la Dunaj . naj se časa od- Mussolini (na sredi) in Schuschnigg (na desni) na beneškem sestanku. Velik« parada tankov v Berlinu xa Hitlerjev rojstni dan, DRUŽINSKI TEDNIK »Če hočeš,« je pisal Epikur Idomeneju, »da Pitoklej obogati, ni treba pomnožiti njegove zaklade, temveč omejiti njegovo poželenje.« Lueius Eneu* Seneea (♦4. pr. Kr., t 65. po Kr.) Lei* »X. Ljubljana, 1. maja 1937 Šiev. 11. Danes: »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. it. 33*33. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani St. IS.393. — NAROČNINA: leta 20 din, */* leta 40 din, lota 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — GENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstioa ali njen prostor (višina 3 milimetre in iirina 55 mm) din 7*-». Med oglasi stane vsaka petitna vrstica dfn 4*50. Notice: vsaka beseda din S.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Radodarni „papa“ (Zrcalo naših dni) Gl. stran 2 SUvimUL [AVH&sti! V proslavo 1401etnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 301etniče organizacije slovenskih poklicnih novinarjev priredi ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja na jesenskem ljubljanskem velesejmu cavstavo sUvensUc^a Movinatshva. Razstava je zelo na široko zasnovana in zavzame štiri velike velesejm-ske paviljone. Poda celoten pregled nastanka in razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjih dni, hkratu pa pokaže poleg nekdanjih načinov razširjanja vesti tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna časnikarska poročevalska služba. Da bo vse to prikazano čim bolj nazorno, bodo novinarji izdajali na razstavi poseben dnevnik, urejevan, stavljen, tiskan in razpošiljan pred očmi obiskovalcev. Popoln pogled v organizacijo časopisja bo nudila jubilejna razstava slovenskega novinarstva, poleg tega pa tudi pregledno pokaže vse ogromno delo, ki je združeno z nastankom, razvojem in napredkom slovenskega novinarstva, pri tem pa opozori tudi na koristi, ki jih je narod imel in jih vsi sloji še imajo od časopisja. Razstava slovenskega novinarstva mora biti in tudi bo kulturen dogodek prve vrste! Da pa razstava ta svoj visoki cilj doseže, prirede novinarji razstavo s sodelovanjem Društva tiskarnarjev v Sloveniji, zvezne organizacije Saveza gra tičkih radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani, ljubljanske podružnice Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije, časniških in časopisnih podjetij, Ljub-. Ijanskega velesejma ter odličnih kulturnih in gospodarskih strokovnjakov. Da bo res ves jesenski ljubljanski velesejem v znamenju slovenskega novinarstva, je pa potrebno tudi 3MUtoi/an\e> {/sc sfoi/zftsUt {cu/nosti ter se zato obračamo na njo s pozivom, naj pomaga pri iskanju in zbiranju razstavnega gradiva. Trdno smo prepričani, da ta naš poziv ne bo zaman, saj je doslej razstavni odbor povsod pri Slovencih kamor koli se je obrnil, naletel na največjo pripravljenost za sodelovanje. Živo pa se zanimajo za razstavo slovenskega novinarstva tudi drugod po Jugoslaviji in celo v tujini. Več znanstvenikov svetovnega slovesa je odboru zagotovilo in deloma tudi že izkazuje svojo pomoč. Vzrok več, da tudi slovenska javnost stori svojo dolžnost! Izreden dogodek letošnjega leta bo razstava slovenskega novinarstva in h sodelovanjem vse slovenske javnosti mora biti tudi trajnega pomena za Slovence ter mogočen podnet za napredek slovenske kulture. Zato smo kot poklicni novinarji in redni člani ljubljanske sekcije JNU z veseljem prevzeli častno predsedstvo razstavnega odbora ter va&itna vso našo favftast, da pripravljalnemu odboru pomaga l>ri zbiranju sredstev in gradiva za to splošno poučno in koristno razstavo ter se že sedaj pripravlja na obisk te velevažne narodne manifestacije. Ljubljana, 1. majnika 1937. ČASTNO PREDSEDSTVO RAZSTAVE SLOVENSKEGA NOVINARSTVA: Dr. Anton Korošec 1. r, minister notranjih del. Dr, Albert Kramer 1. r, minister v p. Dr. Fran Kulovec 1. r, minister t p. Razgled po svelu Avstrija v zagati Po beneškem obisku dr. Schuschnlggu ni odleglo. — Os Rlm-Berlln močnejša kakor kdaj koli. — Baskom trda prede. Nemški vohuni na Ruskem Ljubljana, 27. aprila. Dogodek preteklega tedna je imel biti beneški sestanelc med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in avstrijskim' kanclerjem dr. Schusch-niggom — sestanek, ki bi se bil moral vršiti najmanj že pred poldrugim mesecem in v docela drugačnem okolju. Naj koj zapišemo da je uspeh tega sestanka za Avstrijo hudo jalov. Na kratko: Schuschnigg je šel v Benetke s trdnim sklepom, da bo Mussoliniju dopovedal, da ni njegovo politično prijateljstvo z Berlinom ne Italiji ne Avstriji v prid in da hoče zato avstrijska vlada dobiti proste roke. Toda kancler ni duceju ničesar dopovedal; Mussolini je trdno vztrajal na osi Berlin— Rim in je dal dr. Schuschniggu zelo jasno razumeti, da tudi njemu ne kaže druga, kakor da se sprijazni s to rečjo. Dr. Schuschnigg je začel zadnje čase iz strahu pred popolno osamljenostjo koketirati celo s Prago, t. j. s tisto vlado, ki ji grozi ista nevarnost kakor Avstriji. Hotel je za to dobiti pristanek v Benetkah, toda duce je samo skomignil z rameni. Italija ima resda namen v kratkem skleniti novo prijateljsko pogodbo z Romunijo, zaveznico Češkoslovaške, nima pa takega namena — očividno po dogovoru z Berlinom — s češkoslovaško samo. To naj bo dr. Schuschniggu jasen migljaj. Avstrija je majhna in odvisna država, ki na lastno pest niti zakaštjati ne sme. Kancler se je vrnil na mrk in resigniran. Na koga nasloni, da vsaj še za nekaj godi tisto, kar se mu zdi po razvoju političnih dogodkov zadnjih mesecev kakor neodvrnljiv Damoklov meč nad glavo — h komu naj se zateče, da vsaj odgodi AnschluB, če ga že ne bo mogel preprečiti? Italija mu je zaveznica in mu ni; Madžarska, njegova edina prava prijateljica, je sama majhna in onemogla; na Cehe se ne more nasloniti in tudi bogve kako popularna ne bi bila taka zveza. Kdo še ostane? Zahodne demokracije? Pariški desničarski »Jour«, drugače velik občudovalec Hitlerja in Mussolinija, se dela ganjenega nad nesrečno usodo Avstrije in nad Schuschniggo-vim klavrnim beneškim uspehom. List meni, da naj se Avstrija nič ne boji, češ da ima zveste in mogočne prijatelje na zahodu: če bi se ji imelo kaj zgoditi, naj se le zanese, ji bosta že Anglija in Francija priskočili na pomoč... Schuschnigg bo dobro storil, če se na to anglo-francosko pomoč ne bo preveč zanašal. Francoski desničarji so posebno veliki junaki, kadar velja reševati francoske prijatelje... s časopisnimi članki; v dejanju so se pa že nekajkrat imeli priložnost pokazati z Lord Lansbury, bivši voditelj angleških socialistov, je bil oodan pri kanclerju Hitlerju na obisku; časnikarjem je dejal, d« ga j« fiilirer očaral. vse prej ko širokosrčne in nesebične strani. (Levičarji so v tem pogledu sicer nekoliko boljši od njih, a toliko spet ne, da bi se za ubogo Avstrijo v kakšno nevarnost podajali.) In Angleži? Ko je Avstrija pred kakimi 17 leti gospodarsko gagala in je vse kazalo, da bo izdahnila, če ne dobi hitro od zunaj finančne injekcije — takrat je Lloyd George samo skomignil z ra- meni, češ, pomagajte sl sami, kakor veste in znate. Da je belolasi angleški politik s to gesto samo ponazoril