&tur; a takih premenjenih liturgičnih predpisov v kodeksu ni ravno malo. Potemtakem sodijo vsaj ti liLurgični predpisi v cerkveno pravo, sicer jim ne bi šlo mesto v kodeksu. V resnici pa so tudi vsi ostali liturgični predpisi del cerkvenega prava; kajti leges so, t, j, norme, ki nalagajo direktno ali indirektn» neko obveznost, vsota ali obseg norem iste vrste pa je pravo — ius. Zato tudi govorimo o liturgičnem pravu kot posebnem delu cerkvene discipline, ki ima svoj svojstven predmet in zato tudi svoj značaj. Prav trdi van Nove: lus liturgicum, seu ritus et cae remóntete quos liturgici libri servandos praecipiunt, est pars i u r i s ca non i ci, ut patel ex can, 2 (Prolegomena, sir. 25). Da bi bili liturgični predpisi umetnostna ali tehnična pravila, se ne da vzdržati že zaradi tega ne, ker so del cerkvenega prava: torej nalagajo neko obveznost, ki ni laslna umetnostnim ali tehničnim pravilom, Podrohneje ločijo znanstveniki liturgične predpise v boije-pravne in cerkvenopravne; prvih cerkvena oblast ne more spreminjali, kvečjemu jih more avtentično razlagali. Ti predpisi vežejo 327 vsi?. Kar se pa tiče cerkvenopravnih. se dele zopet v direklivne in preccplivne; prcceptivni vezejo pod malim ali velikim grehom, razen tega še imajo kanoničtio sankcijo (can. 2378|. Direktivni sicer ne vežejo sami po sebi tislega, ki izvršuje kako sv. opravilo, pa£ pa druge, ker nc morejo prepovedati tega, kar jc po rubriki dovoljeno; direktivni liturgični predpisi so leges permiltentes. V. M. O blagoslavljanj« sv. opreme. Nekateri deli cerkvene opreme se morajo po liturgičnih predpisih blagosloviti, preden se začno uporabljali: opravičeni za blago-siavtjanje cerkvene opreme so: kardinali in vsi Jkolje; krajevni ordi-nariji za cerkve in oratorije svojega ozemlja; župniki za cerkve in oratorijc svoje župnije in rektorji cerkva za svoje cerkve; od krajevnega ordinarija pooblaščeni duhovniki; redovni predstojniki in od njih pooblaščeni duhovniki iste verske drur.be za lastne cerkve in oratorije kakor tudi za cerkve redovnic, ki so jim podložne (can, 1304). Krajevni ordinariji in redovni predstojniki morejo po kodeksu pooblastiti druge duhovnike za blagoslovitev cerkvene opreme; kaj pa kardinali in škofje in pooblaščeni duhovniki, kaj osobito župniki? Ali morejo tudi ti pooblastiti druge, n. pr. župnik svojega kaplana ali koga drugega, ki je slučajno prišel na pomoč? Eni dovoljujejo tako pnvblaslitev (n, pr. Cappcllo, De saerj-mentis, vol. f [1921] sir. 83), drugi ianikajo možnost pooblastitve (n. pr Cicognani v Apollmaris 1928, str. 656). Po starem pravu je bilo blagoslavljale cerkvene opreme pridržano škofom (glej Coliectio rituum Dioec. Lav str. 302 ss.|, vsi drugi so morali imeti pooblastilo, ki se je moglo dobiti samo od kongregacije za svete obrede; Škofje niso mogli dajati nikakih pooblastil iure ordinario, ampak samo na podlagi apostolskega indulta (Decr. autb. 2377 ad 4. 5). Toliko manj so mogli dajati tozadevna pooblastila opatje in drugi, ki so smeli blagoslavljati cerkveno opremo na podlagi apostolskega indulta, ako ni bila v njem izretno omenjena facultas dclegandi. Vsi indultarji pa so mogli blagoslavljati, toda ne posvečevati, 1. vso sv- opremo (Decr. auth. 2457) in 2. samo za svoje aH sebi podložne cerkve (Decr. auth. 2377 ad 1, 2, 3; 1815 ad 2; 1340; 1131 ad 18. 19; 5S7; 513). Po novem kodeksu jc pravica hlagoslavlfanja sv. opreme občo-pravna in znatno razširjena; imajo jo vsi kardinali kot privilegij od svojega imenovanja v konzisloriju (a sua promolione in Consistorjo), tudi tisti, ki nimajo škofovskega posvečenja (can, 239 g 1 n. 20). Ker uživajo kardinali ta privilegij neposredno na temelju zakonu, t. j. can. 239 in 1304, smatramo, da je ta privilegij oseben in ne stvaren. Da hi mogli kardinali kot laki pooblaščati druge, tega can, 1304 ne omenja: zato velja zanje glede pooblastitev isto kar za župnike, namreč da niso dovoljene. Pač pa smemo iz can. 240 328 § 2 sklepati, da so upravičeni do pooblastitev napram svojim naslovnim cerkvam in diakonijam. Kardinali, ki so ali suburbikarični ali rezidencialni škofje, so krajevni ordinariji in kot taki imajo pravico pooblaščati po can. 1304 n. 2. V drugi v riti imajo pravico blagoslavljati cerkveno opremo vsi Škofje; ni dvomno, da je pod Škofi razumeti charactcre episcopaii auetos. Kajti can. 34y g l n. 2 jim kot izbranim ali prekoniziranim ne daje takega privilegija, ki je — kakor pri kardinalih — oseben in neomejen. Pooblaščati drugih ne morejo, ako niso krajevni ordinariji, kar so vsi rezidencialni Škofje; toda pooblaščati morejo le za cerkve in oratorije svojega ozemlja. Ako je naslovni škof obenem generalni vikar, je krajevni ordinarij [tan. 198) in ko tak ima pravico pooblaščati druge brez posebnega naročila (sine mandat o speciali), ako si ni rczidencialni škof pooblastitve posebej pridržal. Nasprotno trdi sicer Eichmann in se sklicuje na can. 1303 § 2 (Lehrbuch d. KR [1930J, zv. II, str 199, op. l)r ali dolični kanon govori o določevanju takse na uporabo cerkvene opreme in nima z njenim blagoslavljanjem nič opraviti. Nas bolj zanima pravica, ki jo imajo župniki in rektorji cerkva glede blagoslovijanja cerkvene opreme. Pojem rektorja cerkve je pu can, 479 in 430 dovolj jasen in ne bo delal pri nas praktično nobene težave; pod župniki pa treba razumeti tiste, ki imajo vse župne pravice in dolžnosti vsaj quoad stpiritualia- Sem sodijo: sa-cerdos Clli collata est paraecia in titulum, viearius paroecialis, vicariui oeeununius, vicarius 3ubslitutus, vicarius a d: u tur, akti je župnik za vse nesposoben, parochus personalis, quasiparochus v misijonskih krajih. Ti smejo blagoslavljati cerkveno opremo za vse ccrkve in oratorije svoje župnije, a rektorji cerkva samo za svoje cerkve» Da bi mogli župniki in rektorji cerkva pooblaščati druge, o tem can. 1304 popolnoma molči; pravico pooblaščatija imajo po istem kanonu samo krajevni ordinariji in redovni predstojniki. Torej so župniki in rektorji cerkva izključeni. Nič ne pomaga trditev, da je oblast blagoslavljanja sv. opreme redna (potestas ordinaria) in torej prenosna (delegabilis); to velja v polni meri za vodstveno oblast, ne pa za oblast reda (potestas ordinis). Blagoslovitev svete opreme je actus potestatis ordinis — dočim je pooblastitev sama actus potestatis iurisdictionis — in zanj velja določba can. 210. po kateri se oblast reda ne da poveriti drugim, ako ni to izrečno dovoljeno v pravu ali Jndultu- V pravu, L. j. v kodeksu ni izrečno dovoljeno; torej župniki in rektorji cerkva ne morejo dajati pooblastitev, ako si tega posebej ne izprosijo. Kar se tiče redovnih predstojnikov, morejo ti blagoslavljati cerkveno opremo vsi, ludi najnižji ali krajevni, pa naj bodo predstojniki pravih redov ali navadnih kongregacij. A biti morajo duhovniki, sicer sami ne morejo ne veljavno ne dopustno blagoslavljati svete opreme (can. 1147); pač pu lahko — vsaj po našem mnenju -dajejo pooblastila v mojah can. 1304 n. 5, ludi če niso duhovniki. 329 Pooblasti lev je, kakor smo rekli, actus potcstalis iurisdictionis: cjt na, tura rei torej nič ne nasprotuje gornji trditvi, a can. 1304 n. 5 jim pravico pooblastitve naravnost podeljuje brez ozira na to, ali So duhovniki ali ne. Pomcuja pravica blagoslavljanja svete opreme za ¿upnike, rektorje cerkva, redovne predstojnike in krajevne ordinarije brez Škofovskega dostojanstva privilegij kakor za kardinale in škofe? — Mislimo, da ne; je samo fakulteta, ki jo podeljuje kodeks, ne zalo — kakor pri kardinalih in škofih — da bi dal župnikom, rektorjem cerkva itd. poseben pravni položaj ali da bi povzdignil njihovo dostojanstvo in čast. ampak zato, da bi jih usposobil za lažje in hitrejše izvrševanje njihove službe, torej da bi odpomogel neki, večji ali manjši, potrebi. Dobro pravi Cicognani: a d in star p r i v i 1 c g i i , ad mirni a propria expcdvni Veitstk. 330 sum o pona re j« vanj ii ali k varjenju tvarine za daritev. Ordinariji naj poskrbe, da bi kruh in vino za daritev pripravljale zlasti redovne osebe. 2. Mašnik naj pazi, da se hostij ne bodo držale drobtinice. Zalo naj pred sv. mašo hostije skrbno obdrgne ob robu; male hostije, če jih je mnogo. pa. vsaj na rešetu narahlo pretrese. V ciborij raj ne dcvlje hostij kar skupoma, ampak naj posamezne lepo polaga. 