§
§
§oučljiv list za slovensko ljudstvo na grimorskem.
Vso *a vero, dom, cesarja !
I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Neflrankovana pisma se ne sprejemajo.
CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.
N A H 0 €N I N 0 in oznanila sprejema upravništvo v Gorici na Placuti št. 12.
ROKOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7.
Deželni zbor goriški.
Naš deželni zbor je sklican na dan 2. aprila
t^ko NV&i^edni in pazljivi na zborovanje deželnega zborak^^l^s. Ojster prepir med slov. in it. klubom je namreč preprečil skoraj vsako delo v deželnem zboru in ono malo, kar so gg. poslanci tam storili, so storili prisiljeni. Zategadel pa zdaj cela dežela povprašuje, ali menijo gg. poslanci udeležiti se zborovanja in lotiti se resnega dela?
Naš list je ljudski list in se ima torej ravnati po koristih ljudstva, kakor v drugih vprašanjih, tako tudi v tem. Ljudstvo i>a — slovensko in italijansko, — ž_eli zborovanja, i- linče dela ili kruha, hhi prepira. Ta želin ih volja Ijlld ska se je pokazala na slovenski strani zlasti od vlani sem. od kar se je vnel prepir med slovenskimi poslanci. Ljudstvo je svojo nevoljo nad nevdeležbo (..abstinenco11) tako odločno pokazalo, da so ravno oni gg. poslanci, katere so poprej vsi slavili radi njih rezkosti in odločnosti, s katero so vprizorili .abstinenco", hiteli se opravičevat in zatrjevat, da take abstinence oni niso namerjavali. Toda to je ljudem sploh navada, da ue namerjavajo nerodnosti ali storijo jo pa!
Mi nečemo nikomur grehov očitati, mariveČ želimo, da bi si tudi poslanci grehov ne očitali. Prosimo poslance torej, da naj se vsi snidejo v slovenskem klubu, (Ut naj vsaj v deželnem zboru upzabiio osebna navskrižja, djt naj se kot poslanci spoštujejo, k^r 4j]'^gače bodo nasprotnikom v posffleli, a svojim ji^npi^vanje!
Njih naloga je najprej sporazuinljenje z italijanskimi poslanci. Razmere so se deloma spremenile in sicer v prilog Slovencem, ker zdaj tudi italijansko ljudstvo zahteva sporazumljenja in, ker je vlada pripravljena veliko žrtvovati, da doseže mir v deželi.
Slovenci naj torej izdelajo načrte za slovensko stran dežele, vlada jim bo gotovo prijazna in kar bodo nasproti italijanskemu klubu odnehali, jim bo vlada rada navrgla. Odnehati pa je treba, kjer se vidi, da je nemogoče vse doseči, ali je vendar mogoče nekaj doseči. Treba je nadaljevati, kjer so prejšnji deželni zbori delo pustili. S tem. da za enkrat odnehamo od ene ali druge zahteve, ni še rečeno, da smo stvar za
LISTEK
f Jožef Bajc.
Vrlemu možu v spomin.
Dne 26. t. m. je zatisnil oči preč. g. Jožef Bajc, bivši ravnatelj gluhonemice in knezonad-škotijski tajnik, mož vreden ne teh skromnih vrst, ampak celega životopisa za zgled in mramorna-tega spomenika v spodbudo. — Ranjki Jožef se je rodil v Šempasu kot prvorojeni sin Antona Bajca, učitelja, in Ane roj. Kogoj, Goričanke. Zglednih krščanskih starišev, ka^ei jli^se. j^jrajjjki g. Jožef v^lnu^VspIzo v očeh opominjal. Od očgpt se je naučil nemski^od matei e furlanski, ud ljudstva slovenski. Imel je še enega brala, Antona, ki je zdaj1 učitelj v Renčah in šest sester.
Preživel je čjsto mladost na gimnaziji in s pravim poklicom "vstopil v bogoslovnico 1. 1S57. Bil je mladenič nizke postave, čvrst in za vsako delo pripraven, ^fidjjiLvesel. vsem prijazen in ljub, ižobraiei^ od. doma.
V	službo je prišel najprej v Kormin za be-neficijata. kjer je takoj pokazal srečno roko. Rešil je namreč beneficij, kateri se je bil skoraj izgubil. Korminski rojak f Peter Fabris se je tega dejanja njegovega večkrat spominjal.
Iz Kormina je prišel v solnčun Brda, v Biljano. Priljubil se je ljudem takoj, saj naši dobri Biici itak imajo radi svoje gospode. Š<^ črez 25 l^t s./.ga hodili obiska vat.
Prezidal je kapelauijo in vodil šolo. Od takrat se je začel zanimati za šolo in odgojo, o čemur priča tudi njegova knjižnica. Vdobil je od poglavarjev lepa priznanja.
vselej izbrisali iz programa. Leta 1900. dosežiino kar je 1. 1900. mogoče, druge pravice bomo iskali o prvi priliki ko bo mogoče.
Ljudstvo res veliko pričakuje od deželnega zbora in od vlade: socijalnili postav in ustanov, podpor za ceste, za vinogradnike, za vredbo potokov in rek, za povzdigo živinoreje itd. Prošenj je v zadnjih štirih letih došlo za eno celo knjižnico iz cele dežele.
Po dolgem odkladanjuui več mogoče od-kladati uredbe učiteljskih plač. Zahteve učiteljev so utemeljene in pravične, katere bodo slovenski poslanci toliko lože izpolnili, ker se našim šolskim zakladom obetajo novi viri iz deželnih in državnih dohodkov. Ni zdravo in tudi ne modro dovoliti, da je cel stan v neki nevolji in agitaciji vsled preziranja in poniževanja od pristojne oblasti
Mi smo rekli svojo, poslanci pa n<>j storijo, kar morejo. Ljudstvo hoče nadaljevanja, ljudstvo hoče rajše nekaj ko uič
POLITIČNI PREGLED.
Spravna pogajanja umil iviii in Nemci
so za sedaj končana. Ker je vse še tajno, ni nam mogoče soditi, ali je bil uspeh dosedanjih pogajanj bolj ugoden Čehom ali Nemcem. A gotovo vemo, da Nemci bodo tudi pri pogajanjih, kakor povsodi, na boljšem. Iz pogovora med podpredsednikom zbornice Začekom in našim vladarjem je razvidno, da so se poslanci glede kraljevine Ceske zjedinili v mnogih točkaii. Bolj težavno je sporazuinljenje v odseku za Moravsko. A naš cesar je izrazil upanje, da se počasi poravnajo tudi na Moravskem Čehi in Nemci. Spravna pogajanja se bodo sedaj nadaljevala v deželnih zborih Češke in Moravske. S kakim uspehom, bomo poročali.
Premogarji so šli že skoraj vsi na delo. Revežem pač ne ostane drugega, kakor upanje, da se njih revni stan zboljša v nekaj letih. Po takrat pa bodo morali nositi jarem sužnosti, v kateri jih je upregel kapitalizem.
V Italiji se bori vlada že dalj časa z obstrukcijo. Vlada ima sicer v Italiji velikansko moč, a boji se vendar radikalcev, kateri se množijo, kakor črvi v gnjileni telesu.