stališče povprečnega Angleža do katerega koli problema malih srednjeevropskih držav, smo od tistih dob že nekajkrat tudi mi izkusili. Avstrija je v zagati, iz katere ne ve izhoda. Vse je odvisno od tega, kako dolgo bo Schuschniggov režim zmožen življenja. Ce srečno preživi sedanjo evropsko »ideološko« krizo, če srečno prestane špansko vojno, če učaka naposled celo zlom ali vsaj na-lomljenost osi Berlin—Rim, potem, in šele potem si utegne dr. Schuschnigg oddahniti. Vse dotlej pa čakajo Doll-fuBovega naslednika in nasprotnika AnschluGa še težki in usodni trenutki. Goeringov obisk Prav tiste dni, ko so na Dunaju in v Rimu določali definitivni datum beneškega sestanka, smo v časopisih brali, da se odpravlja tudi general Goering na pot v Italijo; »docela privatno«, so poudarjala ta poročila. V glavnem je bil obisk predsednika pruske vlade v Italiji res zasebnega značaja; muditi se je mislil namreč par dni s svojo ženo na otoku Capriju in si ogledati tudi nekatera druga znamenita italijanska mesta in letovišča. Toda na Dunaju govore, da je bil njegov glavni namen sestati se s predsednikom italijanske vlade, še preden bi se M us solini odpeljal v Benetke. To je bil dokaz, da se je Berlin nekoliko bal, da ne bi beneški sestanek omajal osi Rim—Berlin. Toda Mussolini se baje (spet po dunajskih virih) ni maral sestati z Goe-ringom prej, dokler se ne pogovori z dr. Schuschniggom; to bi bil dokaz, da je os Rim—Berlin tako trdna, da je sleherna nemška bojazen odveč. Mussolini in Goering sta se torej sestala po beneških razgovorih. Baje je bilo na tem sestanku največ govora o Španiji in o gospodarski osamosvojitvi Nemčije in Italije. Zanimivo Je, da je bil — če smemo, verjeti resnim angleškim informatorjem — to pot Goering tisti, ki Je zagovarjal opustitev intervencije na špRnskem, češ da morebitni uspeh ne bi bil v nikakem sorazmerju s človeškimi in denarnimi žrtvami. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali Je kaj resnice na tem ugibanju, Kot zanimivost naj navedemo le Še to, da Je po prvem Goeringovem obisku v Rimu pred dvema mesecema sledil napad na Malago, to 'pot, za njegov drugi obisk pa pripravlja general Mola zavzetje Bilbaa... Angleži groze Francu? Čudno, boste rekli: saj so se še prejšnji teden zavzemali za španske nacionaliste proti lastnim trgovskim ladjam, trgujočim z nedolžnim krompirjem in žitom. Da, to je bilo prejšnji teden! Od takrat se je pa menda spet spremenilo špansko ravnotežje, kajti ne samo da britanski drednot »Hood« nič več ne brani angleškim ladjam trgovine z Bilbaom, temveč celo grozi nacionalističnim križarkam, da bo začel streljati nanje, če ne bodo pustile angleških ladij pri miru! še več: drednot »Hood« je — po navodilih iz Londona, kajpada — celo dal sporočiti nacionalistom, da jih bo smatral za morske razbojnike, če bodo še kdaj ustavili katero angleško ladjo in zaplenili njen tovor, Kaj neki se je zgodilo v tem kratkem času, da se zdaj na lepem zdi v Londonu črno, kar je bilo še pred nekaj dnevi belo, in narobe? Vprašanje je lahko, odgovor težak. Celo v velikih evropskih listih beremo izpod peres uglednih londonskih dopisnikov, da jim takšna politika britanske vlade ne gre prav v glavo; da, nekateri kar odkrito priznavajo, da jim je ti španska politika postala že prava španska vas. Ce bi bili zlob-, ni, bi rekli, da je umikanje Baskov dovolj tehtna utemeljitev za to večno »fehtniško« politiko britanske vlade1. Baskom slaba prede, treba jim je torej pomagati, da se ne . podre špan’skd ravnotežje. Rekli smo, da je zlobna ta domneva;1 a tudi če bi držala, ne more "biti tolikanj primitivno izvajanje načela ravnotežja edino pojasnilo zagonetnih šahovskih potez, ki jih do-življamo zadnje tedne in mesece v londonskem zunanjem uradu. Angleška vlada po sleherni važnejši akciji prisluškuje, kako bo javnost nanjo reagirala. Ce vidi, da ni našla milosti pred tem neizprosnim sodnikom, je vlada že koj drugi dan pripravljena obsoditi tisto, kar je malo prej blagoslavljala, in narobe. Vsa Anglija se je zgražala, ko je drednot »Hood« tako sramotno izdal »krompirjevega Jonesa« na vožnji v Bilbao — in tako smo nekaj dni nato doživeli, da je prav isti »Hood« (izg. hud — to pot je bil res »hud«!) tako odločno nastopil proti kratilcem svobodne morjeplovbe. To prisluškovanje javnemu mnenju bi torej utegnilo biti drugi vzrok te neravne politike londonskega zunanjega urada. Morda bi pa Angleži vzlic vsemu temu ne nihali tako vidno iz ene skrajnosti v drugo, če bi se ne čutili tako zelo nepripravljene za vojno. Zato rajši požro marsikatero grenko in tudi sramotno, samo da se vse izlepa uredi. Ko bodo dovolj oboroženi, bi človek rekel, pa ne bodo mnogo požirali — ne na španskem, ne v Sredozemlju. Bilbao — drugi Madrid? Po štirih tednih srditih bojev se je generalu Moli vendarle posrečilo uveljaviti številčno in materialno premoč: po junaškem odporu so se Baski morali umakniti iz Duranga in Eibarja. Pot na Bilbao se je za pomembno etapo skrajšala. V normalnih razmerah seveda to še zdaleč ne bl liomenilo. da je Bilbao že izgubljen za vlado. Toda pozabiti ne smemo, da je severni del republikanske Španije že od začetka državljanske vojne docela odrezan od glavnih vladnih čet in da je navezan zgolj nase; vrhu tega ga sovražnik še z morja blokira, tako da je nekaj dni primanjkovalo prebivalstvu najpotrebnejšega živeža. In baš takrat je začel Mola novo ofenzivo. Ni čudo, da jo uspel. Čudno tudi ne bi bilo, če bi se Bilbao pred tolikšno premočjo že danes ali jutri vdal. Baski sicer drugače govore: da bodo branili mesto do skrajnosti. Baje je Bilbao tako utrjen, da ga je nemogoče zavzeti. Vsekako se bo že prihodnje dni odločila njegova usoda. Na ostalih španskih bojiščih se ni pretekli teden zgodilo nič posebnega, Kaj se godi na Ruskem? Ugledni norveški večernik »Aften-posten« iz Kjobenhavna je prinesel te dni senzacionalno poročilo iz Lenjin-grada. Iz njega posnemamo: Bivši ruski vojaški ataše v Londonu, general Putna, je pred letom dni poročal v Moskvo, da je britanski tajni poročevalski urad (Intelligence Service) izvedel, da ima nemški generalni štab natančne podatke o rdeči ar- Ntidalievanjc na 2. str. v 5. stolpen »Hitreie. šofer!...Hitreje!... « Mlada švedska milijonarka beži s svojim sinkom, takisto milijonarjem, po vsej Evropi, ker ji hočejo vzeti otroka. — Vratolomen beg iz Jugoslavije na&A dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Radodarni »popa« Človek res nikoli ne ve, kje po Isvetu lahko sreča vso mogočo in nemogočo žlahto. Ne manjka se nam j že dobrih stričkov in tudi radodarnih »papanov« ne, ki velikodušno kupujejo mladim dekletom vozne listke zal cestno železnico! Z Le poslušajte: J V šiški vstopim v voz cestne želez-* nice. A glej, sprevodnik se ne zmeni j zame, čeprav je že vsem drugim raz-* delil vozne listke. Opogumim se in ga J pobaram po listku. } »Soj je že gospod papa plačal zat ■vas,« mi pojasni sprevodnik, 1 »Papa?« z »Da, onile gospod.« * Ozrem se v tisto smer in za gledam z debelušnega gospoda, ki je vstopil na* isti postaji ko jaz. Prijazno se smehlja, mežika z očmi in mi kaže vozni listek... »Suj to ni moj oče!