3. Med obhajanjem bodi pred verniki razgrnjen bel pri; a razen tetfa naj se povsod uvede posebna patena, gladka, nc izrezljana plitviea iz srebra aH pozlačene kovine, ki nuj jo verniki sami drže pod brado. Ta plitviea se ne rabi pri škofovi maši in pri slovesni maši, keT tedaj mašnik, ki asistira, ali diakon drži puteno, ku verniki prejemajo sv. obhajilo, Verniki naj se opomnijo: Ko drže plilvico pod brado ali ko jo izroče mašniku ali komu drugemu poleg sebe, naj je ne ohračajo tako, da bi drobci mogli pasli dolu Ce mainik deli sv. obhajilo med mašo, pa po obhajanju najde drobce na piitvici. naj jih s palcem podrgne v kelih: če je obhajilo izven maše, proži drobce v ciborij. K tem določbam je pomnili: a) Če je plitviea iz srebra, ni treba, da bi bila pozlačena; če je iz druge kovine, bodi pozlačena vsaj notranja plat. b) Fhlvica se ne hlagoslovi. Ni pa dovoljeno, da bi namesto plitvice, ki ni blagoslovljena, dali vernikom posvečeno pateno, ki se rabi pri sv. maíi. c) Mašnik, ki deli obhajilo, ne more s prsti leve roke, ki z njo nosi ciborij, držati pateno, da bi jo podslavjjal vernikom pod brado. d) Ko mašnik neha obhajati, nese plilvico sam na oltar, ne pa strežnik, b. tega se da posneti, kako je s prenašanjem plitvice med obhajanjem. Ko je mainik obredil eno vrsto vernikov, sprejme on sam, ne pa strežnik, piltvico od zadnjega vernika v tej vrsti in jo prenese in da v roko prvemu verniku v novi vrsti, c) Ce po obhajanju najde mašnik na piitvici reči, ki jih ne spozna jasno za drobce sv. hostije. ampak so mordn stvari, ki so od drugod, n. pr, z glave ali obleke vernikov padle na plilvico, teh stvari ne podrgne v kelih ali ciborij, ampak v posodico z vodo, ki je pripravljena na oltarju za umivanje prstov. Ko hi take reči pri čiščenju plitvice prožil v kelih, bi se mu lahko gnusilo piti iz keliha; in ko bi jih podrgnil v ciborij, bi se onemu mašniku, ki bo čistil ciborij, gnusilo zaužiti lako purifikacijo, Če mašnik deli obhajilo v bolniičnici bolnikom s kužno boleznijo, pa najde na piitvici drobtinice sv. hostije, ki so se morda doteknile ustnic ali sline okuženega bolnika, te drobce pobere s pavolo in pavolo dene v posodico z vodo, vodo s pavolo pa izlije čim prej v sakrarij. 1) Ko je mašnik očistil plilvico, jo dene v posebno burzo. zato da se ne umaže; burzo postavi poleg tabernaklja, nikakor pa je nc sme deti v tabernakelj, 331 g) Ce mašnik obhaja med sv, mašo le malo vernikov iti ne rabi ciborija, ampak položi sv, hostijo kar na pateno, tedaj, sc zdi, zadostuje prt pogrnjen čez obhajilno mizo, in če ni obhajilne mize, smejo verniki deti pod brado bel prtič, v obliki večje pale, ki je napet na debel papir ali tenko deščico. h) Pred obbtijanjein naj se plilvica s prličcm obriše. Verniki naj plitvice nikoli ne poljubljajo. {Eph(im. lil. 1930, 72 s,} 4. Ordinariji naj skrbe, da bodo oltarji in prtovi Cisti, čisti zlasti korporali. 5. Zadnje tri dni velikega tedna sc sv. hoslije za obhajanje bolnikov ne smejo spravili pri božjem grohti. ampak naj se pripravi za le dni poseben tabernakelj v kaki kapeli poleg cerkve ali v zakristiji. Kjer takega pripravnega kraja ni, naj se shrani ciborij s sv. bostijami v labernakelj pri božjem grobu in tu ostane do velike sobote. Če v kaki cerkvi veliki četrtek ni slovesnega liturgičnega opravila, ostane cihnrij na ovojem oltarju do solnčnega zahoda tega dne; potem naj se prenese, če mogoče, v poseben tabemakelj, kakor je bilo Zgoraj rečeno [S. C. de Sacram. 26. mart. 1929, AAS 1929, 631—639). 2- Prepovedane knjige. V indeks prepovedanih knjig je kongregacija sv, oUcija uvrstila knjige: 1. Emst Michel, Politik aus dem Glauben. Kugen Dic-derichs Verlag in Jena, 1926 |decr. 30, oetobr. 1929. AAS 1929, 670), 2. M ari o Missiroli, Date a Cesare — La polilica rdi-giosa di Mussollni con documenti inediti (decr. 25. jan. 1930. AAS 1930, 24). 3. Ignotus, Stato Fascisla, Chiesa e Sctiolu fdccr. 25. jan. 1930. AAS 1930, 24). 3. O porcijunkulskem odpustku. a) Sv. peniteneiarija je 10. julija 1924 izdala odlok: če 2, dan avgusta ni nedelja, smejo župniki in rektorji cerkva iz pravičnega vzroka naslednjo nedeljo določiti z.a porcijunkulske odpustke. Pojavil pa sc je dvom: ali morejo verniki 2. dan avgusta dobiti porcijunkul-ske odpustke v eni cerkvi, in naslednjo nedeljo v drugi cerkvi? Sv. peniteneiarija je odgovorila k vprašanju: aiEirmative. b) Sv. peniteneiarija je v istem dekretu z dne 10. julija 1924 odločila: kdor hoče dobiti porcijunknlski odpustek, mora po namenu «v. očeta moliti vsaj šest Očenašev, Češčenamarij in Čast bodi. To do!očbo so vebče tako tolmačili, da je sv. peniteneiarija hotela določiti samo to, kako dolgo treba moliti, ne pa kaj sc mora moliti. Namesto šestih Očenašev, češčenamarij in Čast bodi da se lahko Opravi druga enako dolga molitev, V nasprotju k temu tolmačenju je SV. peniteneiarija izjavila: Tiste besede v odloku z dne 10, julija 1924, da je treba moliti vsaj šest Očenašev itd., se morajo tako umeli, da je ukazano, naj se molijo vprav te molitve, in da 332 vernikom ni dami na voljo, da bi molili kake druge, enako dolge molitve. (S. Puenit. 13. jan. 1930, AAS 1930, -13.) A. O zbirkah orientalskih klerikov za mase in druge namene. Dogaja se večkrat, da kleriki vzhodnega obreda, pa tudi laki, ki niso kleriki, pa si ta naslov po krivici prisvajajo, potujejo po tujih deželah, izven svoje domovine in prosijo miloščine in nabirajo darove za sv. maše, pri tem pa lažno pripovedujejo, da imajo pravico, da sprejemajo samo del mašnega štipendija, drugo pa da lahko vračajo ali prepuščajo onim, ki dajo dar za sv, mašo, iu tako varajo duhovnike in vernike. Sv- stolica je o tej stvari izdala že razne odloke. Tudi zakonik veli v kan. 622, § 2; Brez avtentičnega In novega reskripta kongrcgacije za vzhodno Cerkev naj ordinariji latinske Cerkve ne puste nobenega orientalskega klerika, pa naj je kateregakoli reda ali kakršnekoli stopnje, da bi pobiral denar v njih teritoriju. Kraj vsega pa te najhujše prevare tudi še sedaj in neredko snujejo in si jih izmišljujejo zlasti taki ljudje, ki niso ne kleriki, ne orientalci, niti katoličani ne, pa si po zvijači to ime pridevajp. Da se te prevare preprečijo in se po moči Čuva sloves orienlalcev, je kongregacifa za vzhodno Cerkev dne 17. junija 1929 že prej izdane norme nanovo potrdila in dopolnila: L Za vsako pobiranje denarja ali maSnih štipendijev v diecezi latinskega obreda mora imeti klerik vzhodnega ohreda, pa naj je kateregakoli reda ali kakršnekoli stopnje, dovoljenje kongregacije za vzhudno Cerkev, 2. Kongregacija za vzhodno Cerkev Se bo ravnala po pravilu, da ne bu dajala dovoljenja za nabiranje denarja ali mašnih štipendijev, pa naj bo za katerikoli ikraj in kakršenkoli vzrok naj se navaja. 3. Ce bo keduj radi čisto posebnih okoliščin in iz povse izrednih Vzrokov sodila, da hi se pobiranje moglo dovolili, bo tako posebno dovoljenje določila in omejila na kraje, ki jih bo po imenu označila; obenem bo kongjegacija sama škofe onih krajev, vsakega posebe in izrečno obvestila o tem dovoljenju in o vzroku, zakaj se je dovoljenje dalo; pri tem pu ostane v moči pravilo, da sc pobiranje ne niore vršiti, če škof uj» to ne pristane. Ce torej sv. stolica direktno ali po papeževem legatu ali nunciju ali apostolskem delegatu ni o tej zadevi obvestila ordinarija, ta nikakor ne more dovolili, da bi se v njegovem kraju priredilo kako nabiranje, bodisi denarja, bodisi mašnih štipendijev, tudi tedaj ne, če ia, ki prosi miloščine, prinese pisano priporočilo ali kakršnekoli listine drugih ordinarijev ali katerekoli cerkvcne oblasti, da celo tedaj, če pokaže listine, ki bi jih bila izdala sama kongregacija za vzhodno Ccrkev. Vprav tako ne morejo ne ordinariji ne rektorji cerkvi» dajali ali kakorkoli dovoljevali mašnih štipendijev oiientalcem ali onim. ki pravijo, da so orientalci. 333 Če to narede, so sami odgovorni za maše in Štipendij. 