V Nemčiji so upali levičarji, da so pokopali
Iz Brd je prišel v Kronberg, kjer so ravno ustanovili nov vikarijat in zidali novo cerkev raztresena sela od sv. Katarine do Lijaka. To težko službo je prevzel na izrecno željo ranjkega nadškofa Andreia.	-J<»y.efk__po-
sebmi zaupanje, in ga je včatjiiL.tndi obiskal iz -{jarke. Našel je v Krfmbrrgn “trdo “ledino f/ju d-' stvo~ je bilo zanemarjeno, in siromašno. Cerkev je imela gole stene, ni bilo šole, ni bilo župnišča, in ne denarja. Moral ie ljudstvo vse z nova nfli^i ptčejiži ■/ mVnag-nm« — V cerkvi je upe-ljal petje, za katero se je sam trudil. — M šoli je delj časa tudi sam učil. — Spoznal pa je gospod Jožef, da mora ljudstvu še gmotno pomagati iz siiomaščine, ako ga hoče v dobrem utrditi. Lotil se je torej z vso gorečnostjo poljedelstva, sadjereje in trtoreje.
Postal je eden najdelavniših udov c. kr. kmetijske družbe. Vabil je kmete k nauku, vodil mladeniče po brdih in jim kazal, kako zasajati in plemeniti sadno drevje in trte. Za zgled občini ie sam na>adil vinograd in sadni vrt v pusti (na „gmajniJ). Ljudje so gledali in govorili : „In vender, če gospodu rase, moralo bi tudi nam, če bi delali*1. In res je ljudstvo poslušale njegov nauk in posnemalo zgled, a sad njegovega truda v 25. letih je: lepa cerkev, l^po ^župjiišre — nKirjJa^i^Ujo še^ajlepše__^ škofiji — lepi sadni vrtovi in vinagradi pf> IčromBerški .gmajni" in pa dobro poučeno ljudstvo.
Iz Kionberga ga je poklical deželni odbor v Gorico, v deželno gluhonemico, ker ga je poznal in cenil za izvrstnega otlgojitelja in mladino-Ijuba. Tudi tukaj se je skazal moža veščaka in
za vedno lex-Heinze, a po veliki noči pride ta zakon zopet na dnevni red. Vlada predobro ve, da je pomnožitev mornarice v veliki nevarnosti, ako se zameri desnici, ki zahteva potrditve tega zakona.
Blllgarija se noče vojskovati z Rumunijo radi otoka na Donavi. Zato je naprosila Rumunijo, naj dovoli, da se stvr.r mirovnim potom po razsodbi druge države poravna. — Bulgarski knez Ferdinand, ki je že eno leto udovee, se misli v drugič poročiti in sicer z neko rusko nadvojvodinjo. Govori se tudi, da se knez odpove katoliški veri in prestopi h grški. To se nam zdi jako verjetno, ker je mož že dal svojega prvega otroka Borisa po grškem cerkvenem obredu krstiti, dasi mu je takrat žugal papež z izobčenjem iz svete cerkve.
Rusija in Turčija. Že zadnjič smo priobčili, da so razmere med Rusijo in Turčijo jako napete. Govorilo se je že o bližnji rusko-turški vojski. A kakor je videti, se Turčija vendar boji Rusov. Zato je za sedaj dovolila nekaj zimtev Rusiji.
Vojska V južni Afriki. Zmagoslavna (?) angleška armada se še ni zganila iz Bloemfon-taiua, kjer že stoji kake tri tedne. Angleški nadvojvoda Roberts ne more naprej, ker mu manjka živeža in ker je vedno kaka ustaja v njegovem hrbtu. Buri pa imajo zdaj dovolj časa, da se utrdijo v svoji deželi in da zberejo vse svoje moči na mejah transvaalske republike. V New-Yorku (v Ameriki) je bil shod, katerega se so udeležili vsi prijatelji Burov. Pri tem shodu je predaval neki burski višji uradnik, ki je med drugim rekel, da vojske ne bo še tako kmalu konec in da se bo ves svet še čudil, kako bo konečno podlegla ohola Anglija. Te besede iz ust zanesljivega mo.'a nas utrjujejo v upanju, da se Angleži prezgodaj veselijo zmage nad Buri. Do sedaj ni še bilo nobene važne bitke. Buri so se prostovoljno umikali angleški premoči do Bloem-fontaina. A zdaj pridejo Angleži v gorate kraje, kjer se bodo Buri bojevali za svoja rodna tla do zadnje kaplje krvi. Zdi se nam neverjetno, da bi zmagala angleška druhal hrabre Bure 1
Revolucije V Ameriki. V južni Ameriki so neprenehoma revolucije. Zdaj so v eni državi, zdaj v drugi. Te dni je izbruhnila posebuo velika revolucija v Argentini.
organizatorja, ali — žal — smrtna bolezen, močno bruhanje krvi, gaje prisililo, da je zapustil zavod in šel nekaj mesecev počivat. - Ko se je nekoliko oddahnil ,so ga imenovali za knezonadškofij-skega tajnika, kjer seje takoj poprijel uradnega dela, toda poznalo se mu je, da ni več poprejšnji veseli in pogumni mož. Pešal je vidno od meseca do meseca, daje leta 1897 popolnoma vse delo pustil in prosil pokoja. Po 36 letni naporni službi mu je c. kr.
vlada podelila izredno pokojnino 400 gld   s
katero se je skromno preživljal brez vsake nevolje na kogar koli. — Zapustil jg predrago Gorico in šel v Šempas, kjer je bival v očetovi hiši, a lani pred zimo je prišel iskat zdravja_v Gurico, k sestri, vže ves oslabljen in mrtvoudem Za god sv. Jožefa so ga obhajali zadnjič. — Na osmi dan — dne 26. t. m. — zvečer ob 5Vt se je še vesel razgovarjal s sestrami, potem je šel molit in je kleče molil. Med molitvijo — še klečeč —
je izgubil zavest. SkJejiiLje življenje z molit-
vijo, maz|ljeiL.s_2iV~-uJjfljii. Sveto življenje — sveta smrt. — Poleg službe jeranjki gospod Jožef sodeloval pri raznih društvih. Pri političnem društvu .Sloga1* je bil več let odbornik, „Aloj-zijevišču* je bil blagajnik ravno takrat, ko je dajalo največ dela, „Cecilijauskemu društvu" je bil osem let predsednik i. t. d.
Za razvedrilo mil je bilo pe'je in pa cve- , i tiče, katerih se je tako srčno veselil spomladi. Tako je živel in umrl naš blagi gospod Jožef. ,
Bog pravični poplačaj delavcu trud stotero. angeli naj pevcu pojo rajske pesni, ženin sv. duš, Jezus hnstus. naj podeli zvesti mu duhovniku venec iz nevenljivih cvetic. l'r. J.
Časopisje - velesila.
Pravijo, da časnikarstvo je dandanes osma velesila na svetu, kajti znano je sploh, da čas-niki ne vodijo le javnega mnenja, ampak tudi delajo javno mnenje.