« sem vzkliknila bolj presenečena kakor ogorčena, v veliko zabavo sopotnikov, ki so se •nagrohotali do solz. »Papanova« zadrega je bila tolikšna. da je na prvi postaji izstopil. Nisem vedela, da je tako lahko ujeti novega papana; navadno se očetje rajši skrivajo... Srečna hčerka Beraška nadloga Sedanjim slabim časom primerno trka na naša vrata mnogo beračev, da: se je beračenje ponekod res spremenilo: v pravcato nadlogo. Saj človek rad pomaga, zlasti tistim, ki so res po-: trebni. Toda če doživiš kaj sličnega, kakor sem jaz, boš v dvomih, kateri so potrebni in kateri niso. Zadnjič, bila sem sama doma, nekdo pozvoni. Stopim ven in zagledam slabotnega starčka, ki se je tresel po vsem telesu. S šibkim, drhtečim glasom me poprosi miloščine. Dam mu 50 par in precejšen kos mlečnega kruba. Starček se ganjen zahvali in odide. Že hočem zapreti vrata, ko pomislim: »Kako bo neki ubožec šel po: stopnicah, ko komaj stoji?« Odprem vrata in stopim za njim. In glejli Sključen možiček se je prav takrat! vzravnal, odložil kos kruba na tla! in prožno odšel po stopnicah. Kruh! je seveda pustil: ko ga je na stopnj-I šču srečala moja prijateljica, je še! ■ujela besede: »Kruh pa kar sama! jej!« ! Pozneje mi je povedala, da tega; berača že pozna in da je tudi ona; doživela nekai sličnega. Zvonil je; tako vsiljivo, kakor si drugače nihče; ne upa. Ko ga je moja prijateljica; vprašala, ali bi hotel sekati drva, se; je pa pričel izgovarjati, da ves dan; ni nič jedel. Ponudila mu je kruha,; berač je pa hotel denar; seveda ga; ni dobil. Kajti če bi bil res tako po-; treben in lačen, bi se prav gotovo; zadovoljil s hrano in bi si denar lahko zaslužil s sekanjem drv. S. R. V gledališču Zadnjič sem bil v gledališču. Ko nem prišel na svoj študentovski prostor, zagledam spredaj tik pred ograjo tri prave dolgine, ki so popolnoma zastirali pogled. Zraven mene je stal tudi majhen fantek, ki se je vzpenjal na prste in se trudil, da bi videl na oder. Ker se mi je deček zasmilil, sem se narahlo dotaknil komolca enega od spredaj stoječih. Ko se je obrnil, Bern ga prosil, ali ne bi spustil tega dečka naprej. Da ste slišali, kako me je nahrulil! Češ da je vstopnico plačal in da lahko stoji kjer hoče; in kaj ga briga deček, naj bi Ipa prej prišel. Mladina hodi v šolo, tam se uči Igrški, latinski in kaj še vse dru-,go, zajema tam umstveno kulturo, a kje je srčna kultura? Zastarela bajka, za katero se zmeni le malokateri učitelj! Krf Brezplačen pouk Ljubljansko sodišče je že nekaj let: privlačna sila vseh onih, ki si žele iz bede ali želje po spremembi vpogleda v pokvarjenost; to velja za one, ki še niso pokvarjeni. — Tistim, ki so že pokvarjeni, pa daje brezplačen pouk za rafinirane zagovore. Kajti v dvorano št. 7!), kjer se vrše kazenske razprave, ima vstop vsak poslušalec brez razlike. Pozimi je vedno nabito polna, ker so lepo na gorkem in tam tudi lahko... spe. Poleti pa se dobe tam samo taki, ki jim ni do dela, ampak pridejo tja le v nadi, da slišijo kaj koristnega za svoje že tako preveč bistre glave. Navadno se tam shajajo samo pravi »kriminalisti«. J. T. Beograd, 27. aprila. Nekateri ljudje potujejo iz kraja v kraj, iz države v državo samo zato, da bi našli znanca ali prijatelja, ki se je pred nekaj leti neznano kam izselil. So pa tudi ljudje, ki bežijo iz kraja v kraj in iz države v državo samo zato, ker se ne marajo z nekom srečati. Izreden primer takšnega preseljevanja so imeli priliko doživeti v Beogradu. Zadeva gospe Daisy Helikiusove, ki skriva svojega sina, malega Karla, da ga ji ne bi vzela njena mati in njen brat Bernhardt, ki ju je stockholmsko sodišče določilo za oskrbnika malemu Karlu do njegove polnoletnosti, ni edin. Tudi pri nas v Jugoslaviji poznamo take nesrečne zakone, in če se mož in žena ločita, se zgodi, da hočeta oba imeti otroka zase. Tudi take primere poznamo, da se mati, ki bi morala prepustiti otroka očetu, seli iz kraja v kraj, samo da je ne bi dobili in ji vzeli otroka. Gospa Helikiusova je mlada in lepa Svedinja. Mali Karl se je rodil v zakonu, ki se je pozneje razšel. Po ločitvi je stockholmsko sodišče odredilo, da ima malega Karla vzeti v. oskrbo njegova babica gospa Berhardtova. Mlada mati, ki zelo ljubi svojega otroka, je pa precej, ko je izvedela za odlok sodišča, pospravila svoje stvari, sedla na vlak in se odpeljala z njim v Beograd, prepričana, da se ji tu ne bo treba bati za sina. Upala je, da bosta mirno živela in da se ji bo sin lahko v miru izšolal. Gospa Helikiusova se je pa zmotila. Pred kratkim sta ju njena mati in njen brat izsledila v Beogradu; ugrabila sta ji otroka in hotela z njim zbežati na švedsko. Obupana mati se je vrgla pod kolesa potniškega letala, k: vozi med Beogradom in drugimi evropskimi prestolnicami. Posrečilo se ji je, da je dobila otroka nazaj. Ko ji je pa pred nekaj dnevi sodišče zagrozilo, da ji bo otroka vzelo, je gospa Helikiusova kratko in malo pobegnila iz Beograda — kam, ni vedel živ krst. Beograjsko sodišče je namreč te dni proučilo spise, ki jih je dobilo od stockholmskega sodišča, in odredilo, da ima otroka dobiti v vzgojo njegova babica. To žalostno novico bi imela gospa Helikiusova izvedeti žele nasled- nji dan, a izvedela Jo je že prej. Ni dolgo premišljala. Pospravila je svoje stvari v kovčege in se Se isti dan odpeljala. Kam je gospa Helikiusova odpotovala, ve le nekaj oseb, med njimi tudi poročevalec beograjskega »Vremena«, ki je nesrečno mater in njenega otroka spremljal do meje in ji je dal častno besedo, da ne bo nikomur izdal kraja, v katerem se bo zdaj naselila. In držal je besedo. Spremljal je mater in otroka najprej v avtomobilu, potem v vlaku in v vozu in se je od njiju poslovil na neki obmejni postaji. Med avtomobilsko vožnjo se mu je mlada mati, ki brezumno ljubi svojega otroka, zaupala. Ko je kazal taksameter hitrost 100 km, se je mlada mati izpovedala: »Hotela bi, da bi me razumeli! Mati ne da svojega otroka. Nihče nima pravice do mojega otroka, on je samo moj. Naj počakajo, da postane polnoleten. Sama ga bom nagovorila, naj jim da svoje milijone, toda njega ne dam...« »Hitreje, šofer!...« je tedaj kriknila obupana mati, boječ se, da je ne bi dohitela policija ali pa detektivi njene matere. »če nas dohite, naju živa ne bodo razdražili.« Pri teh besedah je odprla torbico in pokazala cevko z dvajsetimi veronali. »Hitreje, šofer, hitreje!...« »Borila se bom do konca, z vsakomer, z vsem svetom!« Policija je ni dohitela. Mlada mati je še o pravem času pobegnila in se vsaj za nekaj časa vdrla v zemljo. Morda jo bodo že jutri izsledili v Bukarešti ali Sofiji, v Budimpešti ali na Dunaju, toda od svojega otroka se ne bo ločila, ker ji brez njega ni življenja. Gotovo bo tudi v bodoče bežala iz kraja v kraj, iz države v državo, z vlakom ali z avtom. In čeprav bo avto vozil s hitrostjo 100 km na uro, ali še več, bo morda z brezumnim strahom kriknila: »Hitreje, šofer!... Hitreje!...« Hranilne kniižice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova ulica 41. Telefon 35-10 vano balkansko progo t. j. vozil bo med Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Romunijo, Albanijo in Bolgarsko. Ker mu pa ni odobrena državna podpora, bo za enkrat plul le na izletniški progi Benetke—Budva—Kotor. »Lovčen« ima 2.500 ton nosilnosti in je urejen udobno, elegantno in razkošno. ■ Splitski stanovanjski najemniki so te dni zborovali in pri tej priložnosti se je slišala marsikaka pikra beseda na rovaš hišnih posestnikov v Splitu, ki vpisujejo v nekakšno »črno knjigo« ne samo tiste najemnike, ki neredno plačujejo najemnino, temveč tudi takšne, ki imajo več otrok. 