5. Ta odlok velja za vse orientalce; izvzeti so le oni, ki bivajo v svojem kraju na vzhodu, Ordinat i ji naj o tem odloku obveste svoje mašnike. zlasti rektorje cerkva, redovne hiie. in če je treba, tudi vernike, Če se v njih diecezah kaka laka prevara zgodi, naj imenu onih, ki pravijo, da su orienlalci, sporoče kongregaciji za vzhodno Cerkev, in če je sila in se jim zdi primerno, naj jih naznanijo tudi civilni oblasti (S. C. pro Eccles. Orientali, 7. januar, 1930, AAS 1930, 108—110). 5, Navodilo ¿lede nedostojne ženske noše. S. Cun^regalionis Concilii Instmelio ad Ordinarios Dioecesanos: d« inhoneslo feminamni vestiendi more, 12. jan. 1930, AAS 1930, 26— 28, To navodilo je priobčeno v slovenskem prevodu v Ljubljanskem škofijskem listu, 1930, št. 3, str. 43 s. Nuj opozorimo snmo na nekatere stvari: t, Starši naj odvračajo hčere od javne telovadbe in telovadnih prireditev. Ce pa so hčere prisiljene, da se javne telovadbe in telovadnih prireditev morajo udeleževati, naj starši skrbe, da bodo imele na sebi popolnoma dostojno obleko; nikoli naj ne dopuščajo, du hi se oblačile nedostojno (n. 3). 2. V cerkvene družbe naj se ne sprejemajo ženske, ki se nedostojno oblačijo. One, ki so že sprejele, pa se pozneje kaj pretrese v tej sLvari, naj se opomnijo na pogrešek, in ic se nc spametujejo, naj se odšlo ve [n. S). 3, Deklicam in Žen3kam, ki se nedostojno oblačijo, naj se odreče sv, obhajilo in btitrstvo pri sv, krstu in sv. birmi, in če je treba, naj se jim zabrani celo dostop v cerkev. K tej točki na) dostavimo tole; Ženska, ki hi prišla k obhajilu nedostojno razgaljena, tako, da hi očitno žalila sramežljivost Ul bila ljudem v pohujšanju, bi smrtno grešila. Mašnik bi pri obhajanju šel molic mimo nje in ne bi ji dal sv. obhajila. Vendar pa naj mainik pomni, da nespodobno obtefeni ženski ne da sv. obhajila samo takrat, kadar mu je na prvi pogled, bre/ vsakega premišljevanja, takoj jasno, da se taka obleka ne spodobi /a cerkev. O zakonu nekatoličanov. Če sklepajo zakon z nekatoličani, po kanonu 1099, g 2, niso vezani na tridentinsko formo oni, ki so rojeni od nekatoličanov, pa so hiti krščeni v katoliški cerkvi, potem pa so vkljub danemu poroštvu za katoliško vzgojo zrastli v krivi veri ali v razkolu ali brez Vsake vere. Odbor za razlaganje cerkvenega zakonika je 20. julija 1929 izjavil, da se smatrajo za rojene od nekatoličanov ne samo tisti, ki sta jim oba roditelja, oče in mali, nekatoličana, ampak tudi oni, ki jim je samo eden rediteljev, oče ali mati, ne-katoličan (gl. B. V. 1930, SS). 334 Pojavil pa se je dvom: ali se morejo imenovati >.ab acatholicis nati«, rojeni od uekatoličanov, tudi Usti, ki so jim roditelji, ali vsaj eden izmed njih, aposlati? — Odbor za razlaganje cerkvenega zakonika je 17. iebr, 1930 odgovoril; *ab acatholicis nati' se imenujejo tudi »nati ab apostatis« (AAS 1930, 195). 7. O pravdah za razporoko in ločitev zakona. Po kdnonu 1907 § 1 mož in žena ne moreta začeti pravde za ločitev ali razporoko, če sta sama vzrok zadržku. To velja — tako je izjavil odbor za razlaganje cerkvenega zakonika 12. marca 1929 — nc samo za Tazdiravne zadržke v ožjem pomenu, kakrini so n. pr. erimen, raptus i, dr., ampak tudi za za lahko izvedljivo in knjiga bi bila pupolneiia. Kot uvod k tabelam sltiži kratek pregled [Tabularum con-speetus, str. 5—13, v lat, jeziku), kjer pisatelj za vse rokopise, sprejete v knjigo, navaja najpotrebnejše podatke o starosti, kraju, kjer so bili najdenj in kjer se nahajajo, o posebnostih i. dr. Posebno dej* brodošlc so v tem delu bibliografične notice k posameznim rokopisom. Gotovo bo pa vsak čitatelj želel, da bi bil ta uvod obsežnejši, B, Življenje .tez usa Kristusa. Eksegeza evangelijev. 3. Obsežna literatura o življenju našega Gospoda je obogatena z novim francoskim delom, kateremu vsaj ta čas v literaturah drugih narodov ni enakega. Znani bogoslovni pisatelj P. L. de G ran d-maison je po "10 letni pripravi izdal v dveh zvezkih svojega Jezusa Kristusa«3. Delo siuer ni povsem rnivu, ker je pisatelj že ' Cudicuii Novi Testamenti S peci mina. Paginas 5J ex etdicibus manuseriptii et 3 ex libris impressls colleglt ac pholntypiee rtprae.sentatas edidit Heur. Jos. V ogel s. 4", str, 14 in 54 tabel, Bpnnac 1929, Hnnsleirt. 5 P. Leonce de Grandmaiaon. J č s u s Christ, sa personrtc, son meisage, ses preuvesr (I. zv. XXXVW+412 str., II. zv. 694 str.), Pariš 1929 (1. ¡zel- I, 1929), Beauchesne, — Delo je iillo po pisateljevi smrti liun, 1927). V teku enaleziariskih zakladov graiici nveh. 339 To delo {ki je nastalo iz predavanj na radijski postaji I929J imenuje dr. Veber sam *svoj novi uvod v filozofijo*; (4). Prvi uvod je bil napisal L 1921 in na njem je slonelo več ali manj, kakor pravi, vse dosedanje njegovo znanstveno prizadevanje, V čem je torej novost lega dela? Doslej je prof, Veber proučeval le bolj doživetja in njih objekte, sedaj se je obrnil bolj k subjektu in v njem in iz njega spoznal nove resnice, ki jih doslej ali ni bil spoznal ali jih je celo zanikaval. Taksno je predvsem spoznanje o duši. V prvi,m Uvodu je le zanikava! nje substancialno-st, sedaj jo odločno priznava, V Uvt>du in tudi še v Etiki je učil determinizem in zanikava! svobodno voljo, sedaj pravi, da je j V strogem pomenu besede svobodna** [34), Po Uvodu Boga ali sploh ne bi bilo ali če bi bil, bi bil odvisen od f&klične eksistence zunanjega sveta« (Uvod 318} in primeroma takšne narave kakor smo mi sami. torej bi bilo ceJo neziniselno govoriti o kakšnem stvarienju, seda:j je spoznal, da bi bila priroda brez Boga -načelno okrnjena bitnost« in da vpije sploh vse izkustveno dano vesoljstvo po dejanski bitnosti take edinstvene podstati ah substance«, ki more biti le oseba, m sicer »absolutna, božja oseba« (128), da. »Bog = absolutna osebnost — absolutna dejavnost = absolutna neizpremenljivost „ absolutni 'kreativno-normativni vladar i'sega prirodnega ter osebnostnega spremenljivega stvarstva« (186), Vsako razmenjc človeka do prirode in človeka do človeka mu je »vse dotlej skrivi jenu in za človeka pogubno, dokler se ne uravna v edinem končnem pravcu pravega razmerja Človeka — do Boga< (130], Zato je Cerkev (načelno) vrhovna oblika človeške socialnosti«, V klasični luči- se izraža ta nauk o božjem bistvu in v razmerju Boga do človeka v OčenaSu' fllč). Vse te spoznave so pa res tolikega pomena, da dr, Veber p» pravici pravi, da 0'Lvarja s tem ¡¡pivom »drugo dobo svojega notranjega razvoja«^ |207), Mi mu iskreno želimo, da bi ga vedel ta razvoj od spoznanja do spoznanja do tja, kjer je ple-roma«:, polnost spoznanja. A. U. Kanta Hcinrich, Industrie iormt Mcnschen, Versuch ciner Normierung der Industriepadagogik. Einsiedeln 1929. Veri. Benziger & Co. Str, 276, Kautz, ki je napisal že nekakšno psihologijo industrijskega otroka (Um die Seele des lndustriekmdcs, 1929J) in industrijske mladine (lm Schatten der Schlote- Versuche zur SeeJenfcumde der [ndustrieijugend, 1928a), rešuje v tem delu problem industrijske pedagogike. Prvo vprašanje, ki ga treba rešiti, ije le-to, ali je industrijski človek pesehen Človek s posebno d a Se vnosi jo. Pedagogika se mora snovati le na psihologiji, in Če ni posebne industrijske psihologije, tudi ne more biti posehne industrijske pedagogike. Kdor pojmuje kapitalizem in proleUarizem zgolj mehanično ali tehnično ali sgolj gospodarsko, ali tudi zgolj biološko zanj je industrijska pedagogika brez zmisla. Ce ima pa industrijski ilovek (no le delavec) posebno psihoz, tedaj je možna industrijska psihologija in tudi industrijska pedagogika. 340 lecttj je upravičeno vprašanje, kako tudi pedagoško premagati kapitalizem in prcietavizein in ustvariti novega 'človeka. Kautz s Airo-ko in bodalu analizo dekazuje, da je tako, jn iz raznih psiholoških činjenic izvaja osnovne norme taksne industrijske pedagogike. Sisle-matika teh norm in tudi njih poimenovanje srta nekoliko okorna. Kaulz loči štiri plati industrijske pedagogike: 1. sociološko: Ver-vvuriL lung^ padagogik (s posebnimi normami: HeiniaUpiidagogik. Vclks tum í pá d ag o gik, Gcmejnschaflsipadagoglk, Padagogik der Freude, Kulturpadagogik, ker ¡je industrijski človek brez domovine, brez i veze 7, ljudstvom, brez pravega občestvenega življenja, brez veselja, brez svojske kulture); 2. gospodarsko: liefreiuugspadagogik (s posebnimi nermami: Wirtschallspadagoigik, Arbeitspádagogik) : 3. organizatorko: SoÜdaritii b piidagogik (s posebnimi normami: Famílien-padago^ik, Berufspndago^ïk, Vcreinspadagogik, Verbandspadago^ik, St&atsbiirgerliehc Padagogik. KirchengemeintKiche Padagogik); 4. ge-nerativnu: generativa Padagogik (s posebnimi normami: Industrielle padagogisehe Hygiène, Vcrerbungspadagogik], Seveda so vse to le kratke značice in smernice za bodočo znanfitveno industriji ko pedagogiko. 