Ako hoče n. pr. kaka politična stranka nasprotno stranko uničiti, ali vsaj ponižati, začne najprej v svoiem časnikarskem glasilu objavljati vse mogoče in nemogoče resnične in izmišljene napake in hibe svojih nasprotnikov. Nasproti pa prinaša o svojih pristaših in ljubljencih od vseh krajev le hvale in slavospeve v desetkrat povišani meri. Njen časnik polaga vsakemu svojo sodbo
o	vsem in tako malo po malo privadi bravee, da ne želijo več imeti svoje sodbe in se tudi ne trudijo, da bi jo dobili. Vse, kar čitajo v časniku, jim je gola resnica, ker menijo v svoji nerazsodnosti, da časnik bi tako ne pisal, če bi ne bilo resnično. Naj pa nobeden ne misli, da se tako godi le neizobraženim bravcem časopisov. Ne, tudi tako imenovani izobraženci ali inteligenca so večkrat počasni in leni v razmišljavanju, da vzamejo vse za čisto zlato, kar je v njim priljubljenem časopisu černo na belem. Tako si stranka napravi javno mnenje in ga potem izkorišča vsestransko v svoje namene.
In, ako pomislimo, da je časnik dandanašnji našim polomikancem edini vir izobrazbe, potem si laliko razlagamo, zakaj prisegajo bravci takega časnika na vse, kar v njem čitajo.
Jasno je torej, daje za vsak narod največje važnosti, kakšno berivo in duševno hrano dobiva po svojih časnikih.
Zlobni časnikarji, in posebno brezverski, razburjajo mnogokrat stranko zoper stranko, stan zoper stan, da. še celo osebe zoper osebe. Da dosežejo svoj namen, se ne strašijo segati tudi v zasebno življenje svojih nasprotnikov. Vlačijo na dan osebne umazanosti, in večkrat tudi take. ki so popolnoma zlagane, in izmišljene. S posebno slastjo napadajo on° duhovnike, ki so njih politični nasprotniki. Karkoli jim kateri sovražnik kakega duhovnika — in taki se najdejo v vsakem kraju, — prinese, brž objavijo svetu, ne da bi se prej prepričali, jeli resnično ali ne. Potem pa prav po hinavsko zatrjujejo, da se ne bojujejo zoper vero in duhovščino, ampak le zoper klerikalizem.
(Dalje prih.)
\ 0 V I (J K.
Em. kardinal nadškof dr. Missia bo v
soboto dne 31. t. m. ob 7 ‘,'a delil bogoslovcem niže redove v semeniški kapeli.
Presvetli nadškof Sarajevski dr. Stad ler je bil v soboto dne 24. t. m. gost eminence kardinala dr. Missia. Ogledal si je tudi v stolni cerkvi vse dragocenosti m relikvije. Prišel je iz Rima, kjer je bil nedavno pri sv. Očeta. Presvetlega je spremljal vodja c. kr. muzeja v Splitu, monsignor Bulič, nekdajni državni poslanec dalmatinski.
Miramar. Milo je bilo pri srcu vsem, ki so prisostvovali dne 22. t. m. ob 11. uri v kapelici grada Miramara poroki našega prestolonaslednika Rudolfa udove Štefanije z grofom Ele-mer-jem Lonyay-em. Poročil ju je dvomi župnik, škof dr. L. Mayer, ob asistenci dvornega liape-lana dr. A. Fišerja-Colbrie, škofijskega tajnika L. Cikoviča iz Trsta in Jos. Stržinarja, administratorja na Kontovelju, kamor spada'grad Miramar. Ko je imel g. dvorni župnik nagovor, je Štefanija ganjena'" jokala. Čajniki poročajo, da se bo Štefanija od Vda] naprej imenovala samo grofico Lonyay, ker je Njen oče, belgijski kralj, odločil, da jej zdaj ne pristoja naslov „kraljevska visokost", niti „belgijska princezinja". Njena hči nadvojvodinja Elizabeta se je poslovila od Nje prejšnji dan ter se odpeljala na Tirolsko.
Romanje v Rim. Na raz ;a vprašanja sinp-mo dati sledeča pojasnila:
1. Častiti duhovniki naj se glede službenih opravil obrnejo do preč. ordinarijata in tako tudi za Celebrat.
2. Vožnje liste bodo romarji plačali še le 23. aprila v Gorici ali v Korminu. Kdor hoče v Napolj, mora v že v Korminu doplačati.
3. Iz Gorice odidemo v pondeljek ob 3. pop., — v Loret pridemo ob 6. zjutraj dne 24. aprila iu odidejiu ob I! uri dopoludne. V Assisi pridemo ob 5 pop. iu ostanemo do 9. ali 10. v noč. V Rim pridemo ob 5. zjutraj dne 25. aprila.
4. Romarji prav storijo, če vzemo s seboj nekoliko mrzlih jedij, ker na poti ne bo vselej lahko kaj vdobiti.
5. Popotne poučne knjige dobro služijo n. pr. nemški De Vaal : I)er ltompilger, ali pa Bae-deker, If 'oerl in Gsell-Fells o vseh krajih, zadostujejo tuli manjše izdaje.
G. Znamenje (tessere) je treba hraniti in pokazati sprevodnikom na železnici, vratarjem v muzejih i. t. d.
7. Preč. gg. pastirji naj nabirajo, kolikor je v njih moči, Petrov vinar, ki se bo o tej prilik izročil sv. Očetu Tako želi em. kardinal dr. Missia.
Dnhovske vesti. Razpisan je kanonikat školastika pri goriškem kapitelju. Prošnje je ulo-žitido 14. aprila t. 1. — Č. g. Fr. Razpet, vikar v Oreheku, je imenovan župnikom v Idriji ob Pači. — Č. g. Jožef Cigoj, župnik v Jageršču, je imenovan župnikom v Ajdovščini.
Č. g. Jos. Budin, kurat v Pevmi.je nevarno obolel za pljučnico. Priporočamo ga sobratom v molitev.
Iz Vipavskega, dne 25. marca 1900. (Spoznali smo se). Cenjeno uredništvo »Primorskega ListaM uljudno prosimo, da v svoje predale sprejme sledeči dopis:
Prebravši „Sočinu članek v št. 30. z dne 13. marca t. 1.: Naše desko semenišče, smo se grozno začudili, kako je mogoče, da take članke priobčuje list, kateri ima na čelu geslo : Bog in narod. Članek je poln zaničevanja do vsega, kar je uzvišeno in nadzemljsko, in mora vsakega, kateri se še čuti katolika, z gnevom napolniti. Nekdaj je bila „Soča“ katoliška, a sedaj, dokaz njeni članki, je brezverska, in ni vredna nositi na čelu gesla: Bog in narod. Mi ne nameravamo pobijati vseh neslanosti rečenega članka, moramo pa kot zavedni katoliki pobijati dve trditvi namreč:
1.	Da pri nas ni pomanjkanja duhovnikov, in da, če je, naj gredo v pastirstvo redovniki, kateri po samostanih Bogu in sebi čas kradejo. 2. Da so klerikalci zastopniki črne leme.
Kdor kaj takega trdi, je ali ptujec v naši deželi, ali zelo hudoben, ker hoče ljustvo uveriti, da je černo belo in naopak. Kar zadeva prvo terditev, ali mar ne ve učeni člankar — nam so le razmere Kriškega samostaua dobro znane, mislimo pa, da tudi v goriških ni dosti na boljšem, — da iz Kriškega samostana gredo ob nedeljah in praznikih vsi mašniki po praznili mestih maševat, predgat, in spovedovat, in en redovnik ima pravico — če smo prav podučeni — celo ob potrebi dvakrat maševati ob nedeljah in praznikih. Če take okoliščine ne kažejo velikega pomanjkanja duhovenstva, ne vemo, kaj bi rečeni člankar še rad videl ? (Morda, da bi se katoliško duhovenstvo toli skrčilo, da bi njega postavili v kaki srenji za pastorja). Zadnji „ Primorski List“ stvarno po-jasnuje, da je v goriški škofiji SO praznih mest in da je 20% duhovnikov iz drugih dežel.