0 priliki svojega letnega jubileja 1. auja L L prodaja tovarna pohitiva MALENŠEK HUB LIANA-DRAVUE tik Slepega Janeza do konca leta svoje izdelke z izrednim 5% popustom ■ O novem telefonskem kablu, ki ga bodo kmalu začeli polagati med Beogradom in Mariborom, smo izvedeli še tele podrobnosti: kabel bo dolg 616 km. Za notranji promet (v državi sami) bo imel 28 linij, za mednarodni promet pa 8 linij. S tem kablom se ne bodo zboljšale samo naše mednarodne telefonske zveze, ampak tudi zveze z Zagrebom in Beogradom. Ljubljana bo imela z Zagrebom 6 neposrednih kabelskih linij, z Beogradom 10 kabelskih linij in tudi neposredno kabelsko linijo s tujino. V kablu bodo posebne linije določene samo za radijske prenose. ■ Kako pridemo do lastnega bencina? je bil naslov predavanja, ki ga je imel pred kratkim v Beogradu inž. Novakovič. V svojem zelo zanimivem predavanju je predavatelj povedal, da se sedanji način mešanja bencina z alkoholom ni obnesel, z drugimi besedami, da ima država s to metodo okrog 50 milijonov dinarjev škode na leto. Jugoslavija ima na razpolago drage, boljše metode, in želeti bi bilo, da bi se našel cenejši način za izdelavo tega dragocenega g< riva, Inženir je povedal, da že nekaj let vrtajo za nafto okrog Novske, pri Negotinu in v Boru; mono-pclska uprava že nekaj let išče pri Majevici, začela bo pa tudi pri Tuš-nju in Slavikoviču, ker vse kaže, da bi se tam dala pridobivati nafta. Teda to vrtanje je drago, ker stane vsak meter, ki ga izkopljejo v zemljo, 2.000 dinarjev, a uspehov za enkrat ni. — G. Novakovič je v svojem predavanju omenil Nemčijo, kjer so v jzuelavi umetnega bencina prišli do prav lepih uspehov. Prepričan je, da bi kazalo zgraditi tovarne, kakršne ;ima danes Nemčija, ker imamo v Ju-Igoflaviji mnogo premoga, ki bi prišel v poštev za pridobivanje bencina in drugih postranskih produktov, potrebnih za promet in industrijo. Takšne instalacije bi stale svojih 300 do 350 milijonov dinarjev in bi se kaj kmalu obnesle, fina sama takšna in-slaluoija bi pokrila vso našo letno porabo v mirni dobi, produkcijski stroški p« ne bi znašali več kakor 3'ft0 dinarja za kilo. Na ta način bi ne bili več odvisni od inozemstva glede nabave goriva, ki nam je tako oclrebnoza promet in industrijo. (Res je, toda upoštevati velja, da nas stane l 1 bencinu na meji manj kakor 1» dinar; da je bencin pri na« tako drag, so krive samo vse mogoče dajatve.) ■ Požig lastil« hiše je prizna! Ivan Robnik iz Remšnika pri Dravogradu, ko so ga te dni zaradi suma prepe-ljali v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Priznal je, da je hišo zato zažgal, ker si je hotel z zavarovalnino pc magati iz stiske. ■ D izvozil našega opija je te dni razpravljala |>osebna komisija v ministrstvu za trgovino in industrijo. Ju gm lavija je dežela, kjer beli mak zelo dobro uspeva in je pridelovanje opija dobro razvito Danes ga izdelujemo okrog 60.001) kg na leto in tudi več, izvozimo ga pa samo 45,000 kg. Zato bomo dobili jKisebno uredbo o lem, koliko maka sme kdo sadili. To se bo doeeglo na prisilni način ali bodo pa oblastva določila opiju maksimalno ceno, ljudem pa priporočila, naj sadijo kakšno drugo industrijsko rastlino, ki bo vrgla prav toliko kakor opij. Na konferenci so govorili tudi o naših mednarodnih pogodbah o opiju; poudarili so, da niso te pogodbe ugodne za nas. Samo zaradi mednarodnih pogodb ne moremo izvoziti ves pridelek opija. Izvažamo ga sam« 45.000 kg, čeprav ga na vsem svetu porabijo na leto 250.000 kg, ne všlevši opija, ki ga pokade kadilci na daljnem Vzhodu. ■ Zagrebška policija jc izročila sodišču deset akademikov, aretiranih zaradi uboja akademika Ljubičiča, ki 60 ga 14. aprila ubili v Dijaškem domu v Zagrebu. Med njimi je tudi pravnik Franjo Nevietič, iti je priznal, da je z nožem zamahnil proti Ljubi-čiču. Do zdaj so razen enega aretirani že vsi osumljeni akademiki. Sodna razprava bo najbrže že maja. ■ Mouopolskii uprava ponovno razglaša, da je kajenje ekspertnih cigaret, namenjenih samo za izvoz, doma prepovedano in ee bo vsak prestopek proti temu kaznoval kot tihotapstvo. ■ Nj. Vel. kralj Peter II. se že nekaj časa mudi v Dalmaciji v Miločeru pri Budvi. Mladi vladar je napravil nekaj izletov v okolico in je obiskal tudi Boko, kjer si je ogledal jadrnice naše mornarice. Z neko podmornico se je trikrat polopil in sd 6kozi periskop ogledoval okolico. ■ Tujski promet v Jugoslaviji narašča. Te dni se je v Beogradu vršil občni zbor »Putnika«, društva, čigar namen je pospeševati tujski promet. Iz poročila občnega zbora tega društva, ki dela v inozemstvu veliko propagando za naše kraje, in ki od leta do leta kaže lepše uspehe tega svojega dela, posnemamo, da je bil lani tujski promet v Jugoslaviji izredno živahen in da je naše kraje obiskalo 944.916 gostov, ki so vsega skup plačali 5,265.000 prenočišč. Lani so naši izletniški in zdraviliški kraji zaslužili pri tujskem prometu 84o-5 milijona dinarjev. Društvo »Putnik« dela za naše kraje od leta do leta večjo propagando v tujini in je upati, da bo tudi letošnja tujskoprometna sezona živahna in plodonosna. Zaduja leta hodijo k nam posebno Čehi, Nemci in Madžari in upamo, da se bodo letos odzvali še v večjem številu kakor lani. Za to skrbi »Putnik« s svojimi mnogoštevilnimi publikacijami in zastopstvi po vsej Evropi. ■ Znorel je, ker je slišal, da ga nekdo kliče. Ko je šel kmet Ivan Patka iz Donjega Dola blizu Banjaluke mimo pokopališča, 6e mu je zazdelo, da ga nekdo kliče. Ozrl se je in ker ni nikogar videl, je začel teči proti svojemu domu. Ko je pritekel domov, je utegnil le še to povedati, kaj se mu je zgodilo, takoj nato je zblaznel, ker je bil prepričan, da po tem dogodku ne sme več živeti. Morali eo ga prepeljati v umobolnico. Izkazalo se je, da ga je res klical neki kmet, da bi šla skupaj po bližnjici. ■ Parnik »Lovčen«, ki so ga te dni dogradili v tržaški luki, je nova ladja paroplovne družbe »Zeta« iz Boke Kotorske. Namenjen je za tako im en o- Kanarček, ki poje v g-duni Zanimiva razprava pred sodiščem v Crikvenici zaradi kanarčka, ki ne poje prav Crikvenica, 27. aprila V začetku je bil samo en kanarček. Ker je pa za razpravo en sam kanarček premalo, so priredili pred sodiščem v Crikvenici pravo revijo in pravcat koncert kanarčkov, ki eo v resni uradni sobi na sodišču nemoteno izvajali svoj koncert. Da ho pa fltvar še zanimivejša, so načeli advokati vprašanje, v kakšnem duru poje kanarček. Nastal je glasben problem o durih in molih. Vdova nekdanjega ruskega poslanika v Beogradu, gospa Hartvigova, je imela kanarčke, ki jih je dala v oskrbo g. Nikoli Stojkoviču v Crikvenici. Toda takoj pri sprejemu kanarčkov je g. Stojkovič opazil, da ta dva kanarčka nista prava, ker je samo eden od njiju pel, drugi pa ne. In zaradi tega petja ali bolje molka se je med g. Stojkovičem in med g. Ivančičem, trgovcem v Crikvenici, ki je dotlej imel v oskrbi oba kanarčka, rodilo sovraštvo in stvar je prišla pred sodišče. G. Stojkovič je namreč obdolžil gosp. Ivančiču, da je zamenjal kanarčke