7-a vsako teh norm bo treba, kakor je razvidno že iz imen. posebnega ■študija. A. U. A n g e r Joseph, La doctrine du corps mystique de Jésus-Chris! d'après les principes de la théologie de Saint-Thomas. 8" [SOS), Paris 1929. GabrieL Beauehesne. 44 fr, Pisatelj, direktor duhovskega semenišča v Rennes, je pričujoče delo že leta 1930 predložil kot doktorsko disertacijo in tiskal 150 izvodov, ki so bili po akademskih običajih razposlani univerzam in znanstvenim zavodom, a niso bili namenjeni za širšo javnost. Mnogi odlični mežje so spis prahvalüli in pozdravili kol davno zaâeJjeno sintezo teologije in asketike, Disertacija je vplivala na asketične pisatelje, da so mogli to idejo bolj vplesti v asketične spise (n. pr. P. Plus, Marmion i. dr.], Po skoraj dvajsetih letih je pisatelj disertacijo nekoliko predelal, pomnožil i dodatki in končno izdal za širšo .javil os t. V uvodu (str. t —15) in na koncu (470—4S3] ja.ko dobro povzema centralno važnost Pavlovega nauka o mističnem telesu Kristusovem. Dovoij je znano, da je to vodilna ideja Pavlovih pisem; pisatelj je tu Ugotovitev jasno, kratko in izvirno osvetlil [s-Lr. 2 7), Važna je epazka (str. 2), da je iz Pavlovih pisem razvidno, kako debru znana in domača je bila ta misel Pav! :vim slušateljem in torej prvim kristjanom «plohi Mnogim pa ho nekoliko nepričakovana ugotovitev, da je mistično telo tudi žarišče in vodilna ideja teologije sv. Tomaža Ak vinskega (str. 8—II), Zaito knjiga razpravlja no. podlagi spisov tega velikanu sholastiine teologije. Hvalevredno je. da je pisatelj tako obširno in podrobno dokaza! centralno važnost ideje mističnega telesa Kristusovega za vsa važ-nefia bogoslovna vprašanja. Mističnn telo Kristusovo se nam prepričevalno predstavlja kot ideja, ki spaja in osvetljuje vso teologijo; 341 tako se vsa teologija ožarja & toplim sijajem in dobiva novo privlačnost. A dozdeva se nam, da se je pisatelj s to širok:;poteznDstjo preveč oddaljit od glavnega vprašanja, namreč od vprašanja o pojmu cerkve v luči Pavlovega nauka. Obširno razpravlja o bogoslovnih vprašanjih, ki si> v bolj rahli zve/.i z idejo mističnega telesa, manj pa se poglablja v nauk o cerkvi. S toplo zgovornostjo se mudi pri spekulalivnih in askeličnih vprašanjih, a skoraj ogiblje se težjih vprašanj, ki so v tesnejši zvezi r. idejo mističnega telesa, Ne morem se ubraniti vtisa, da iz knjige bolj govori vzgojitelj in duhovni voditelj, a manj znanstveni teolog. Izmed vseh pet sto strani je pravemu nauku o ccrkvi kot mistirnem telesu posvečenih komaj 30 strani (239—208). Neprimerno obširneje razpravlja o ccrkvi kjt liturgični družbi (str. 269—299) in o Mariji, Materi mističnega telesa (299—316)i a vprav tukaj re skoraj nič ne naslanja na sv. Tomaža, ker sv. Tomaž o Icm ni mnogo razpravljal. V poglavju o Jiturgiji bi pričakovali kaj o pojmu mističnega telesu Kristusovega v liturgični tradiciji in v mašnih molitvah, a tudi tega ne najdemo. Nič se ne opaža, da bi bili pisatelju znani bogati znanstveni uspehi lilurgičntga gibanja, ki je bistveno pospešilo in osvetlilo pravilni sturokrSčanski in Pavlov pojem cerkve. Sv. Tomaž prav v nauku o cerkvi najobširneje razmišlja o Pavlovi ideji mističnega Kristusa- Zato bi moral pisatelj tako z oziifom na sv. Tomaža, kakor tudi z oziram na stvar samo o tem obširneje razpravljati. Sa.j je mistično 'telo Kristusovo vprav sv. cerkev; lo je Pavlova deliuicija cerkve. To je žarišče in jedro vsega vprašanja; ako tukaj ni zadostne jasnosti, trpi vse ostalo razpravljanje. Se bolj pa bi bilo potrebno obširnejše in globlje razpravljanje t. ozirom na sedanje stanje nauka o cerkvi. 2c v Tomaževi teologiji so deloma obsežena nekatera važna vprašanja, ki so se pozneje bolj sistematično razvila, n. pr. razmerje med mističnim glavarstvom in pravnim poglavarstvom, med mističnim teiesom Kristusovim in med hierarhično ¡organizacijo. Nastali so protestantski in pravoslavni ugovori s stališča mističnega telesa proti hierarhiji in proti primatu. ■Pisale!) pai dobro omenja, da protestanti prezirajo socialno (hierarhično) stran oerkve. nasprotno pa da se je v katoliški teologiji včasih preziralo mistično telo Kristusovo in se je cerkev predstavljala knt suho ogrodje pravnega skeleta (str. 264—2661. A ne gre dosli globoko. Vprašanja se dotika samo mimogrede, ko je to vprašanje vendar že načeto pri sv. Tomažu in bi z ozirom na sedanjo teologijo ■moral o njem podrobneje razpravljati. Z czirom na predsodke vzhodne in protestantske teologije je zelo neprimerno, da pisatelj pa-peštvo naziva nekak zakrament cerkvene edinoslj (253). Čudno je, da pisatelju ni znana G r a h m a n n o v a knjiga: Die l.ehrc des hI, Thomas von Atjuin von der Kirche als Gotteswcrk (Regenshurg 1903). Skivda je, da ne citira in ne porablja okrožnice LeOilA XIII- o cerkveni edinosti (Satis cognitnm 1896), ki globoko razpravlja o Pavlovem pojmovanju cerkve. 342 V splošnem piše jasno in precizno, a S svojo metodo in s površnim razpravljanjem o cerkvi zabrisuje tn preciznost. To se opaža v sicer dohrem razpravljanju o zajkramentih (129—235). Obširno govori o oddaljenejših vprašanjih, a premalo O neizbrisnem znamenju (ciiaracter indelebilis) sv. krsta, birme in svečeništva; tie zaveda se dalekosežne važnosti tega vprašanja. Prav zato ne poudarja razlike med Kristusom kol virom milosti in med njegovim mističnim glavarstvom, med Janezovo (Kristusovo) primero- o vinski trti in med Pavlovo definicijo cerkve. Premalo poudarja razliko med mističnim Kristusovim glavarstvom in med pravim paipeievim poglavarstvom, Morebiti je pisatelj te lepe knjige zakrivil, da se v novejši asketični in bogoslovni literaturi mistično telo Kristusovo včasi pojmuje samo kot vir milosti bre/z zadostne preciznosti z ozi-Tom na pojem cerkvc in brez zadostnega ozira na Pavlov nauk Mnogo lepše in globlje razpravlja pisatelj o morali mističnega telesa in o mističnem telesu Kristusovem kot šoli duhovnega življenja [380—414), S toploto in ognjevitostjo dokazuje, da se v lu-Ei mističnega telesa Kristusovega vsa individualna in socialna morala preobraža in postaja božansko privlačna; tu je velika moč za pokristjanjenje političnega in socialnega življenja, najuspešnejše orožje prnti talci zrnu na vseh poljih, največja moč proli individualnemu in kolektivnemu (stanovskemu, razrednemu, narodnemu) egoizmu. Nad vse pa je ta nauk važen za duhovno življenje. Raz odeti nauk o mističnem letesu Kristusovem ima v isvnji vzvišenosti čudovito moč, da pzzivlja k sodelovanju z milostjo, daje večji poudarek in večjo ljubeznivost našim dolžnostim do Boga in do bližnjega. V tem nauku je neprekofiljiva moč, ki zedinja, poenostavlja in oživlja razodetje ter vodstvo duš. Ta nauk hožjega izvora, srce razodetja, ima vse pogoje, da se more prilagoditi vsem dufcam in vsem dobam. Vse nolranie livljenje ima veliko korist od te vzvišene resnice, ki je višek in krona vsega razodetja o odrešenju. Nasprotno pa je r'elika škoda za. versko in duhovno življenje, ako verniki o tem niso zadosti poučeni. V zaključku (str. 471 -483) z velikim ognjem in poudarkom izvaja, da ta razodeti na lik daje enotnost in življenje vsej teologiji in bi zato moral biti središče dugme-tične in moralne teologije; brez lega nauka ie teologiji in asketski odteguje poglavilno ognjišče in žariiče, odteguje se princip enotnosti in življenja, To so odločne besede, ki jih je novejša bogoslovna znanost brez ugtivora toplo pozdravila. Pisatelj je ie s svojo doktorsko disertacijo vplival na bogoslovno literaturo; še boli bo vplival s pričujoio knjigo. Ker je ta knjiga prva in obširnejša monografija o tem predmetu in ker bo e svojo vsebino in toploto vplivala na bogoslorvu» književnost, prav zato sem omenil njene glavne nedostalke in enostranosti. A s tem nikakor nočem zmanjševati njene velike vrednosti in važno&ti. Knjiga je vredna, da se čim najbolj razširi med duhovščino. Fr, Grivec, 343 B auf P. Chrysostomus, O. S. B,. Der heilige Johannes Chrysostomus und seine Zeit. 1. Band: Antiochien. 