Le največi sovražnik katoliške vere, more pri takih okoliščinah še trditi, kar trdi Soča, da pri nas ni pomajnkanja duhovnikov, da ima emin. kardinal	vse druge	namene	i. t. d.	Mi verniki
pa že veliko let bojazno opazujemo, kako se število svečeništva na Goriškem krči, in smo radostno sprejeli klic našega	višjega	pastirja,	da poma-
gajmo po močeh za ustanovitev rečenega zavoda.
Več vipavskih kmetov.
(Dalje prih.)
S Krasa. Ker se „Sočail v štev. 32. zaganja vsi el mojega malenk istnega, a stvarnega dopisa v	Prim. L. štev. 12.,	v semenišče, — se-
meniške	profesorje,	zato si	štejem	v dolžnost
javiti :
,.Uredništvo Prim. L. je do črkice natisnilo, kar sem |az, čistokrvni lajik. napisal iu odposlal. Bistra Soča! Čemu udrihaš po osebah, ki nimajo v tam nobene zasluge — krivde ? Logično bi bilo zabrusiti: „Lajik iz Krasa je zarobljen klerikalec".
Takošnih klerikalcev je pa na Krasu velika večina, ter ostro obsojajo Sočiue napade na duhovenski stan. Bil sem do zadnjega časa goreč častitelj ..Sočnie4* pisave ter sem pri ustanovitvi Gorice| vskliknil; Kaj je vendar teba treba bilo! Ko pa je Soča napovedala boj duhovenstvu, ter brezobzirno blati ves dnhovenski stan od kaplana do kardinala, se more že vsakemu kri-stijanu gabiti.
„Soča“ bi rada vodila na v .-vici vse duhovnike, potem bi jih hvalila, da so vzor človekoljubja, morale, ter skrbela za njih ugled. „Soča“ podaja navodila, kakšen bodi mladi uavaščaj duhovnih, ter bi si rada uzgojila duhovne po svoji morali. Kaj veselo udriha po vseh njej neljubih duhovnih in svetnih osebah, ker jih hoče moralno pobiti, da ji ne bodo v uapotje pri bodočih volitvah.
Najzaslužnejše osebe zavija v svojo nuvlio, ter jih otepa, kakor skrbna gospodinja v avgustu v Žakelj nalovljene muhe. Tudi ni/.kotnih oseb ne prezira; vse se	mora	pobiti,	kar ne	misli, čuti
in deluje v smislu	„Soče“ !
Bistra hči planin! Tako ne smeš nadaljevati. kajti pomisli: Ako zmagaš v začetem boju, pride mnogo zla na naše slovensko, skoro do cela pobožno ljudstvo, ter si pridobiš zmage črni venec ; ako zmaga katoličanstvo, kakor pišeš „črna tenu", ne boš žela.
Po slovenskih vaseh zamoreš računati po dvoje pristašev, a	druge,	menim,	da	si	jih na	ta
način ne pridobiš.	Lajik.
V Zaloščah pri Dorubergu je umrla Terezija Rojic. mati zdravnikov dr. A.. Rojca, deželnega poslanca, iu dr. Ferd. Rojca. Bila je blaga, od vseh spoštovana žena. N: v m. p.
V Trenti sta umrla v kratkem času obče spoštovana moža: Andrej Kverii, kateri je bil dolgo lot cerkveni ključar, in pa J »sip Kverh vulgo „Jovža*‘. Oba pokojna bila sta gotovo v blagem
spominu onim gospodom, kteri so kdaj v tem kraju službovali. Naj jima sveti večna luč!
Poknežena grofija goriška — gradiščanska praznuje letos 400 letnico, od kar je prišla pod habsburško žezlo. Zadnji goriški grof Leonhard je umrl due 12 aprila L 1500. Hitro po njegovi smrti je poslal cesar Maksimilijan I. grofe Nassau, Zollern in Fiirstenberg s 300 ko-njiki, da so v njegovem imenu zasedli goriško grofijo, katera mu ie pritikala po krvnem sorodstvu in po raznih družinskih pogodbah. Goričani so brž poslali deputacijo k cesarju, katera mu je izrazila pokorščino iu udanost. Cesar je potrdil s posebnim odlokom z due 21. junija 1. 1500 vse njih pravice in privilegije.
Deželni zbor bo gotovo poskrbel, da se ta štiristoletnica slovesno proslavi.
Okrožnica vsem županstvom poknežene grofije Goriške iu Gradiške. Naznanja se s tem, da se je v tukajšnji bolnišnici milosrčnih bratov z namestništveuo privolitvijo zvikiala dnevna pre-hranitnina za domače bolnike, ki se oskrbujejo v III. razredu, na 1 krono, 14 vinarjev. Ta na-redba velja od 1. marca t. 1. naprej. Deželni odbor. Pajer, deželni glavar.
Goriški polk 47., prej Kinsky, zdaj Beck imenovan, je slavil v petek dne 23. t. m. eden-inpetdesetletnico slavne zmage nad Pijemontezi pri Novari. Pri tem polku so večinoma Slovenci iz južnega Štajerskega. Celih 5 ur se je hrabro bojevalo 15.000 mož, (mej njimi tudi polk 47. Kiusky,) proti 60.000 Pijemontezov. Že so se naši žačeli umikati, — tu jim o praven času pride na pomoč -vojskovodja Radecki z veliko armado, katera konečno popolnoma porazi Italijane.
V spomin te slavne zmage je bila v petek pri sv. Ignaciju sv. maša, mej katero je svirala vojaška godba. Preti cerkvijo sv. Ignacija stal je batalijoii vojakov v paradi, ki so med sv. mašo streljali. V cerkvi pa sta bila ostala dva batalijona s častniki. Ti.čnn ob 9. uri je pričela cerkvena slovesnost. Vojaški kapelan č. g. pater Lin, ime! je slovesnosti primereu nagovor, kateremu je sledila ob asistenci slovesna s. maša. Po sv. maši je bil blagoslov z Najsvetejšim. Ganljiv prizor je bil, ko je g. vojaški kapelan z Najsvetejšim šel do vrat ter tudi zunaj stoječemu vojaštvu podelil blagoslov. Po dokončani cerkveni slovesnosti je bilo na Travniku defllovanje vojakov. V vojašnici je možtvo opoldne dobilo primereu poboljšek. K slovesnosti se je nabralo tudi obilo občinstva. Zvečer so oficirji imeli koncert.
V bilkah na Laškem 1. 1848 in 1849 se je proslavilo mnogo Slovencev, na pr. Franc Gornik iz Slovenskih Goric, kije bil pri 47. polku, Matija Černe, korporal, kije bil pri 17. polku (kranjskem), nadognjar Andrej Čehovin iz Branice itd.*)
Pri našem polku je bil za vojnega kaplana takrat slavni Lavrenčič, ki se je v bitki zelo odlikoval z nevstrašuo požrtovalnostjo.