iz kletke ge. Ilartvigove zti manj vrednega iz svoje kletke. Te dni so na sodišče v Crikvenici prinesli kar 50 kanarčkov. Sodnik bi moral ugotoviti, kateri kanarček je last ge. Ilarlvigove in kateri ni. Ker pa sodnik ni imel Salomonove modrosti in gotovo ni veščak za ptičje petje, so razpravo že v šestič preložili. Zdaj bo baje ga. llartvigova eama morala izreči svojo sodbo o tem velevažnem vprašanju in kanarčki bodo morali po vsej priliki na jx>t v Beograd, da jih bodo vnovič preizkusili pred go. llart-vigovo in bred beograjskim sodiščem, ali bo pa ga. Hartvigova prišla v Crik-venico. Na teni novem koncerlu se bo ugotovilo, v katerem duru poje kanarček ge. Ilarlvigove. Tudi ko bo že dognano velevažno vprašanje, kateri kanarček je pravi in kateri ne, bo še vedno ostalo nerazčiščeno vprašanje žalitev med obema strankama. In ko bodo crikveniški advokati končali razpravo gleda kanarčkov, bodo imeli še vedno dosli dela s svojimi klienti, preden bodo urejene vse žalitve, ki so jih stranke od začtdka kanarčkove razprave pa do danes vrgle druga drugi v obraz. Žena v potni košari Maribor, 26. aprila Pred dobrima dvema mesecema se je iz Avstrije priselila v Maribor Marija Baumachnova. Naj povemo še tu, da se je s ponarejenimi listinami izdajala za Slovenko, doma iz Poljčan; zraven je pa mlada in zelo lepa. Toda prezreti ne smemo tudi okoliščine, da nič kaj rada ne dela, da ljubi moško družbo in da najrajši živi od denarja svojih mnogoštevilnih oboževalcev. Taka stvar kajpada ni mogla dolgo ostati prikrita našim obla6tvoni, ki se brigajo tudi za moralo. Kaj kmalu se je razneslo, da so lepo Marijo obiskovali njeni prijatelji v Pobrežju pri Mariboru. Tako se je tudi izvedelo, od česa živi, in ko se je na vse zadnje zaljubil vanjo še njen poročeni stanodajalec, se je stvar morala vendarle nekako urediti. Naša oblast je menila, da dela lepa Marija pohujšanje, in ker so ravno te dni dognali še to, da ni naša dr-žavlianka, so orožniki lepega dne prišli na Pobrežje, da jo povabijo na turi-stovsko potovanje čez mejo. Mariin je še s pa neka la, ko so orožniki prišli v hišo. Toda ko so stopili v njeno podstrešno sobico, je niso našli več v postelji, čeprav je bila le-ta še topla. Orožniki se pa niso dali kar tako ugnati. Preiskali so vsak kotiček sla-novanja in so se naposled ustavili pri veliki potni košari. Ko so košaro odprli, se jim je odprl kaj nenavaden pogled. Kaj mislite, kaj so v košari videli? Videli so lepo Marijo, kako sedi — čisto naga — in se jim smehlja. Seveda so lepo, a pokvarjeno dekle najprej oblekli, poleni so jo pa povabili s seboj. Pravijo, da se je jokala, ko je izvedela, da bo morala za zmerom zapustiti Jugoslavijo, kjer se je tako dobro imela. Razgled po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) madi, njeni opremi, obmejnih utrdbah itd. To Putnovo poročilo so njegovi predstojniki odkazali GPUju4, kjer so ga označili za absurdno in zahtevali odpoklic general Putne. Toda zanj se je zavzel vrhovni poveljnik rdeče armade Vorošilov; na njegovo pobudo je general Putna še nadaljeval poizvedovanje. In res je prišel na sled široko zasnovani nemški vohunski organizaciji, ki je že leta in leta delovala na Ruskem. Poslal je novo poročilo v Moskvo; v njem je brez ovinkov obdolžil nekatere voditelje GPUja, da so plačanci nemškega generalnega štaba. Eden med njimi je bil sani nekdanji načelnik GPUja Jagoda. Putnovo poročilo je dobil v roke Staljin, vendar je GPUju bolj verjel kakor londonskemu vojnemu atašeju. Poklical Je Putno v Moskvo in ga da1 zapreti. V ječi so ga pa člani GPUja umorili. Ta uspeh je voditeljem GPUja stopil v glavo; zahtevali so aretacijo maršala Tuhačevskega, ker se je U° konca zavzemal za generala Putno, 111 maršala Jegorova, ki mu je bil GPU že od nekdaj trn v peti. Grozilo je že, da bo prišlo do odkritega spora med rdečimi generali in Staljinovimi zaupniki, tedaj se je pa Vorošilovu vendarle posrečilo Staljina pregovoriti, <]a je dal Jagodo aretirati. Da je prav storil, se je že prihodnje dni pokazalo: preiskava je namreč prinesla na dan tako gorostasne reči, da so se poročim generala Putne v primeri z njimi lah" ko kar skrila. V zvezi s temi odkritji so zapri* več ko 400 vohunstva osumljenih oseb. Obscrver * GPU, kratica za Gosmlarslveiioje PolLIičeekoje Upravlenije ■= državo* Mačice so jo žrle — živo (nsd) Pariz, aprila življenje je v svojih grozotah straš-nejše in iznajdljivejše osi še tako fantastičnih romanov. Strašna tragedija se je odigrala te d ni v francoskem mestecu Chosyju-le-Eoi pri Parizu. V mali hišici, obdani z vrtičem je živel 931etni zdravnik Cappe s svojo 601etno hromo hčerjo. Stari zdravnik je nežno skrbel za svo- Kaj se je pa zgodilo z njegovo hromo hčerjo? Njena usoda je bila strašna. Ker nesrečnica ni mogla priklicati očeta, se je skušala vzdigniti in pogledati, kje je. Zaman, njene moči so bile prešibke, zgrudila se je in obležala zraven postelje na tleh. Ponoči so se skozi odprta okna priplazile sestradane mačke, ki blodijo po vrtovih, in takoj so se vrgle na plen. Mrtvo- jo bolno edinko, sam ji je stregel in j udnica se ni mogla ne ganiti ne bra ji nosil hrano. I niti in tako so sestradane živali pri- Nesrečnico je bila že pred mnogimi j ^1° mesariti njeno nogo. Od bolečin leti kap zadeia in se niti premakniti J 3e reva omedlela... ni mogla; da je sploh še živela se je imela zahvaliti samo brezmejni požrtvovalnosti svojega očeta. Sosedi samotarske dvojice so ondan z začudenjem ugotovili, da so okna zdravnikovega stanovanja že dva dni zaprta. Sporočili so to policiji. Ko so redarji vdrli v zaklenjeno stanovanje, so našli starega zdravnika ležečega pred pragom na tleh. Bržkone je omedlel, ali! pa spodrsnil in obležal brez zavesti. | skoraj do kosti. Vzlic temu upajo Policijski komisar in njegov tajnik sta jo našla brez zavesti na tleh, Živali so pa čepale na njenem desnem stegnu in nemoteno nadaljevale svojo strašno gostijo. Bile so tako požrešne in ! George Denman, dolgoletni strežaj črede naših slonov, je bil trdno pre-j pridan, da imajo njegovi varovanci pamet. Pripovedoval mi je, da je neko zimo v Bridgeportu (Connecticut) vsak dan izginila iz hleva vreča ovsa — tudi potem še, ko smo odpustili osumljenega hlapca. Denman se je zaradi tega neko noč skril v hlev. Kmalu je slišal lahen strugajoč šum. Sami, pritlikavi slon, je previdno izruval svoj kol iz zemlje; bržčas je bil že prej zrahljan, zakaj izruval ga je brez težave. Ovil si je svojo verigo okrog rilca, da bi ne delal šundra po tleh. Nato je previdno odstopical po sedem metrov širokem hodniku k skladovnici vreč in si oprtal 100 funtov težko vrečo ovsa. Ker je moral zdaj vleči verigo za seboj, se je vračal mnogo previdneje. Ako je že kdaj kakšen slon — da tako rečem — po prstih stopal, je bil to Sami. i zagrizene v svoj krvavi pose1, da se | Ko se je vrnil k čredi ^ loži, mti ljudi niso prestiasile; sele z brca- ulci.adeno vrečo pi.ed Babilona, našega j mi so jih piegnali. j na j večjega slona. Nato sta se z veli- Bolničino desno stegno je oglodano j ^im tekom lotila ovsa. Ker je še dihal, so ga hitro odpeljali zdravniki, da bodo i mrtvoudnici i v bolnišnico. | njenemu očetu rešili življenje. Ponarejena brzojavka in milijonska dediščina (n) Pariz, aprila. Ves