8". XL u. 330 S. — IL Band; Konstanlinopel. 8", 4t 1 S. München 1929/30. Max Bueber, Verlag. Brosch. M 22 50: geb. M 27-50. Okoli trideset let že proučuje član beurnnske benediktinske kongrogacije iz seckavske opatije p. Krizostnm Baur (r. 1876] življenje io delo ■velikega guvornika, pa še večjega moia gr&ke cerkve, Janeza Krizostoma, čigar ime je v svoje »veliko začudenje in niti ne zelo veselo presenečenje« (I str, Vil) dobil ob vstopu v novicijat. Po mnogih v nemškem in francoskem jeziku objavljenih razpravah Iprim, 1 str, XIX) je lani in letoi? da! v javnost Krizostomov življenjepis v dveh zvezkih, ki je dostojen spomenik temu po askezi izčišče-nemu, v delu in trpljenju preskušenemu možu. Ni to življenjepis, ki bi predstavljal osebnost nekak" izolirano, marveč pisatelj je razprostrl pred nami mogočno in živo sliko kulturnega življenja, cerkvenega in političnega dogajanja v drugi polovici 4. in ob početku 5. stoletja in v nje središču je plemenita in veličastna osebnost Janeza Krizortoma, rastočega v strogi šoli samotarjev pri Antiohiji, delujočega z ognjevito besedo in deli ljubezni v razkošni metropoli Orienta, borečega se za cerkveno disciplino in za podvig krščanskega življenja v glavnem mestu države Carigradu, kljubujočega nasilstvu, intrigam in nezvestobi cerkvenih predstavnikom in slepi strastnosti svetnih mogotcev, heroično trpečega krivico in pregnanstvo, umirajočega v divfji samoti ponlske Komane. Knjiga noče biti pisana samo za strokovnjake, temveč zu širše kroge, posebej za duhovnike in tudi za izobražene laike- (1 str. IX). Vnanja razdelitev življenjepisa na dva dela je sama po sebi dana: prvi obsega datjäo in mirno dobo rasti in dela v Antiohiji, drugi pa truda polna carigrajska leta in temna leta pregnanstva, v katCTa je sprva vendar le sijal žarek upanja na zmago pravice, potem pa še ta ugasnil, ko so se preprečila prizadevanja papeža Inocencija L in zapadnega cesarja Honorija za nepristransko sinodo Janezov oče Secimdus je bil brž ko ne latinskega pokolenja, m&.ti Anthusa je bila čistokrvna. Grkinja. V svoji naTavi in v vsem svojem poznejšem življenju neu taji ji vo razodeva spojitev latinsko-rhnskc trdnosti ill krepke volje z živahnim, gibčnim grškim duhom* (I 5], Zgodaj obvdovela Anthusa je bila čisto in nežno čuteča, resnično poboina, zelo izobražena, modra in ¿načajna žena. »Sveti Bazilij Veliki in Gregor iz Niti ne hi bila po-stala, kar sta bila, brez svoje heroične matere Emelijc in svoje sestre Makrine, sv, Gregor Narianški nc brez svoje matere None; tako je krščanski svet svojega sv. Krizostorna dobil predvsem od tihega materinega vpliva mladostne Anthuse, ki je dala njegovemu mišljenju in čuvslvjvanju prvo religiozno smer« (1 4). Rojstno leto Janezovo ni dognano; najbolj verjetno je, da je 1. 354. ki je zapadu dalo Avguština, vzhptdu podarilo Krizastotna. V dveh poglavjih (2, in 3-, 1 5—16) opisuje Baur šolo in učence 344 4. stol. in uglednega anliohtjikega profesorja retorike, „bolj znanega kot znamenitegai (Mommsen) in brez mere nit-emurnega Libanija, ki je bil menda tudi Janezov uiitelj (i 17 nsL). Vsekakor je Janez imel dobro klasično in retorbtno izobrazbo (I 171. 252—2b0), v-Kri-zoslom je skoraj puristiten aticisl. Vsi Heleni nje-govtga stole.t*a so barbarski mojstri skaze proti temu sirskemu kristjanu, ki zasluži še mnogo bolj nego Aristid, da se po slogu primerja z DemoStCnom (1 252). Hazcn gričine Janez ni znal nobcneiga jezika, ne latinski ¡¡a, ne sirskega, ne hebrejskega. V naslednjih štirih poglavjih (5— i 21--601 dobi čilatelj lepo, nazorno sliko anlijtuhijskega mesta in njega znamenitosti, antijohijskih prebivalcev, ki jih je bito blizu pol milijona, cerkvenih razmer med kato-ličani, katere ji razdvajali t, zv. meletijanski razkoJ, .lulijancrvega poskusa poganske restavracije in zadnjega navala arijanizma za ceSatlja Val anta. I u je kra-jevno in časovno rskelje, v katerem je rastel mladi Jaintz. Sokratova trdi lev, da je hotel mladenič postati odvetnik, ne drži; od mladih let se je nameraval posvetiti ^službi božje besede [Pa,ladij) in zanj je bilo le to vpraianje, ali izvoili meniški stan ali duhovniški poklic med svetim. Odloči! se .je za tega; častitljiva osebnost škofa Mí J elija ni bila brez vpliva na to odločitev (1 61-62). Ko jc bil Janez 18 Let star, je sprejel sv. krst, tcirej 1. 372. Po krstu se je se tesneji oklenil Skoia Meletija ter se pod vodstvom Diod.ia, poznejšega škola T Tarzu, in nekega s-iter ne/.nanega Karterija posveitl študiju svetega pisma in cerkvenih pisateljev, Zopet poda pisatelj zelo naroren op s teološkega študija v Antiohiji (I 69—79). Po treh letih, torej 375 je bil Jane;; pesvečen v anagnosta (lektorja), kmalu za tem pa se jc odločil za meniško življenje, Štiri leta je živel kot asket pod vodstvom nekega ata reji fc sirskega meniha (K arterija ?} in v tem času sestavil rvoje prve spise (1 —100), ki sc vsi nanašajo na monasliino življenje, potem se je za dve leti umaknil v samotno votlino, najbrž na gori Silpiju pri Antiohiji, ter živel kol puščavnik čck mero strogo. Proučeval in premišljeval je sv. pismo in se ga naučil na pamet. Tako jc mogel pozneje v svojih govorih igrnije in v loliki nieri porabljati biblične besede. Čezmerno bdenje — nikdar ni legel k poČPku. marveč jc spal samo sede —, prestrog post in žitniki mraz so za vedno zrahljali njegovo zdravje: vse življenje ga je hudo mučila želodčna in črevesna bolezen, kri mu je silila v glavo, prečili je celc noči brez spanja in bil zelo občutljiv za zimski mraz. Koliko je vs^ed tega pozneje trpel na polu v pregnanstvo in v pregnanstvu samem! Najbrž v zimi 1. 380/81 se je holehni pusčavnik vrnil v Antiohijo. Prošnje škofa Meletija, naj posveti svoje moči anlijohijski cerkvi, so bile med najmočnejšimi nagibi, da je dal slovo aiiahoretskemti živ-Ijenju, Pomladi 381 je bil posvečen za diakorta. Poleti 381 je umrl škof Meletij, ko je bil na cerkvenem zboru v Carigradu, Njegov naslednik je jeseni 381 postal antiohijski prc&hilcr Flavijan, ki je bil z Diod^rom, od 378 metropol rtom v Ta rzu, dolga 1&ta zvest pomočnik Meleliju in je bil priSel z mladim Janezom v ožje osebne stike. Janez je v petih lelih diakonske shižbe vrštl obsežno kari- 345 tativno delo in napisa,! veí askelsku-pa-storalnih razprav ¡1 131—146). L. 386, najbrž pred začetkom postnega caía, je Flavijan pjsvelil janeža za mainika. Svoje mišljenje o vzvišenosti in odgovornosti masništva je Janez povedal v šestih knjigah o mašništvu. De'o ¡e naslalü. ko Janez ni bil vet menih, torej po 1, 381, pa pred 392, ko ga llieronim v knjigi [Je vjris ¡nluslribus* omenja* V sijajno pisaniL poglavjih 19.—29. {1 154—321) opisuje Baur Žlatotistov» delo v duinem pastirstvu, slasti njegtjvo pridigovanjc in pisateljevanje, in ga ocenjuje kot eksegeta, polemika, apologeta, dogmatika in moralista. Ne smem zabresli v literarno-kri lične in literarno-bis tur rčne podrobnosti, 'ki jih je zlasti 23, poglavje (Krizostom 'kol cerkven pisatelj) borilo, opozoriti pa moram na 20. in 21. poglavje o pridigarju Krizostumu [I 166—212), ki ju bo vsak duhovnik z velikim pridom čital, V predzadnjem poglavju J, zvezka (str, 322—327) slika pisatel'j prisrčne odnose med prezbiterjem Janezom in njegovim škofom Fla*vijanom. Ko je Janez postal earigrajski ¿kol, je svojo iskrena ljubezen do Flavim še iu$:j izginili; prucvitajoča državna prestolnica je vabila vase različne ljudi iz vseh krajev, ki so v vrstah kiera poskušali svojo srečo. Šestnajstletna. vlada rajnega škofa Ncklarija, ki je iz šc nekrščenega prelorju postai škof in je kot škof ostal, kar je bil, korekten uradnik, ki Se ¡c skrbno varoval kam zadeti, ni bila kos vdahniti kleru pravega duha. V lepem 7. poglavju (II 51—64) poroča pisatelj o Janezovih prizadevanjih za izboljšanje razmer nled cerkvenimi osebami, o reform! Žii"ljenja in gospodarstva v škofovskem dvorcu, o ustanavljanju do brodeinih zavodov, o reformi kleru in meništva, o reformi diakc-ntsinj. Kefornlc je izvajal resno in strugo pa ne s slepo vihravostji . Ljudstvo je zadovoljno gledalo škofov