V Trstu. Kandidatje za tržaško okolico o prihodnjih občinskih volitvah so: Za I. volilni okraj (Škedenj in sv. Marija, spodnja iz zgornja) dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu; za II. okraj (Roccol — Kadiuj — Katinara) dr. Otokar Rybaf; za III. okraj (Ivan — Verdela — Kolonija) g. Alojzj Gorjup ; za IV. okraj (Rojan) ostane do-sedajni poslanec g. J. Dolenc (Italijanska stranka mu postavlja protikandidata župnika Jurizzo) za V. okraj (Trebič) g. Ivan Gorjup; za VI. okraj (Prosek) dr. Gregorin.
— V mestni skupini je „Progresso“ prepustil IV. razred „Democratichi“, meneč, da si s tem bolje zagotovi III. razred. Toda „Democra-tica“ postavi tudi za III. razred svoje kandidate.
—	Sedajnega župana dr. Dcmpierija ne kan-diduje ne „Progresso‘‘, ne „Democratica“. Mož je v zadnjem času pokazal nekoliko krščanskega mi šli »"j a ter odločnosti nasproti židovskim pro-greso»cem. Da je zahteval čiste račuue pri mestni plinarni je bila največa zamera.
Slovenski misijon pri sv. Jakobu v Trstu. Cel ta teden obhaja se v farni cerkvi sv. Jakoba v Trstu slovenski sv. misijon. Kakor poroča „Edinost“ je pri govorih cerkev uatlačena z verniki. „Edinost* se je tuli jako pohvalno izrekla o gospodih govornikih. Dal Bog obilega sadu !
Istrska mirovna pogajanja. Due 20. in
21. t. m. vršila so se v Trstu pogajanja med italijanskimi in slovanskimi deželnimi poslanci. Kakor poroča tržaška ..Edinost-1 bila so ta pogajanja brezuspešna. Italijanska stranka noče ugoditi pravičnim zahtevam, naših poslancev. Izid teh pogajanj nas ni iznenadil!
Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo predrugačena pravila „Ziveze slovenskih učiteljskih društev-, ki se bo odslej imenovala .Zaveza avstrijskih jug islovanskih učiteljskih društev1*.
Iz Kobarida- Svoji k svojim, si ie mislil g. Gabršček in prišel predpreteklo nedeljo v Kobarid pihat na srce svojim rojakom. Sam? Ne; s seboj je pripeljal malo štacuuico novih, mladih
I		
j	*) Prav radi bi objavili imena tistih naših »odože-
lanov, ki so »e bojevali pri Novari, iu že žive.
močij, ki naj bi nastopile na trhlem odru goriške liberalno-napredne tragikomedije. Gg. Kristan in Kocjančič sta prišla z g. Gabrščekom ogledat Kobarid, in g. Kocjančiča je doletela tukaj celo velika čast, da je predsedoval zaupnemu shodu, ki ga je g. Gabršček sklical pri „Federigu". G. Kocjančič, jedva 26 leten mladič, pa predsednik shodu, h kateremu je prišlo razu n nekaj slepo-vdanih Gabrščekovih oprod iz radovednosti tudi nekaj treznomislečih Kobaridcev! Predsedništvo na takih shodih je formalnost, poreče kdo. Da in ne;v Kobaridu jo „mlado“ predsedništvo postavilo ves shod v jako čudno luč, vsemu shodu je pritisnilo pečat komedije. Kako naj treznim Kobaridcem imponira mladič, ki nima v knjigi svojega življenja zabeleženega nič druzega, kot letnico svojega rojstva!
Kaj pa g. Gabršček? S čim je pital in hotel pitati svoje poslušalce? Odveč bi bilo govoriti o tem, ker o teh že davno premletih frazah šepeče že vsaka stran njogovega umazanega glasila. Da so se na tem shodu tudi »farji11 obešali, ni trebalo niti posebej omeniti. Ali parfum liberalnega frazarstva ni omamil trdnih Kobaridcev. Da, na čast Kobaridcev moram priznati, da se je Gabrščekovo besedičenje studilo celo liberalno nadalmjeuim slušateljem, in,da so se nekateri izmed njih ostentativno odstranili. Kobaridci niso še s kruhom lastnih možgan snedli, da bi ne uvideli pogubnosti Gabrščekovih teženj. Le malo je število njegovih privržencev v tukajšnjem trgu, in še ti se bodo s studom odvrnili od njega, ko bodo spoznali, da je gonilna moč vsega njegovega delovanja samo slepa strast, kateri hoče žrtvovati čast in ugled zaslužnih mož, in celo ugled celega stanu, katerega znajo pa oni po vrednosti še ceniti. Premnogemu zaveduemu Kobaridcu je Ga-brščekov zadnji nastop v Kobaridu izvabil trpko opazko: čudno, da ima ta mož, ki tiči že tako globoko v smoli, še vedno toliko humorja, da brije pusta v postu !
—	Ker sem se pri besedi „pustM spomnil pustnih plesov, naj omenim, da tukaj plešemo tudi v postu. A ne vsi. Te „lušte“ si dovoljujejo samo tukajšnji c. kr. uradniki, ki so praznik sv. Jožefa zaključili s hrupnim rajanjem (častno izvzamem g. okrajnega sodnika). No, morda jim je to po njihovi turški veri dovoljeno, ker naše vere so težko, ko jih nikdar ni v cerkev. „Vsak po svoje Boga moli'1, pravi nek slab rek, tako ga častijo tudi oni po svoje s — harmoniko.
Iz kanalskih hribov, dne 26. marcija. Vedite, g. urednik, da nam Vaš list vedno bolj ugaja. Vidimo namreč, da zastopate krš. katoliško idejo.
Omenjam Vam, da sem se kar zavzel prebravši »Primorca “ št. 11 in 12. To presega vse meje.
V	št. 11. se hoče kar direktno zavirati naraščaj duhovenstva ! Kam pridemo !
Naloga dobrih katoličanov je neverske liste nadomeščati z dobrimi. —
V	naš okraj prihaja več „Primorcev“, katere gosp. Gabršček pošilja „dober kup, na pol zastonj", kakor oni Aleksaška, ki je v Petrogradu prodajal paštete! Ako pridete kaj mimo, na „špancir“ po Gosposki ulici, recite tam v št. 9, da naj je le pridno pošilja, da so mu naše Mince prav hvaležne za BPrimorce“, da so prav primerili za zavijanje ocvirkove pogače. Tudi recite, da naj pošlje meni eno cajno tistih dobrih prešiČjih jezikov, kakor ste poročali v zadnjem listu! Da ne bo pošiljal praznih »Primorcev11, naj pa dene notri po en jezik. Hrina ni treba, ga imamo sami! Glejte no, kak napredek! Zupet novo podjetje ! Dobro bi bilo, če bi g. G. inseri-ral v kakem nemškem listu tako-le: Die erste kustenliind. Actiengcsellschnft (narodno-napredna stranka) fih geriiucherte Schiveinszungen ! Potem pošlje še na Dunaj kaj blaga. Da ste mi zdravi!
X.
Iz idrijske doline nad Kanalom. Iz 22.