Pariz se smeje nekemu mlademu Francozu, ki je zaradi svoje pohlepnosti izgubil ljubko nevesto in težke milijone. V Chamonixu je neki mlad Parižan na vso moč dvoril čedni in bogati Američanki. Premetenka se je pa hotela prepričati, ali so njegovi pokloni namenjeni njej, ali njenemu denarju. Njen oboževanec je pred nekaj dnevi rešil življenje bogatemu Američanu, ki ga je skoraj zasul plaz. Američan je kmalu odpotoval domov; štirinajst dni pozneje je pa rešitelj dobil brzojavko, da je bogataš iznenada umrl in zapustil njemu deset milijonov dolarjev. Bogastvo je pa mladega moža napihnilo in prevzelo. Se tisti večer je svoji oboževanki precej neprikrito po- Ko je Sami slišal, da prihaja Denman, je hitrih korakov stekel nazaj na svoj prostor. »Ko sem prišel do njega,« pripoveduje Denman, »je slonel Sami pokojno speč ob steni. Lahno sem ga sunil, in zbudil se je s tistim steklenim pogledom, ki ga opazimo pri ljudeh, ako jih zbudimo iz trdnega spa- tflegujejo kožo -polepšajo polt! I F.LIDA RELI ŠPANSKI BEZEG onumljivcga vonja — sncžnobelc barve ' •ssr’ ženirjevo hišo, kjer so ga otroci in žena z vriskanjem in veseljem sprejeli... Inženir se pa ni mogel ničesar spomniti in ni spoznal ne žene ne J nja vedel je pa, da sem ga izpregledal, otrok. Zdaj ga zdravijo najboljši zdravniki; upajo, da bo pri skrbni negi in miru ozdravel in da se mu bo vrnil spomin. Črnceva prijaieljica (*i) Pariz, aprila, črnec Amadej Diobze Gum je splošno znana osebnost na Montmartru: po raznih zabaviščih, kjer razkazuje svojo plesno umetnost, ga občuduje zlasti ženski spol. Pa ne samo zaradi njegove umetnosti, temveč tudi zaradi tega, ker je na moč čeden in zastaven fant. Toda Amadej se ne meni mnogo za svoje občudovalke. Svojo prijateljico ima, ljubi jo — in zaradi tega le po sili vedal, da se mu zdaj ni več treba i vrača žareče poglede, ki mu jih me pretvarjati in pehati zanjo, češ da je sam dovolj bogat. Dekle mu je pa pomolilo koncept brzojavke, ki jo je samo sestavilo in katero je eden njenih prijateljev odda! v Ameriki na pošto. Preizkušnja je uspela... Drugo jutro ni bilo o ugnanem Francozu v Chamonixu ne duha ne sluha. Dovoljenje za prešestvo (uči) Bukarešta, aprila. Sodišče v Bukarešti je obravnavalo te dni zanimiv in poučen primer o morali v zakonu. Neki mož je vložil ločitveno tožbo zaradi ženinega prešestvovanj *; dej m sl je neštetokrat ho-zenina krivda je bila dokazana, vzlic čejo zaljubljene Parižanke. Čudovito skladno razmerje, ki je vladalo med njim in njegovim dekletom, je pa zdajci zatemnel siv oblak, črnec je začel s svojo prijateljico Marijo Mainierjevo prav slabo ravnati. Zdelo se mu je, da mu dekle ni več stoodstotno zvesta. Marija se je zagovarjala, Marija je prisegala, Amadej ji je pa grozil. Vprašala ga je, zakaj ji očito nezvestobo. Tedaj ji je pa črnec pokazal pisanje neke Olge, ki hudo obtožuje Marijo. Marija je izprevidela, da jo je očrnila njena prijateljica Olga, ki meče že od nekdaj poglede po njenem Ama- temu je sodišče moževo tožbo zavrnilo. Mož je svoji ženi sprva velikodušno dovolil, da ga vara. Zena ga je rada ubogala in se je svoje pravice poslu -ževala, kadar se ji je zahotelo, čez nekaj časa se je pa mož premislil, menda se je bil naveličal zakonskega življenja in je iskal primeren vzrok za ločitev. Našel ga je v neštetih iz-neverah svoje žene. Postavil se je na strogo moralno stališče in je vložil tožbo za ločitev zakona. Sodišče je pa imelo le malo razumevanja za to čudno »moralo« in je tožbo »varanega« moža zavrnilo. Svojo zanimivo odločitev je tako-le Utemeljilo: »Žena, ki prelomi zakonsko zvestobo, je silno nemoralna, čeprav ji mož iznevero dovoli. Vseeno pa smo moževo tožbo zavrnili. Se bolj nemoralno je namreč ravnanje moža, ki svoji ženi dovoli, da lahko zmerom in s komer koli hoče, prelomi zakonsko zvezo. Tako moževo dovoljenje priča o popolnem pomanjkanju moralnega čuta. Mož torej nima pravice trditi, da je njegovo zakonsko življenje zaradi nezvestobe razdejano. Za v bodoče pa velja glede na to pravdo, da je mož svoje dovoljenje preklical, in zato se bo odslej njuno zakonsko življenje sodilo po splošnih načelih javne morale.« tela pridobiti. Skoraj nora od besa je stekla Marija v modno trgovino na najelegant-nejši pariški ulici, kjer je Olga v službi. V roki je skrivala britev. Dala je poklicati izdajalsko prijateljico, in komaj ji je stala nič hudega ne sluteča Olga nasproti, je potegnila Marija britev... švrk... in nosa ni bilo več... Pred sodniki se je Marija zagovarjala z neizmerno ljubosumnostjo. Kljub temu so jo sodniki obsodili na leto dni zapora in na plačilo 10.000 frankov odškodnine. Prekanjeni slon (*mK) Tole ljubko živalsko zgodbico pripoveduje ameriški cirkuški ravnatelj Dexter W. Fellows: Deset zapovedi za duševno ravnotežje Zdravniška akademija v Clevelandu v Združenih državah j‘e razpisala natečaj, kdo bo poljudno sestavil fieset najboljših zapovedi za ohranitev duševnega ravnotežja. Nagrado je dobilo tehle deset zapovedi: 1. Omisli si zunaj svojega poklica kakšno nedolžno igračkanj o (zbiranje znamk, Ud.); tako si izpolniš prosti čas z delom, Id ti je všeč in te zanima. 2. Ustvari si primerno lastno »filozofijo«; skušaj se prilagoditi svoji družabni in duhovni okolici. 3. Zatipaj svoje misli tudi drugim, bodi tovariški v mišljenju in čustvovanju. Izpovej sc svojim prijateljem in vprašaj jih kdaj za svet. Jt. Svojim skrbem poglej pogumno v oči in jih trezno pretehtaj. Dnevna svetloba razprši nočne strahove. 5. Spravi v sklad svojo domišljijo z resničnostjo. Sanjaj, a tudi delaj! Imej želje, a tudi ustvarjaj! 6'. Varui sc bega iz resničnosti! Alkohol, mamila in uspavala niso zvesti prijatelji. 7. Pazi, da sc ti trlo ne zle ni: hodi na sprehode, plavaj, uganjaj šport! Tvoje mišice potrebujejo gibanja. S. Tudii v ljubezni naj čustvo ne podjarmi pameti docela. Neobvladana strast je plamen, ki te kaj lahko sežge; obvladana strast ti je pa luč na poti življenja. S. Pazi, da ti skrbi tako ne narastejo, da bi te zadušile. Pokliči o pravem času na pomoč. Navadno te tvoji bližnji laže rešijo, kakor sam misliš. 10. Zanesi se na čas; bodi potrpežljiv in upapoln. Čas zaceli vse rane. (u x K) zakaj ko sem mu ukazal, naj odpre gobec, se je uprl. Naposled je ubogal in videl sem na lastne oči, da je imel vse žrelo polno ovsa. Potlej sem stopil še k Babilonu; tudi on se je pretvarjal. Le s težavo sem ga zbudil in še teže sem ga pregovoril, da je odprl gobec. V njem je bilo polno ovsa in tudi prazno vrečo je bil zvil v sveženj in jo skril v gobcu. Da bi Babilona prestrašil, sem potegnil velike klešče j iz žepa. Žival je nekaj dni prej pre-j stala hudo operacijo — in ko je opa-i zila klešče, je zaprla gobec in zajavkala ko majcen otrok. Tak strah sem mu nagnal v kosti, da ni nikoli več grešil. Sami nam je pa tudi potem delal več preglavic kakor vsa čreda skupaj.« (»Prager Tagbl.«) Kronska barva (nči) London, aprila. V Aldershotu je tožila 261etna gospodična Izabela Thompsonova brivca Charlesa Petra Clarka, češ, da je pobarval njene lase z najnovejšo »kronsko barvo«, ki ji je pa lase docela pokvarila, saj so dobili grd zelenkast odsev in se ne dado več prebarvati. Brivec je v svojem zagovoru dejal, da je pred barvanjem gospodično opozoril na morebitno nevarnost novega barvila, ki ga dotlej še ni preizkusil. Gospodična Thompsonova se pa zato ni zmenila način pr pobarvane z novo barvo. Anekdote Einstein in večnost Einsteina je intervjuvala znamenita časnikarka Thompsonova, žena pesnika Sinclaira Levvisa. »Kakšna je po vašem mnenju razlika med časom in večnostjo?