trud, med tistimi pa, k; so jih reforme neprijetno zadele, je bilo nezadovoljne/ov, ki si pa še niso upali na dan. V 8. in poglavju [II 64—85) razpravi ju pisatelj o bizantinski liturgiji na koncu 4. sLoletja in o prazniSkem koledarju ter o Janezovem h um i! etičnem in pisateljskem delu v škofovski dobi. Kratko 10. poglavje nam predstavlja carigrajske prijatelje Škofove. Ni jih bilo malo, pa imenujem samo dva. Za škofove reitirme vnet je bil njegov arhidiuktrn in upravitelj škofovega dvorca in hospica Serapion. pa njegova morda prevelika vnema za dobro ni nakopala nasprotnikov te njemu, marveč tudi njegovemu školu. Izredno simpatična je vdova Oiympias, plemenita po rodu in srcu, kkreno pobožna, prav tako dobrodelna kol bogata. Škofu je bila otroško vdana in je s^-ojo vdanost po kazali a pozneje v dobi njegovega največjega ponižanja in najhujšega trpljenja. Nadaljnje 11. poglavje (II 91 —112) slika dva politična dogodka: padec mogočnega Evtropija v avgustu 399, ki je v tesni zvezi z gotsko vstajo pod vodstvom Tribigilda, katero je najprej skrivaj, potem javno podpiral poveljnik gotskih legij v cesarski služili Cainas. Janez je nastopil laJto v prvem slučaju, da bi strmafiUvljenemu Evtroptju reši! življenje, kakor tudi takrat, ko je arijatiski gotski general imel vso moč v rokah m zahteval za Arijance cerkev v cartgrajskem mestu samem. Nadaljnje (12,) poglavje (Ef 113—119} opisuje, kako je v teku 4. do srede 5, stoletja raste! ugled carigrajskih škofov in kako se je via faeli ustvarjal nov pravni položaj. Iz dejanskega, na vzhodu molče priznanega stanja, je umljicu Zlaloust&vo poseganje v maloazijske cerkvene razmere in njegova pol v lifez od srede januarja do konca aprihi ali začetka maja 401 (13. pogL 11 119—134). Nato predstavi pisatelj moža, ki je pri poznejših dogodkih igral ustudn» ulogo mtrigajiLa ni dvoru, škofa Severiana iz Gubale. Janez, ga je bil gostoljubno sprejel, mu za čas potovanja v Efez na'jhrz poveril liturgi-jo in pridi[fanje, toda takoj po povratku iz Efeza je imel z njim mučno afero, ki jc raacdražila cesarico proli Janezu (14 pogl,, II 134—!42). Čeprav se je zadeva javno poravnala, je Evdoksija ostala nevoljna na škola 347 Janeza. Ta nevolja se je razvnela, ko je Zlatoust grajal, — kako, ni znano, — cesarico, ker si je s silo prilastila posestvo neke ¿ene (15, pogl., tí 142—145). Napetost med dvorom in Janezom je dala poguma njegovim doslej previdnim in nevidnim sovražnikom. To so bi'li škoE Severian, njegov prijatelj in rojak Antiok, škoi v Ptolemaidi, in Akacij, íkol v sirski Bereji. katerega je bil Janez ob nastopu škofije postiti kol piislanca v Rim, ki pa jc okoli I. 402 pjstal njegov Tiespravljiv sovražnik, ktr si je dumišlja!, da ga je Janez zapostavil, ko mu je nekoč od kazal edino še prosto skromno snbico v svoji hiši. Ti trije so si osvojili cesaričino zaupanje in ga brezvestno izrabljali proti škofu Janezu Pomagalo jim je nekaj dvornih dam, ki niso bile zadovoljne z resnim in strogim škofom in njegovimi prav tako resnimi pridigami. Najhujša med njimi ^e bila histerična vdova Evgra-fija, ki je malo kesneje odprla svojo bišo aleksa-ndrijskemu Teafilu, da je v njej s svojimi pomagači snoval načrte, kako bi odstavil car ¡grajskega škofa, ki ga jc bil sam posvetit, Janezovim nasprotnikom se jc takoj spočetka pridružilo dvoje prezbiterijev in pet diakonov ter menih Izauk, ki je užival v Carigradu velik ugled, pa mu niso bile všet škofove reforme (17. pogl., II 16) —166). Cesarica je zdaj samo jezo kuhala, konkretnih načrtov proti Janezu še ni imela tn ne snovala; brez nje pa so bili dru£i nasprotniki brez moči. Naslednja poglavja poročajo, kako je prišlo, da je sLopil na pozorište aleksandrijski Teolil, ki je prevzel vodstvo vseh Janezovih nasprotnikov in vsa njib prizadevanja naravnal na en cilj; odstranitev neljubega škofa. Pisatelj poroča o nasilnem nastopu Teolilovem proti aleksandrijskeniu prezbiterju Izidoru, katerega je bil pred štirimi leti skusil spraviti na earigrajski Škofovski sedež, in o nečuvenem preganjanju menihov v nilrijski puščavi, kamor je Izidor zbežal; poroča, kako jih je Teofil zasledoval, ko so se izselili v Palestino in Sirijo, po krivem jih dolžeč »origenizma«, kako je znal svojo kruto maščevalnost daleč naoko'í olepšati kot vnemo z:i pravover-nost (18, pogl., It 166—177), Ne smem v podrobnem zasledovati dramatičnega razvoja dogodkov, ki jih opisuje 19. pogl., kako je del egi*)tskih beguncev pod vodslvam i Štirih dolgih bratov« prišel v Carigrad in prosil škofa pomoči, kako je skušal Janez z največjo obzirnostjo in takLnostjo posredovati, kako sn slednjič menihi s svojimi pritožbami dosegli, da je cesar pozval Teófila v Carigrad pred duhovno sodišče, kateremu nuj bi Zlatoust predsedoval |II 177—185). Poziv je oholega Teolila v živo zadel. Zavedajoč se, da je napad najboljša obramba, je sklenil Zlatousla naravnost napasti; prijateljem je naročil, naj zbirajo ohtežilno gradivo iz Janezovega prejšnjega življenja, zlasti iz mladosti. Sam ga je obdolžil origenizma, ker je sprejel pregnane nitrijske menihe, in naprosil je starega borca proti herezijam Epiianija, naj pobiti v Carigrad reševat ogroženo pravo-vernost. Epüanij je najbrž v začetku marca 403 prišel v Carigrad in nastopal v slepi vnemi zelo nctaklno, naravnost proti kanonom. Naposled se mu je morda začelo svitati, da ga je aleksandrijski patriarh hote! izkoristiti; ukrcal se je na pot proti domu in 12, maja 23" 348 403 na moriti umrl (II 185—193 j Položaj je postal za Teófila resen: pnizveduvajije 0 Janezovem prejšnjem življenju rti spravilo nič neugodnega rja dan; poizkus z EpiUnijcm sc je izjalovil. Ostala mu je le še ena možnost: pridobili cesarico zase ali jo vsaj lako naščuvati proti Krizostnmu, da bi privolila tudi v njegovo odstranitev. Dejstvu je. da so Se:verian in njegovi prijatelji, gotovo ne brez Teofilove vednosti, morda celo po njegovi pobudi, potvorrli nekaj njegovih pridig, kot d;, je hotc.1 za^ranmvali cesarico in druge osebe Z dvora( (Paladij), irt da so te potvorb« spravili pred dvorne dame, ki su Janeza že itak mrzile, in pred cesarico, ki mu tudi ni bila prijazna- Naklep se je posrečil. To je bil odločilni preobrat za Usodo sv. Krizostnma, ki vseh teli tajnih spletkarij niti slutil ni. Važna je in nepobitna Baurova ugotovitev, da borbe proti Janezu ni -vodila cesarica Evdoksija, marveč Teoi ¡.lovi zaupniki Sevenan in tovariši, ki so cesaričiflp razdraženost spretno izkoristili in še h::!j razvneli. Se le ko je bilo vse tako pripravljeno, je prišel leofil v drugi polovici avgusta 403 v Carigrad. Pri odhodu iz Ale.ksandrije je samozavestno dejal: Grem škofa .laneza odslaviL» Njegov načrt je bil, sinodi, ki naj hi njega sodila, postaviti nasproti sinodo, ki naj bi sodila in obsodila Krizostoma. Zanesti se je mogel na skok, ki jih je pripeljal s seboj iz Egipta, na svoje zaveznike v Carigradu m naposled na cesarico, ki so jo dovolj naščuvali proti Janezu. Ta no je odločno branil soditi Teotila z oziritm na. kanone in pa iz žalosti nad pohujšanjem, ki ga je pr&pir med škoSi med ljudstvom vzbujal. Takih o.zirov Teoiil ni imel; dosledno je šel za svojim ciljem, odstranili Krizostomn. Njegnva sinoda v cesarski vili Rtifinianai ali pri hrastu* v septembru 403 je ena najbolj zoprnih epizod v cerkveni zgodovini f22. pogl,, II 202—222). .,V nasprotju s cerkvenimi kánonj se je seila, v nasprotju s pravnm in pravico je postopala. Krivica in na S lis t VO je bil njen zaključek« Odstavitev škofa .Janeza je cesar takoj potrdil. Na koncu sinode so poklicali Še nilrijske menihe, zaradi katerih naj hi se bil T cofi! zag_i.vur'al. Sedaj so morali ti po nedolinem preganjani možje svojega nasilnega preganjalca presiti odpuščanja in milosti, Carigrajsko Ijudslvo je bilo silno vznemirjeni^ zlasti je kazalo svojo ogrorčenosl, ko je škof Se verían raz ambnn glavne cerkve oznanil sndbo sinode pri hrastu Pozno zvečer je vojaSki oddelek odvedel Janeza iz njegove palače na ladjo, ki ga je prepeljala na azijiko oba! Bospora; gnali so ga na neko posestvo pri Prenetu v Bitiniji. Komaj je potekel en dan. je že'poslala cesarica komornika Brisnna, ki je bil škofu vdan, naj ga pokliče nazaj, 0 povodu le