številke „Gorice“ in iz 12. štev. „Primorskega lista“ smo Idrijci ob italijanski meji zvedeli, da je naše ceste, za katere smo se toliko let borili, aSoča*1 odnesla. — Kar sta nam Coronini in Gregorčič pridobila, to nam hočejo vzeti »narodno napredni", in darovati Kanalcem ob levem bregu Soče, to je: porabiti hočejo dovoljeno državno podporo 176.000 gl. za cesto — Grgar, Bate, Banjšece, Kal, Lom, sv. Lucijo od ene strani in Čepovan, Lokovec, Baiijšice, Vrh, Kanal — od druge strani. To nam je razumljivo.
Idrijska dolina ima le malo volilcev v veleposestvu. — Sedeži županstev pa, ki vladajo katastralne občine Zapotok, Ukanje, Idrijo (Marijino Celje), Kambreško, Srednje, — se'nahajajo v Anhovem, Kanalu, Ajbi iu v Ročinju. Torej v dolini ob Soči.
»Narodno napredni11 vedo, da mi ne bodemo mogli vplivati z volilci na prihodnje deželnozb, ozir. drž. volitve, ker bodo volilni možje izbrani, kakor navadno, le iz Soške doline, ne pa iz Idrijske. — Pač pa se je treba prikupiti občinam ob levem bregu, od Grgarja do sv. Lucije.
Kadi sebične politike enega ali dveh naj trpi na stotine družili! — To je morala „narodno naprednih!“
Drugo brco pa nam je menda dalo Kanal-
sko županstvo,— kakor posneailjemo iz »Gorice; Kanalci — bi se hoteli na rovaš nas siromakov okoristiti. — G. župan Miha Zega, — krčmar, ključar — ii zastopnik „uarodno napredneu „bo-tege“ — dr. Tume v Kanalu, slednjič kandidat za prihodnji deželni zbor, — je gotovo prošnjo podpisal.
Dobro!—Bomo vsaj vedeli Iderci, kam naj gremo na »kvartinček11, ko pridemo v Kanal; kjer, se bodemo učili ob predavanju „narodno naprednih*, kako se narodno napreduje.
Po Lokovcu, Banjšicah in Kalu klatil se je dne 17, 18, iu 19 t. m. človek srednje postave, obritega obraza, črnih las, kmečkaga stanu, moških let, in se ljudem predstavljal za »dohtarja* vsega zdravilstva.
Zdravil je s pripisovanjem zdravil, z nate-zovanjem udov in blagoslovljenjem vode, ktero so ljudje, — čeravno kapnico. — slastjo zavživali.
Znal je tudi preganjati iz hiš podgane, miši, žuželke iu enake vrste živalic, ki se nahajajo po umazanih stanovanjih. Rabil je baje „kala-monov žegen“ narodne napredne stranke. — Hodil je bolj po zakotnih vaseh. Ljudje, zlasti ženice, so šli možu na roko, iu slepar je skupil 3e precej denarja.
Žito po Krasu kaže letos slabo. Njive so prazne, in nič skoraj zelene kakor nekdaj. Deževje tudi škoduje. Če se žito meseca marča v prahu ne valja, ne kaže, da bo dobra letina.
Terana po Krasu je letos sicer malo, ali kar ga je, je prav dober. Cena ni visoka. Poskoči pa gotovo, ko hitro bo odpravljena vinska klavzula z Italijo. To vse prosi in želi. Italijan naj pije svoje vino, mi pa svoje.
Dreženca. Nad Drežensko cerkvijo je prijazen hribček, kateremu že od nekdaj ljudstvo pravi grad. Ta grad je kupil zdaj nek gospod iz Ajdovščine ter tam napravil lično leseno kapelico,'v katero je postavljena podoba žalostne M. B. Ljudstvu se je hribček priljubil in zahaja rado tja molit.
Hripa! Ta nevarna bolezen zdaj semtertje, močno razsaja in tudi mori. Pazljivosti treba velike. Bolezen pride kot tat in vzame človeka. Najbolje sredstvo je: čistilo, čaj iu postelja. Marsikedo to nekdaj neznano bolezen malo po-šteje, se nič ne varuje, pa — gre. Varovati se treba zlasti prehlada.
Odlikovanje živali!! Z današnjim napredkom smo pač že daleč prišli, tako daleč, da se celo živali odlikujejo in istim svetinje in križci pripenjajo na hrabre prsi! No, današnjemu, neumnemu svetu je vse mogoče, vse dovoljeno.
„Svetinje za zasluge1* živalim prisojati ni na Angleškem nič kaj redkega; sama kraljica Viktorija jih semtertje podeljuje, in pripenja. Oh, kakšna čast za mogočno kraljico !
L. 1879 je ta kraljica z lastnimi nežnimi ročicami »svetinjo za zasluge1' pripela pesu „Bob“-u. In zakaj ? Ker je bil z vojaki v vojski v Afganistanu in, ker je bil hrabri kuže slučajno ranjen ! O ti srečna živalica ! Ko se vleže na pare, ga najhitreje prav slovesno zakopljejo in odlikovani vojaki ponesejo za njim na pozlačenih blazinicah drago svetinjo. To bo lajanje !
Razuu pesa odlikovan je bil po ravno isti vojski tudi konj „Volonel". Štirinogata žival, ki je vrlo razgetala po bojnem polju, dobila je od presv. kraljice »svetinjo z zvezdo".
L. 1897 nosil je konj isto svetinjo na prsih, ko so ga jahali v nov boj. Ali se je držal ma-garec!!
Pes ,, Jak.“. Kaj pa ta ? O ti srečni pes ! Kar hrabri vojaki niso dosegli, doletelo je tebe. Ta je rešil življenje vojaka pri mestu Alma in zagnal z mogočnim lajanjem v beg nekaj sovražnikov. Glej, zopet je bila kraljica Viktorija, ki je Jaku podelila, pa ne svetinjo, ampak celo „križec za zasluge“ !! Kaj tacega se ni še slišalo! To pa je že razžaljivo, ostudno in naravnost pregrešno ! Pesu križec pripenjati! O svet neumni! ! Polento, polento ! —
^e nekaj! Mestno starašinstvo v Dublinu,
—	zopet na Angleškem, — je pesu : „Jerry“ (morda Jerica) podelilo svetinjo hrabrosti in ga povabilo na kosilo, ki je bilo slovesno napravljeno generalom in vsem hrabrim vojakom! In kako sije Jerry to odlikovanje zaslužil?! Kako ? Spremljal je 8. regiment v vojsko in nič druzega. Morda je vozil šmir za kolesa?! Bog daj norcem pamet!
Moj nčičo“ je že marsikedaj obvaroval svojega gospodarja, pa ni bil še tako srečen, da bi ga kaj tacega doletelo. K večemu, da se mi včasih na posteljo zavali. Naj še čaka!
Kontrolni zbori. Na pritožbe in prošnje raznih poslancev odločil je minister za deželno brambo grof \Yelsersheimb, da se v prihodnje ob nedeljah in praznikih ne s m njo sklicavati kontrolni zbori za vojake. Prav je to ! Koliko greha manj, več pa posvečevanja božjih dni.