« je vprašala Thompsonova. »Dragi otrok,« ji je dobrodušno odgovoril Einstein, »ako bi si vzel toliko časa, da bi vam razložil to razliko, bi minila cela večnost, preden bi nie razumeli...« Nekaj je gnilega Alexander von Humboldt poroča, da je zaupal nekoč v tropskih krajih Južne Amerike nekega bolnega člana svoje znanstvene odprave nekemu domačinskemu zdravniku. Zdravilo, ki ga je indijanski Metuzalem pripravljal iz vseh mogočih bilk in cvetlic, ni pomagalo. »Zdravilo ni nič prida,« je dejal Humboldt padarju. Stari očanec je pa slcimal z glavo in je resno in odločno odgovoril: »Ne, tujec, zdravilo je že dobro, samo bolnik ni nič prida!« General — pijanec Baron de Sarrail, francoski general « *n v svetovni vojni vrhovni poveljnik ila in je hotela biti na vsaki flanco“ke armade v Siriji, je imel krijva, ki bo v mestu imela lase j tezave z nekim svojim vojakom, up 2 novo barvo i ' ^ .K* imel že skoraj vsa francoska Sodnik je razsodil, da tožiteljičina! v°j*la odlikovanja, ki si jih lahko pro- , , , v I St ' "*■ r»viK/vri TTIinK fmmi *-»«-» v\• >vl modna nestrpnost pač ne more biti dovolj tehten razlog za odškodnino, ki jo je Thompsonova terjala v tožbi. Moderni Salomon (nči) Bruselj, aprila. Pred policijskim sodnikom stoji mož, ki se je dal ločiti od svoje žene, ker se v zakonu nista dobro razumela. Njun edini otrok — deklica — je tedaj pripadla materi. Zdaj pa zahteva oče otroka nazaj, da ga izroči v rejo neki red-nici, ki je otroka že prej imela pri sebi. Oče trdi, da prava mati otroka zanemarja in da je dekletce pri njej docela zapuščeno. Sodnik se ni mogel takoj odločiti, komu naj izroči otroka, a na um mu je prišla srečna misel. Velel je deklici, naj gre k svoji krušni materi; toda otrok je bridko zajokal in se ni zmenil za poljube in objeme, s katerimi ga je obsipala rednica. »Dovolj!« je odločil moderni Salomon. »Naj gre zdaj otrok k pravi materi!« In glej: dekletce je od veselja poskočilo in med smehom in jokom stekla svoji mamici v naročje. Sodnik je razsodil, da ima otrok ostati pri svoji materi. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Vsak dan mora vaša občutljivost prestati novo preizkušnjo. Ali se hitro raznežite pri ganljivem ali žalostnem prizoru in ali se ob vsaki malenkosti razburite? Morda tega še sami prav ne veste, čeprav bi bilo dobro za vas, ker bi tako lahko spravili svojo rahločutnost v prave meje. Odgovorite na spodnjih 20 vprašanj docela odkritosrčno (z neodkritosrčnostjo boste le sebe opeharili). Kadar lahko z mirnim srcem odgovorite ,n e‘, zapišite 0. (n) Ktockliom, aprila. Ze večkrat* Kadar lahko odkrito priznate ,d a‘, zapišite 3. 1 Kadar se pa ne morete odločiti in oklevate med ,da‘ in ,ne‘, zapišite 1, če ste bližji ,ne‘, in 2, če ste bližji ,da‘. Spomin je izgubil smo slišali, da je ta ali oni nesrečnež zaradi kakšnega strašnega dogodka izgubil spomin. Nekaj podobnega se je dogodilo nekemu možu, ki je pri-;; Sel v uredništvo večjega stockholmskega lista in prosil, naj ga pred-;; stavijo glavnemu uredniku. Ko so mu prošnjo izpolnili, je povedal glavnemu uredniku, da je izgubil spomin, da se ne more spomniti Hiti svojega imena, niti svojega stanovanja, še manj pa kako in kje je živel Nadnje čase. časopisi naj bi prinesli njegovo sliko, da bi ga vsaj tako njegovi znanci ln sorodniki spoznali in rešili te strašne negotovosti. Uredniku se je zdel mož močno podoben nekemu znanemu inženirju. Te- I lefoniral je njegovim svojcem In res od Inženirjeve rodbine izvedel, da Je oče pred dvema mesecema odpotoval v London, odkoder Se ni nič pl-Kal. tako da so že v skrbeh zanj. Mi cadi padtefrate i/fiUi/otn? ♦**.♦ st pribori. Kljub temu pa ni mogel r :. jdovati v desetnika, ker je bil noč in dan pijan. »Ako bi neprenehoma ne žrl,« mu je dejal baron de Sarrail, »bi bil že zdavnaj sergeant! Samo pomisli, kako imenitno bi se počutil kot sergeant!« »Sergeant? Prava reč! Kadar .se napijem, se počutim kakor kakšen general!« Na obroke K očetu slavnega francoskega pisatelja Aleksandra Dumasa je prišel neki propadel pisun in vzkliknil: »Pri priči se grem obesit — sebe in svoje tri otroke — če mi takoj ne posodite tri sto frankov!« Zmerom radodarni pesnik je prebrskal vse omare in vse žepe, da bi pomogel nesrečnemu tovarišu. Našel je pa samo dve sto frankov. »Več vam ne morem dati,« je sočutno dejal. »To mi nič ne pomaga!« je rohnel obupanec in zavrnil denar. »Moram imeti tri sto frankov, ali sem pa z otroki vred pogubljen!« Stari Dumas je nekaj trenutkov razmišljal; potlej je pa menil: v Kako bi bilo, dragi tovariš, ako M za zdaj sebe obesili, otroke pa pustili za pozneje?« Vsak svoje... Med ameriško državljansko vojno je zastopal Anglijo v Washingtonu lord Lyons, aristokrat od nog do glave. Nekega dne ga je predsednik Lincoln povabil v svoje bojno taborišče, da bi J_se z njim pomenil o neki važni zadevi. Poslanik se je pripeljal ponoči na bojišče, in ko je zjutraj na vse zgodaj prišel k Lincolnovemu šotoru, je ves osupel opazil, kako si Lincoln sam Či- če dobite pri seštevanju 40 točk ali pa še več, je?sti sy°Je Skotnje to dokaz, da ste zelo občutljivi. Krotite se zatorej,!_ *Gos!w ’SV0Jfl biti pogubno za vas. Pri 30 točkah ali več, ste normalen človek, ki zna; svoje občutke brzdati s pametjo in ki tudi v tež-j kem položaju ohrani hladno kri, če pa ne dosežete 30 točk, je to dokaz, da st-ej preveč ravnodušni. Grozi vam nevarnost, da se boste! zaradi pomanjkanja čustvenosti posušili; prepusti] ste in zato vas vaši bližnji nimajo nič kaj radi.. Skušajte se torej približati življenju in poiščite sij priložnosti, ki vas bodo duševno in čustveno raz-J gibale 1 \)pcasan{a 1. Ali se z grozo zdrznete ob pogledu na krastačo, kačo ali miš? 2. Ali se znate tako navdušiti za dobro dramo, lepo knjigo ali film, da pri tem pozabite na svoje trenutne skrbi? 3. Ali mislite, kadar ste na parniku, v avtomobilu, v letalu ali na vlaku, da se lahko vsak čas pripeti nesreča? 4. Ali vas pogled na kri odbija? 5. Ali vas zelo potre, če se vam je zgodila očitna krivica? 6. Ali se odkrito veselite prijateljeve sreče, ki bi jo bili tudi vi utegnili doživeti namesto njega? 7. Ali se radi žrtvujete za veliko stvar? 8. Ali imate neprijeten občutek ob pogledu na kirurško orodje? 9. Ali vas v ljubezni rado prime ljubosumje? 10. Ali se bojite, Imate ,tremo' (ste plahi), če morate k svojemu predstojniku? 11. Ali vam je tesno pri srcu, kadar se k nevihti pripravlja? 12. Ali odlašate, kadar morate k zobozdravniku, da vam izdere zob? 13. Ali vam gredo stokanje in tožbe trpeče osebe do živega? 14. Ali se hitro in močno razburite.! če vas kdo razžali? škornje si čistite...« »To se vam čudno zdi?« je mirna menil Lincoln, »čigave škornje naj bi pa čistil, gospod poslanik?