spremembe poročajo pisatelji različno. Sokrates in Sozomenos pravita, da je razburjenost med ljudstvom povzročila spremembo- Teodoret pripoveduje o potresu, ki da je cesarico ostrašil, najbolj verjetno pa je, kar poroča Paladij, da se je v cesarski spalnici dogodila thraiisis».. Paladij hoče, se zdi, reči, da je cesarica nesrečno porodila in jfi v zavesti Sokrivde videla v nezgodi božjo kazen. KrizOslom se je vrnil šele potem, ko je za Rrisoncm prišel k njemu Cesarjev pobotnik, ki 349 je pač prinesel formalni preklic prejšnjega ccsarskega edikta. Ljudstvo ga jc z navdušenem sprejelo. Takoj je zahteval sinod», ki naj bi sodila njega in njegove sodnike pri hraklU', Cesar je privolil, Ko je Teofii videl nenadni preobrat, je pobegnil is. Carigrada in se vrnil v Aleksandri jo. kjer ga je ljudstvu neprijazno sprejelo. Janez je silil, naj se sinoda skliče, in to slednjič tudi dosegel. Toda TeoliJ, ki ga je cesar posebej povabil, ni maral priti. Proti koncu oktobra ali v začetku novembra 403 se je sesulo v Carigradu okoli 60 škofov, ki so proglasili sklep sinode »pri hrastu« za neveljaven, do prave razsodbe med Janezom in njegovimi nasprotniki pa ni prišlo, ker se ti niso prikazali (23. pogl., II 223—233), Spletke .proti Janezu se niso polegle, da, število spletkarjev je ie naraščalo. Zopet so z uspehom vznemirjali in dražili cesarico s potvorjenimi Janezovimi izjavami v pridigali, Teofii pa je. opirajoč se na sklep arijanske sinode v Antihoniji 3-11, delal na to. da se Janez odstavi zaradi neupravičenega povnilka na škofovski sedež, Malo pred božičem 403 ali pred epifanijo 404 je c&sar pozval Janeza, naj se opere, česar ga dolže, sicer ne bo njega in dvora v katedralo k li-turgiji. Pred veliko nočjo, ki jc bila L 401 dne 17. aprila, so Krvzoslomu sovražni školje pod vodstvom Antioha iz Ptolemaide dosegli, da je cesar Janezu ukazal, naj zapusti svojo cerkev (škofijo) Janez je izjavil, da se umakne samo siii. Z dvora je prišel odgovor, da je odstavljen, da pa še sme oslati v svoji hiši. Na dvoru sO Upali, da ho čas prinesel rešitev. Pa je ni. Zopet poziv Janezu, naj sam gre. isti odgovor. Skafje Akacij, Antioh, Severian in Cirin izjavijo cesarju, da sami nosijo odgovornost za Janezovo odstavilev. Cesar se ne more odločili. V velikem tednu prosi 40 Zlatouslu vdanih školov cesarja in cesarico, naj se škofu ne brani o vel ki noči podelili katehumenom sv. fervt, Brez uspeha. Nohen katebumen naj ne bi prejel 'krsta od Janeza aH od njemu zvestih škofov in prezbiterijev. Vojaštvo zapre katedralo in vse cerkve, Nekaj neustrašenih prezbiterijev improvizira krst v Kon-stanci.jevih termah. Vojaštvo razžene vernike in krstna voda se pordeči od krvi, Na veliko noč nova nasilstva. Krizostom je z^prt v svoji hiši- Poskusijo ga umorili; ljudstvo sloji noč in dan pred njegovo hišo na straži. Četrtek po binkoštih gre prej imenovana četvonca škofov zopet k cesarju. Nov ukaz Janezu, naj se umakne. Seda; Krizoslom vidi. da se bo uporabila sila, Poslovi se od zvestih škofov, duhovnikov in diakonisinj, gre skoz stranska vrata iz cerkve, da ne bi razburil ljudstva, in vojaško spremstvo ga odvede v priptaniiče. Bilo je 9 junija 404 rvečer (24. 25, po^l. II 233—2531. Komaj je bil Krizoslom na bosporskih vodah, so plameni objeli njegovo cerkev in jo vpepelili in tudi v soseščini naredili veliko škodo. Nasprotniki so lakoj valili krivdo na ikofa in njegove pristaše- Zakladnica je ostala in zakladničarja, diakona Germanos in Janez Kasijan [pozneje opat v južni Galiji), sta mogla cesarski komisiji izročili invenlarski zapisnik in vse v njem zaznamovane predmete. Tako se je razprSila obdolžite v, da je škof zapravljal cerkvene 350 dragocenosti. Proti Janezovim pristašem je Z&dyyjalo silno preganjanje, Za škofa so postavili SO letnega prezbiterja Arsakija., brata prejšnjega škofa Nektarijp. Joanifti«, ki niso marafi stopiti v cerkvene zvezo z Arsakijem, so mnogo trpeli (27. pogl., II 258—2781. Se iz Citrigrada, po -veli.ki noči in pred binkošlmi 404, je Janez pisal papežu inoeenoijti T, in Škofoma Veneriju v Milanu in Kro-maitiju v Ogleju, jih obvestil o earigrajskih dogodkih in prosil pomoči. Ko je Teofil to zvedel je brž javil v Rim, da je odstavil škofa Janeza, in pozval papeža, na.j pretrga cerkveno zvezo Ž njim. Te-oliiov sel je prišel v Rim fri dni pred Janezovimi odposlanci, Ino* eencij je postopal previdno in strogo stvarno. Ni prekinil cerkvene zveze z Zlatoustom, pa tudi a Teofi'lom ne, pač pa je označil Teófilo vo sodba za neveljavno in zahteval novo sinodo, ki naj bi se je udeležili neprizadeti vzhodni in ?apadni škofje. Komaj se je bilo to pismo odposlalo, je prišel že drugi Teofilov poslanec v Rim in prinesel akte sinode »pri hrastu« in pismo, v katerem je Aleksan-dnjec Zlatousta besno tožil, Inoceneij je zopel naglasil, da mora zadevo soditi nepristranska sinoda. Ob vseh nadaljnjih dogodkih je papež odločno vztrajal pri tej zahtevi. Politične razmere pa so bile takšne, da s svojo zahtevo ni mogel prodreti. Ko je 1 405 pridobil za svojo zahtevo zapadnega cesarja Honorija, Arkadijevega brata, oba nista mogla ničesar doseči Poslanstvo iz Rima spomladi 406 v Carigrad uiti priti ni moglo: s silo so ga že prej poslali nazaj Nato je papež pretrgal cerkveno zvezo s Teofilom, Attikom (Arsakifevim naslednikom v Carigradu), Porfirijem iz Antiohtje in vsemi uglednimi Kri-zostonovimi nasprotniki (pagl, 26. 28. 35, II 254—258, 277—289. 333—344j, — Zelo lepo je opisan Zlatoustov pot v pregnanstvo in njegovo življenje tam. Tri tedne je moral pregnani škof čakati v Niceji, da so mu v Carigradu določili utrjeno mestece Kukusus v Mali Armeniji za bivališče. Zelo težavno je bilo potovanje v poletni vročini skozi Malo Azijci; truija'lo je 70 dni, od 4, arpr. do 12, ali 14, sept. 404, Vojaško spremstvo je i. n)im lepo, ravnalo, toda večkje je zadel na naspretstvo pri duhovnih osebah. V Kiikusu, kjer ga je škof prijazno sprejel, je ostal eno lelo. Proti jeseni 405 se je moral vsled napadov divjih Izavrijcev umakniti v trdnjavico Ara-bissus (danes Jarpuz), kjer je zopet našel prijaznega škofa, Alt se je odtod še vrnil v Kukusus, ni znamo (29. 32, pogl., II 289—300 310 316). Ze v teh, posebno pa v pogl. 33. 34. (II 316—333) avtor lepo opisuje Janezovo življenje, telesno m duševno trpljenje in apostolsko delo v pregnanstvu. — Cesarica FVdoksija je štiri mesece po Zlatouslovem odhodu umrla (6, oiet. 404: 30. pngl., II 300 2051-V juliju aH avgustu 405 je umrl tudi fekaf Arsakij; en mesec ali dva pozneje je postal njegov naslednik prezhiler Aitikus, odkrit Krizostomov sovražnik (31. pogl., II 305 - 309) V letih 405 in 405 so morali v pregnanstvo vsi h olj zmaJIt in W|fledni Zlatoustovi prijatelji fll 344—349] — Janezovi sovražniki še niso bili zadovoljni; bil jim je prehlizu in njegovi carigrujski in antiohijski prijatelji so ga obiskovali in ž njim dopisovali. Zato so spomladi 407 dosegli 351 cesarsko povelje, d.i se mora pregnani škof čimprej spraviti v Pitias Idanes Pitsunda} na vzhodni obali Ornega morja ob vznožju Kavkaza. Tajna instrukeija, ki ju je dobila vojaška cskorla, je imela " očitni namen, med potom škofa mučiti do smrti. Vojak;, zlas-ti njih poveljnik, So instrukcijo točno izpolnili in nnemuglega škofa gnu I i ■ko div:jo zver; 14. sept. 407 so bolehnemu škofu odpovedale moči. V martirju sv. Bazilika pri ponLski Komani je umrl z vzdihom: Bog hodi za vse hvaljeni Amen. V resnici mučencc (37. 