Deset pravil pri molžnji. Neko švicarsko ■ mlekarsko društvo je dalo natisniti v več tisoč izvodih pravila za molžnjo s priporočilom, da jih kmetovalci pribijejo po svojih hlevih. Ta pravila so: 1. Of.naži si roke, predno greš molztJ/
2.	Vime med molžo mora biti čisto 3. Prvo mleko.
kije izmolzeš, zavrzi, ker ni za rabo. -1. Poskusi mleko iz vsakega sesa t. j. poduhaj ga in pokusi, da vidiš, ali ni morda smrdljivo. 5. Molzi na-vskriž 6. Molzi varno in pazljivo. 7. Med molžo bodi vse mirno v hlevu. 8. Molzi nepretrgoma in naglo. 9. Molzi do kraja. Iu. Mleko ne precejaj v hlevu, marveč zunaj pred hlevom ali v shrambi.
Socijalne drobtinice.
Štrajkujoči rudarji na Češkem. Podlegli so bedni trpini. Trdovratnost židovskih bogatašev je zmagala. Delavci niso dobili tistih dobrotinic, katerih so si želeli; zdaj se morajo vrniti na delo !
Kdo je kriv takemu porazu ubogih delavcev ?
V	prvi vrsti tožimo vlado, ki ni hotela pravičnih zahtev delavcev	dovolj	uvaževati. V
drugi vrsti pa so temu krivi demokraški voditelji, ki so	delavce	le dražili in	begali.	Brez dvojbe,
da bi	si bili	delavci vsaj	kaj malega priborili,
ko bi	ne bili	imeli v svoji	sredi	dunajskih so-
cijalnih demokratov. To so delavci tudi sami izpre-videli. Dne 19 t. m. je bil shod v Moravski Ostrovi. Na shodu, kateremu je prisostovalo 12.000 mož, so se vrgli delavci na odbornike štrajkar-skega komiteja. Dunajski demokraški voditelj dr. Karpelus je dobil nebroj zaušnic, ter so ga delavci pomlatili s palicami Demokrata Merta so vrgli z govorniškega odra, ter je padel tako nesrečno, da so ga brezzavestnega prepeljali v bolnišnico. Delavci so vsi razdraženi upili: (Jdrite! Proč z izdajalci, proč s židi“. Posredovati je moralo vojaštvo.
Soc. dem. voditelji so zbežali v društveno hišo, a, ko so se upali pokazati se na balkonu, hotela je množica naskočiti hišo. Množica je naskočila tudi pisarno vodsva stavke ter zahtevala svoj denar nazaj, katerega so samo židovski odvetniki mej stavko, menda za „ pravno varstvo11, požrli 8000 kron. Češka odvetnika, dr. Siroky in,J Faifrlik, sta hotela ob stavki dati delavcem zastonj pomoč, a delavci so raje zaupali sladkobesednim soc. dem. agitatorjem, ki so jim obetali zlate gradove. Soc. dem voditelji stavke so sedaj zginili in vzeli seboj vse spise, nanašajoče se na stavko. Soc. dem. glasilo »Na zdaru je nehalo izhajati. Urednika so delavci na cesti klofutali, da je moral bežati. Poslanec Daszynski, ki se je bahal s popularnostjo, katero mu je baje mej delavci pridobil njegov govor v parlamentu, si ne upa priti mej delavce ; delavci so hoteli pretepsti tudi soc. dem. posl, Bernerja in Cingerja, a sta ob pravem času pokazala pete. Burner je mej pretepom v smrtnem strahu čepel za nekim plotom.
Tako so delavci pokazali socijalno demokratom, da nismo vsi enaki. Ta šola bo morda socijalne demokrate spametila.
Socijalno delovanje tretjega reda sv. Frančiška na Francoskem. V Tulusi je zboroval od 17-19 avgusta kongres tretjega reda.
V	Franciji se tretji red bavi z vsemi socijalnimi vprašanji. Zato so v drugi seji razpravljali vprašanje : „Kako pridobiti delavske sloje za tretji red.“ Kot sredstva za pridobitev delavcev so priporočali: Osebni vpliv na posamezne delavce, javna predavanja, delovanje za gmotni prospeh delavcev. Tretja in četrta seja sti podali zanimive podatke o socijalnem delovanju tretjega reda na Francoskem. P. Jožef iz Lijona je poročal o delovanju tretjega reda v tem mestu. Tu procvitajo mladeniška, rokodelska društva, razpravni klubi, vse pod vodstvom tretjereduikov. Tretji red v Chombery deluje na 17. krajih, seveda šteje med svojimi udi 41 članov najvišjega savojskega plemstva. Tretji red pospešuje snovanje kmetskih posojilnic, katerih že mnogo deluje v blagor kmetovalca; zdaj osnujejo centralno zvezo, kateri vlada podeli brezobrestno večjo svoto. Razpravljalo se je na tem kongresu o skrbi za bolnike, za zapuščena dekleta, o boju proti prostituciji, o konkubinatu, o poselskih društvih, o zavetiščih za dekleta, o gospodinjskih šolah itd. Tako deluje tudi tretji red na socijal-nem polju. In voditelji tretjega reda so frančiškani in kapucini, katere naši naprednjaki tako radi zmerjajo z lenuhi.
Koliko davka pride v raznih avstr, kronovinah na posamezno osebo ?
V	: Dalmaciji; Bukovini;
a) direktnega davka:	3	tl.	30	kr.	3	fl.	70	kr.
b) indirektnega „	2	„	50	„	5	„	40	„
Galiciji; Kranjskem ; a) direktnega davka :	3	tl.	90	kr.	5	tl	-10	kr.
h) indirektnega „	o	„	70	„	6	„	10	„
Tiroskem; Primorskem;
a) direktnega davka :	7	11.	50	kr.	7	II.	50	kr.
b) indirektnega „	7	»	50	„	11	„	50	„
Koroškem; Sleziji;
a) direktnega davka:	8	fl. GO kr. 8 tl. 70 kr.
b) indirektnega „	_8	„	20	„	16	„	70	.,
Štajerskem; Češkem ;
a)	direktnega davka:	9	tl.	10	kr.	9	tl.	60	kr.
b)	indirektnega „	9	„	30	„	1-1	„	70	„
Moravskem; Gor. Avstr.
a)	direktnega davka:	10	tl.	90	kr.	II	11.	—	kr.
b)	indirektnega „	U	.,	60	„	11	„	10	„
Solnogr.; Nižje Avstr.
a) direktnega davka: 11 II. 70 kr. 21 H. 40 kr.
b) indirektnega „	14 „ 30 .. 29 „ 20 „
Poprečno plačuje vsaka oseba v avstrijski dri. polovici direkt. davka S II. 80 kr., indirekt. J 2 11. gO kr.; na Ogersktm pa dir. 6 fl., indirekt.
‘l fl. 60 kr.
Največ davka na osebo plačuje Dunaj, in sicer direktnega 34 tl 80 kr iiulir., 63 H. 50 kr.
Na Primorskem so različni davki na osebo tako porazdeljeni: dohodarina 1 tl. 60 kr.; pri-dobnina 20 kr.; zemljarina 80 ki'.; hišnorazr. davek 2 (1. 50 kr. razne naklade 2 tl. 40 kr.; užitnina 3 tl 50 kr.; kolekovina 2 tl. 50 kr ; za tabak 4 tl. 50 kr.; loterija 1 fl.
Naša društva.
Kanal. Tukajšna okrajna posojilnica imela je v nedeljo dne 25. t. ni. svoj letni občili zbor v občinskih prostorih.
Kakor razvidno iz letnega poročila je ta posojilnica dobro napredovala v prošlem letu. Pristopilo je v tem 1. 96 novih zadružnikov takd, da Šteje sklepom II. upravnega I. 187 članov. Prometa je imela gld 72.629.22'/, ki se je v primeri z onim prošlega leta skoro podvojil. Ker jej doslej ni bilo treba plačevati najemščine in so vsi gg. odborniki brezplačno delovali, tedaj se je ves čisti dobiček obeh let djal v resevni zaklad, ki znaša koncem I. 1899 gld. 515.971/9.
Izrekla se je zahvala preč. g. kaplanu L. P. za potrpljenje, da ima posojilnica v njegovem stanovanju blagajno in urad, a tudi za njegovo vneto delovanje kot tajnik zavoda. Nato je sledila volitev načelništva in nadzoruištva. V odbor načelništva so bili izvoljeni : Preč. g. Jarec predsednikom, dalje g. \J. Zega, g. nadučitelj Al. Verč. č. g. J. Ušaj, č. g Ang Čargo, č. g. L. Pečenko in g. Jos. Baudaž. Nato se je zbrala mala družba pr kozarcu pristnega vipavskega, ker liavadiin \>ako zborovanje ima tak rkom-pletoniim.-' iii prepričani smo vsi, da ostane zavod v pravih zaupnih rokah. Bog živi novi odbor in njihov trud plati jim Bo(? !
Solkanska podružnica slov. bralnega in podpornega društva v Gorici je imela v nedeljo zborovanje, na katerem je podružnični odbor poročal o delovanju iu gmotnem stanju podružnice. Podružnični predsednik iu blagajnik ob enem je v svojem nagovoru povdarjal socijalni pomen podružničnega delovanja. Iz poročila blagajnikovega je razvidno, da je tudi podružnice gmotno stanje zelo ugodno. V preteklem upravnem letu je čisti prebitek podružnice znašal 978 kron 58 vin. Podružnični zaklad je torej narasel že na 2734 kron 74 vin. Pač lep uspeh triletnega delovanja ! Občni zbor je zahvalil predsednika g. kapelana Dermastia na njegovem požrtvovalnem delovanju v prospeh solkanskih rokodelcev. Sklenili »o tudi, da bodo vsako leto obhajali sv. mašo zadušnico po umrlih članih, kakor tudi slovesno vati s sv. mašo praznik sv. Jožefa. Ta dva sklepa, ki sta izšla od obrtnikov samih, nam pričata, da je tudi v solkanskih obrtnikih žiyo krščansko prepričanje. Oast jim! Bog blagoslovi pošteno delo !
Bilje. Tukajšna hranilnica in posojilnica je imela pret. nedeljo občni zbor. Iz računskega sklepa za 1. 1899. posnamemo te-le številke: Prejemkov je bilo 45.723 K. 56 v.; izdatkov je bilo 43.755 K. 42 v.; skupni promet 89.478 K. 98 v. Hranilnih vlog se je vložilo 22.166 K. 54 v.; vzdignilo pa 22.328 K. 36 y.; kapitaliz. obiesti 946 K. 59 v. Stanje hran. vlog sklepom rač. leta: 27.929-73 K. Posojil se je dalo: 16-970 K., vrnilo pa 13.770 K. Čistega dobička je bilo 381 K. 10 v. Reservni zaklad znaša 643 K. 96 v.
Kobarid. Tukajšnja posojilnica iu hranilnica je imela dne 22. marca svoj letni občni zbor. Bilanca je pokazak lep napredek tega koristnega zavoda, dohodki so se v preteklem upravnem letu znatno povišali. Načelstvo in nad-zorništvo^je ostalo prejšnje.
V	Štjaku se je osnovalo »Vinarsko in sadjarsko diuštvo", kateremu je do sedaj pristopilo 40 udov ; pravila je c. kr. namestništvo uže potrdilo. Na občnem zboru dne 25. marca je bil soglasno izvoljen predsednikom tamošnji posestnik g. Ivan Bergant, podpredsednikom g. Leopold Stemberger. Odbor je sestavljen takO-le: g. Fran Klanjšček, kaplan, denarničar, g. Franc Lipanje, tajnik, g. župan Jožef Turk, g. Janez Funa. g. Leopold Ožbič in g. Franc Sluban.
Za kratek čas.
Prevara. »Gospod stotnik! Jaz se pritožim čez našega kuharja.- Stotnik: „Zakaj pa ?“ Vojak :	„Kedar oii za nas čaj kuha, nam da
samo ono rujavo vročo vodo, perje pa sam sne.“
V	gostilni. A : „r’ovej mi vender, kako moreš pri jedi časnike brati B.: „Prav lahko. Z enim očesom berem, z drugim pa jem.
Odgovorni urednik in izdajatelj: I. Bajt.
Lastnik: Konsorcij „I’rimcr»kegu Lista-.
Tilka : Hilarijauska tiskarn«.
S avno občinstvo pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmoderuejili slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po nemškem slogu iz odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane iu ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz stiune, afriške trave, z žimaini iu platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobvodih.
V zalogi ima najelegantnejšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
Artur Makuc
klepar, Ozka ulica (Via Stretta)
se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela.
fo><
klobučar iu gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako soliJhe.
i fi
n. 3«tK!Č
COHIC8.
Gosposka ulica iSter. ?, v hiši »Gorički ljudske pcicjilaice",
edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško, sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Nori, »elomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. gg. državni uradniki in njihovi družinski člani dobe pri obstoječih cenah 15% rabat.
Se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem udani
ANTON JERKIČ.
Franc Be v k
ulica Ponte Isonzo št. 3.
priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo oglja, premoga in drv po najnižili cenah. Postrežba je točna.
Anton Obidič,
čevljar v S e m e n i š k i ulici št. 4 v Gorici,
priporoča so za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
X a r ii i I 1 a sr iivrftujejo hitro
l’riporo£a dalje tudi »vojn. zalogo
HLcSS im	57	-•>-	w	S
čebelno voščene sveče
pod garancijo SOOO kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
svefar.
Ulica sv. Antona Št. 7. v Gorici.
tovarnar kisa v stari cukrarni,
kapucinska ulica št 11.
priporoča se svojim sorojakom v mestu in ua deželi v nabavo kisa, kakor ekstrata, vinskega in komune, po poštenih cenah.
if
pekovski mojster na Komu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom ▼ mestu in na deželi najuljudneje.
.   \
Vrtna ulica 8 — GOIUCA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
in razpošilja po avstro - ogerske
Dostavlja na dom železnici na vse kraje monarhije v aodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne- Postrežba poštena.
..Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v OOIIICT,
Gosposka ulica št v. 7.
 -------
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chitfon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce JSger itd.
VSE PO NAJNJIŽIH CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
Usojam si cenj. p. n. občinstvu v mestu in na deželi uljuduo naznaniti, da sem odprl v lastni hiši, po starem imenovano gostilno
Pri Grgarki,
ulica sv. Antona št. 3.
Točim izvrstna briška iu druga domača vina, imam domačo kuhinjo, držim postelje za prenočišča po jako nizki ceni.
S prošnjo za blagohotno naklonjenost se prijazno priporočam za obilen obisk.
Udani
Ivan Mizerit
(sin ranjke Grgarke).