38 pogl., II 350—365). — V sklepnih poglavjih še poroča o usodi poglavilmli nasprotnikov (39. pogl-, II 365—371), o sprejemu Janezovega imena v diptihe v vzhodnih cerkvah (40. pogl., II 372—383) — Ciril Aleks., Teofilov nečak, ga je sprejel šc le okoli 418. -- o prenosu Zlutousto-vih telesnih ostankov v Cari,grad 27. jan. 438 (41. pogl., II 3S3—390) in o njegovem vplivu na poznejše dobe [42. pogl., 11 390—396], — Abecedno osebno, krajevno in stvarno kazalo k celemu delu zaključuje drtigi zvezek. Temu zvezku je pridejona ludi karta Male Azije 2 Janezovimi poli in načrt srednjeveškega Carigrada, prvemu pa pogled na današnja Anliohijo, Kar sem tu podal, je le mrtvo ogrodje Baurovega dela. Nagla-Sum: mrtvo ogrodje; kajti knjiga je v vseh poglavjih pisana tako živo, tako življensko resniino, da ji ni lahko najti podobne svetniške biografije. Nikakega oboževanja glavnega junaka ni v njef, samo verni opis njegovega dela in trpljenja; kako A;v, resničen, veličasten stoji veliki pridigar in veliki trpin pred nami! Značaji oseb, ki nastopajo, so mojstrsko orisani. KakSna galerija, od hngo-vdanih, v ljubezni do Boga in bližnjega se žrtvujočih duš, od vnetih menihov, duhovnikov in škofov preko omahljiveslabolnežev in konjunikturistov, preko ljudi, delujočih v strasti, preko izdajalcev in intrigantov duhovskega in svetnega stanu, do hladno računa.jo£ega nasilnega TeoFila! To je važen izsledek Bailrove preiskave, da glavna krivda v Krizosh>movi tragediji ne zadene cesarice Evdcksije, kot se je doslej splošno trdilo, mwveC da je glavni krivec, ki je z demonsko premetenostjo in zločinsko hladnokrvnostjo kova! načrte, aleksandrijski patriarh Teofit. Večja nego Evdoksijitia je tudi krivda Škofa Sevqrinna iz Cabale in njegovih tovarišev, ki so na dvoru intrigirali in podpihovali. V tukstu, še več pa v opombah, je rešenih ali vsaj presojenih nebroj krtmologičnih, zgodovinskih, litc-ramohistorrčnih in literarnokritičnih vprašanj. Ne bom čilateljev mučil s pripombami, ki sem si jih zapisal med čitanjem, da se ne hu zdelo, du hočem malenkostno kritizirati impozuntno delo. kkeda, da je v sicer maloštevilnih grških citatih ostalo več tiskovnih napak, nego smo jih vajeni najti v nemških znanstvenih krjigah. Duhovnikom tega dela ne morem dovolj toplo priporečiti. Res je drago — pa v razmerju z obsegom ne predrago —, toda je tako bogato, da nikomur ne bo žal, ki si ga ho naročil. Poročila ne morem sklenili drugače nego s prisrčno zahvalo avtorju za prekrasno delo, ki je dostojen spomenik Zlatouslu. F. K. Lukman, 352 Opeka, di\ Mihael, Jognje božje. Dvanajst govorov « daritvi svete maše. Mala 8". Str. 108. V Ljubljani 1929. Založila Prodajalna K. T. D, ¡H, Niiman). Cena 18 Din, po poiti I SO Din več. Vse glavne reči, ki jih mora katoJičan vedeti o daritvi svete maše, dobi v tej knjigi. Po -splošnem uvodu o daritvah obravnava govornik sv. mašo. Najprej splošno kut daritev, potem kot častilno, spravno, zahvalno in prosilno daritev, zaitem sadove sv. maše. Precej govorov je purabil tudi v to, da razloči poslušalcem masne obrede ; drži sc zgodovinskega razvotja, potem pa na podlagi lega in besed da samega izvaja praktične posledice za kristjana. Pretirane simbolične razlage, ki }o še vedno dobimo v nekaterih mašnih razlagah, se skrbno izogne. Zato se »Jagnje božje« lepo in gladko čita; če bi bila pisana še malo bolj toplo, bi bila modernemu človeku knjiga še bližja. C. Potočnik. Böser, P. Fidelis O. S. B,. Liturgische Ka nzelvor träge, De QpíerliiUiTgie u-nd die Anteilnahme der Laicnwelt. 8", str, 127. Freiburg i. Br, 1929. Herder fir Co. Naprošen od laikov in duhovnikov je imd p, Fidelis Böser O. S. B. sedem iiturgičnib govorov o sv, maši. Takole so naslovljeni: Vcnite, adoremiis! lntroibo ad altare Dei, Offeramus ei muñera. Mysterium fidei. Unde et memores. Communis sanctorum, lie, missa e$l. Pisani so za bu-! j izubražiine kroge, katerim jih je tudi govoril. Pozna se, da jih je govoril duhovnik, ki zaTes živi z liturgijo. Tako neprisiljeno, nevsiljivo in toplo razlaga obrede maSne liturgije in vpelje laika v pojmovanje Cerkve kot mističnega telesa Gospodovega, Zgodovinski razvoj mu služi le toliko, kolikor je p-olreben za umevanje sedanjih obredov in molitev, Opekova knjiga Jugnje božje in Büserjcva Liturgische Kanzelvorträge se lepo izpopolnjujeta, C. Potočnik. A u E f r a y A-; Vzgojna metoda bi. Janeza Rosca. Po francoskem priredil prof. Ant. Logar, 8(t, 127 str. Ljubljana 1929. Izdali in založili Salesrjanci. Knjižica ni sistematična pedagogika, umpak nam podaja samo vzgojno metodo bi. Janeza Sosca. In ka'käne je ta metoda? — 01. Busco je štiri leta pred smrtjo pisal svojim duhovnim sinovom, sale-zijoilCČIB! Moja vzgojna metoda je hči krščanske ljubezni.i O tej ljubezni, ki fje temeljni pogoj vsem uspehom salezijanske vzgoje, govori knjižica: o ljubezni, ki odpira srcu gojencev in budi njih Iju-hezen in zaupanje: o ljubezni, ki se z gojencem veseli in z njim ialuje, ki gojenca povsod spremlja in nad njim čuje. Kjer je krščanska ljubezen, tam v vzgoji ni trde strogosti in ne mehke popnstlfi-yosti; tam avtaritela ni zapo vedljiva, tam pobožnosl ni vsiljiva. Vzgojitelji v internatih bodo našli v knjižici mnogo lepega in poučnega: tudi bolj izobraženi očetje in matere bodo knjižico s pridom brali. Za naše preproste ljudi pa ho berilo nekoliko ležikn. Motili jih bodo izrazi (mrlje, nivö, a-simiilirati i, dr,); tudi razna (r&ncoska imena, ki jih pisatelj navaja kot avtoritete, našim ljudem malo ■i P n pomenijo. r. u. V oceno srno prejeli: A Ivcs Pere ira, La doctrine du mariage sc ton Saint Augustin. 8", XII et 247 pp. paris 193Û, G. BcaUchesne, H ¡i I i t . A propos de quelques oeuvres de Jean DunS Seal. (Extrait des Rechercher de Théologie ancienne et médiévale t. Il fasc. 2.1 Loti vain, Abhaye Mont-César. Bihlmeyer, Kïrchengesuhichte aui Grund des Lehrbuches "von F. X. v. Funk. S. Aufl. IL TeJl; Das Mittelalter. 8', XII U. 384. S. Paderborn, F. Scbriomgh: M 9; geb. M 11, Ebers. Katholische Staatslehre und Volksdeutsche Politik, S1'. V1JI u. 180 S. Freibnrg i Gr, 1929, Ilorder M 520. Farges. Les idées morales et religieuses de Méthode d'Olympe. 8°, XVI et 266 pp. Paris 1929, G. Beauchesne. Farges, Méthode d'Olympe, Du libre arbitre. 8", XVI et 184 pp. Paris 1929. G- Beauchesne. GodiSrtlfk na Sofijski ia Univers! let. Bogoslnvski fakultet. VI. 1928,'1929. 8n. G u n £ e v i c , Mjciovite i.enidbe. Sfl, 78 sir. Miistar 1930, Hrv. tisk. F. P. K o r 1 t e i I n £ r . De antiquis Arabiae incolis eorumque cum reli-gione Mosaica rationibus, 8". VIH et 115 pp. Oeniponte 1930, F. Ranch. M 3. L e h u, La Taison règle de la moralité d'après Saint-Thomas, 12", 264 pp. Paris 1930, Librairie [„ecoffre. Fr. 15. Lercher. înslituticmes dogmaiticae, Vol. TV. IV et 763 pp. Oeniponte 1tJ30, F. Rauch. M 13. Michel, Hirnibert und Kerullarios. iL Tai!, 8«. XII. u. 493 S Paderborn 1930. F. Schöning h. M 32. 0 krščanski vzgoji mladine. Okrožnica sv. oEcta Pija XI, z dne 31. de c. 1929. 56 str. Ljubljana 1930, Prodajalna K. T. D, Dm 4. Opeka, Krt.'lj vekov. 8". 125 str- Ljubljana 1930. Prodajalna K, T. D, Pel rani, De relationc inrid.ica inter diyerso« rilus Ecclesiae catbolicae 8", X al 107 PP. Taurinl-Rotuae 1930. M. K. Marietli. Potočnik, Dobri pastir. Premišljevanja, f. zv. 12<\ 359 sir. Ljubljana 1929, Prodajalna K. T D. Din 38. Puliš iiÉ. Poslanice, omilijo i opomene. 8", 305 str. Split 1930, Hrv. knjiiara. Din 50. R a b e a. u . Apologétique. ]#} IV e,t 178 pp. Paris 1930; Blond tt Gay. Fr. 12. Ring, Drei Homilien aus der Frubzeil Basilius des Gmieu 8", 335 S. Paderborn 1930, F. Schöning. M 16. Roberti, De delietis čE poenis. Vol. I, par« 1. 8", 249 pp, Ro-mac 1930. Si m rak, Crkvcna unija u Bjevemftj Dalmaciji u XVII. vi.jeku. S". 30 str., 5 tabl. Sibenik 1929, T c r n ti s Zw Vorgcschichte der Mora!sysleme von Vitoria bis Medina. 8«, 116 S, Paderborn 1930, F, Sehiiniugh. Tomi ti Knjiga Tcbila. (Nekanonske knjige staroga zaverta 1.) 8°, 32 str. Beograd ¡929, Knipiarnica SvetlosU.. V e b e r , Filozofija, 8fJ. 216 str. Ljubljana 1930, Jugoslov. knjigama. (Zaključeno 5. julija 1930.) 'Bogoslovni Vestnik«. X. letnik (1930) Mane v kraljevini Jugoslaviji 50 Din, za inozemstvo 60 Din. Vsi dopisi, ki so namenjeni upravi (n. pr. reklamacije, naznanila, preselitve i. si), naj se pofciljujo upravi B. V., Ljubljana, Prodajalna K, T, D. (H. Nttman}, Bogoslovna Akademija ima pri ljubljanski podružnici postne hranilnice račun št. 11.903. Nota. Bogoslovni Veslnik- quater per amium in lucem editur. Pretium subnotationis pro vol. X. [L930] extra regnum Jugoslaviae est Din 60 Dircctio et adminislratio commentant Bogoslovni Vestnik^ I.jub-1 j a n a , Faculté de Théologie (Yougoslavie). Naznanilo. Dr. J. Turkova razprava o Tomažu Hrenu bo z dokument) vred izila kot posebna knjižica jeseni 1930, Za ui-cdniitvo in izdajatelja oblasti odgovoren; prof, dr. Luktnan. Za Jugoslovansko t it k a m o1 Karel Ceč.