« Princesa in zmedeni policaj V Londonu pripovedujejo srčkano zgodbico o mali princesi Elizabeti, ki se je zgodila še takrat, ko je bil sedanji kralj Jurij VI. še yorški vojvoda' in je stanoval s svojo družino še f zasebni hiši sredi Londona. Nekega dne se je pred hišo yorške-ga vojvoda zmešal ves promet. Ljudje so videli, kako se je neki mlad stražnik obupano trudil, da bi uredil promet vozil, hkratu je pa škilil na neko bližnje okno. Na tem oknu je slonel* 15. Ali vam je žal, da niste odgovo-J mala Elizabeta in se na moč zabavala, rili ,po zaslugi1, če vas je kdo raz-* da ja je zmedenemu prometnemu straž« žalil? 16. Ali sl v cirkusu zakrijete od' ; niku neka znamenja. Redar je dobil za svojo nepazljivost strahu oči pri nevarnih vajah akro-Ihud ukor in vse je kazalo, da bo z* batov ali krotilcev? 17. Ali radi delite darove? > kazen premeščen v drugi okraj. Ko j« ! yorški vojvoda zvedel o tem dogodku, 18. Ali bi vas nevšečne okoliščine*se je zavzel za stražnika, svoji hčerki ali nesrečni dnevi (petek, trinajsti dan j je pa ukazal: »Tako, zdaj pa stopi dol v mesecu, itd.) utegnili odvrniti od*in se opraviči!« nameravanega potovanja? Londončani so ba je z velikim zado- 19. Ali oklevate, preden se lotite J voljstvom gledali, kako je stopila malai dolgočasnega dela? princesa k stražniku, mu ponudila ro- 20. Ali so bojite kritike o svojih de-Jčico in dejala: »2al mi je, da stai janjih in svojem vedenju? (nsd) J imeli zaradi mene sitnosti. Prav go« Urednik je neznanca odpeljal y ln-?*****»***»**»»»*«»***»*»t»**»***t«*»****t***»*»»»****»****«*«*«+*****+***»*****t»*****t***»*****»************»++*toYo ne bom tega nikoli voč storila.« CIM E AN« ODLIČNO JOBNO KBEMa pojasniti? storila to ko na v kovali n; io pred spod inje Deseti brat Ljubezenska povest v verzih | po Jurčičevem romanu |V sedanji čas postavil in v stihe prelil: I < • Ivan Rob PREIZKUSITE i Z leve na desno: V varšavskem živalskem vrtu Je te dni slonova samica dobila mladega. Ker »e slon v ujetništvu zelo redko plodi in je varšavski mladič dvanajsti iz evropskih živalskih vrtov, so Ra Poljaki krstili na ime »Tuzinko«, t. j. tucatski. — 2. slika: V Monakovem so prejšnji teden na svojevrsten način počastili Hitlerjev rojstni dan: tamkajšnja motorna brigada je naložila na avtomobile 1400 postarnih mamic in jih je peljala v okolico na izlet. — 3. slika: Neville Chamberlain postane po kronanju Jurija VI. naslednik sedanjega predsednika britanske vlade Baldwina. — 4. slika: Eno iamed najlepših italijanskih pinij so izruvali in odpeljali na posebnem tovornem avtu v Kini, kjer bo v okras svetovne razstave leta 1941, — 5. slika: V Portsmouthu na Angleškem preizkušajo novo vrsto miniaturne torpedovke »Moskito«. Ker je majhna in zelo nagla, ji bo težko priti do živega, tem nevarnejša bo pa zato taka torpedovka vojnim ladjam. — 6. slika: V 24 dneh okoli sveta misli priti švedski šurnalist Torsten Floden iz Stockholma. Uporabljal bo samo redne letalske zveze in bo potoval čez Berlin, Atene, Aleksandrijo, Nizozemsko Indijo, Hongkong, čez Pacifik v Manilo, Honolulu, San Francisco, Newyork, nato s Zeppelinom v Frankfurt, Berlin in nazaj v Stockholm. Po resničnih dogodkih napisaI F. N. 7. nadaljevanje XV. O joj, na Kvasa sem pozabil, pred vrati fant stoji vkovan; lahko se mi bo še prehladil, potem — adijo moj roman. Aha, že po stopnicah *topa, čuj, lahno trkanje na dver: »Naprej!« mu Benjamin *akliče, ie vstopi Kvas: »Dober večer! Jaz Lovre Kvas se Imenujem, [poklic: dijake poučujem.« XVI. |»A, vi ste? Novi nal Inštruktor? 'No, to je prav, to je lepo. Tu vam predstavljam svojo hčerko, !tu Balčka, Marjana, ženo. [Ne dajte, prosim, se motiti! iKar sedite! Ste trudni, a? iPa lačni? O, seveda siti prahu in vožnje. Ha, ha, ha! Prositi dalje se ne dajte, z večerjo brž se okrepčajte. XVII. Tu, vidite, smo vstran od hrupa, od velemestnih vstran zmešnjav, motor ne avto nam ne hupa, tu srečni smo brez vseh zabav. Hej, BaJček, ta gospod ti v glavo bo tri, to boli!« K obrambi mati zdaj pristopi »Le nič ne maraj, BaJček Gospod, saj fant je bistre le bolj živahne je narave.« XVIII. Med tem je z usti Kvas požiral pečenko, Manico z očmi; slabo je z nožem manevriraj, zato pod mizo mu sfrči. Rdeč ko rak je naš junak. Glasno se Manica zasmeje, Gospa pa v mislih jezno deje: »Res, čeden fant, kmetavz pa tak! Ker je večerja že končana, zato so šli vsi nina—nana. XIX. Pod streho sivega gradu, tam v senci starodavne slave pospale utrujene so glave, le dvema noč ne dfi miru. Naš Lovre nase se huduje, nerodnost taka ga jezi; a Manica načrte snuje, kalina ujeti si želi. Dobrotni sen čez dolgo časa je ukrotil Manico in Kvasa. XX. Bil jasen dan je, jutro krasno, ko Kvas iz postelje je vstal. Globoko je zadihal, strastno, tja k oknu brž se je pognal. Vsa zemlja kakor cvet dehti, tu spodaj v vrtu rože, ptiči, tam v dalji polja, trate, griči, a Kvas ne vidi teh stvari. V.sa ta lepota ga ne mika, oko za Manico mu stika. S. nadaljevanje Poklical je taksi in se je odpeljal, tiščoč si robec na sence. Po pravi berlinski navada so sc gledalci razdelili v tni prepirajoče se tabore, in vsi so se hlcratu obrnili k meni. Zbežala sem v neko temno stransko ulico, obetala sem pod drevesom in se naslonila na deblo. Od besa in razočaranja sem drhtela po vsem životu, * Ko sem se nekoliko zavedela in sem spet lahko mislila, me je pri priči obšel občutek, da bi bilo prav, če bi stopila k Alfredu in mu pošteno povedala svoje mnenje! — Potlej sem zavrgla to misel, dopovedovaje si, da ga nočem nikoli več videti. Nikoli, nikoli več! In razen tega je bilo že pol dvanajstih. Ali bi nemara kazalo, da telefoniram Racknerju in mu skušam dogodek — Odločila sem se, da bom rajši drugo julro. Šla sem domov, ali pravilneje: opotekala. sem se, ker so me zapuščale moči. V svoji opremljeni sobi na Wei-marski cesti sem se sesedla na posteljo in oblečena obležala... oblečena v »veliko popoldansko obleko« z globo-izrezom... Še celo zjokali se nisem mogla. Sreča v nesreči Drugo jutro sem ob devetih telefonirala Racknerju; medtem mi je moja gospodinj* izza vrat svoje sobe neprenehoma dajala znamenja, ki jih pa nisem razumela. Oglasila so je gospa Racknerjeva. S posebnim poudarkom, ki me je pretresel do mozga, je dejala: »Pogledala bom, ali bo hotel moj mož govoriti z varni.« In res je koj prišla in dejala: »Moj mož žal ne more z vami govoriti.« S slišni ni treskom je položila slušal-vilice. Saj drugega tudi priča-nisem mogla. Vse se mi je bled-očmi, in vsiljivo mahanje go-mi je šlo na živce. S slušalko na ušesu sem ostala še nekaj časa pri telefonu — in gospodinja je mislila, še zmerom govorim. Ko sem naposled vendar odšla od aparata, je planila k meni v svoji do vratu zapeti rožasti jutru ji obleki, eandrasta in : cedeče se od prijaznosti kakor zmerom. »Koliko sem snoči trkala na vaša ! vrata, gospodična. Sveta nebesa, kako I trdno spite...« Jaz sem pa vedela, da nisem vso : noč zatisnila očesa. ; »Tako, trkali ste? Zakaj »te pa tr-I kali, gospa VViesnickova?« Ničesar si I nisem bolj želela, kakor da bi me pu-’ stila pri miru. ! »Ko ste se vrnili domov, sem naj-' manj trikrat trkala. Zaradi tega pisma. • Ali ga mar niste našli na mizi?« Odkimala sem, ona je p« planila s • plapolajočo jutmjo obleko pred menoj v sobo — in glej, na mizi je res slonelo ob pepelniku drobno pismo, napisano na rožnatem papirju moje go-; spodi nje. »Mene je prosil za papir, pismo je pa napisal pri meni v salonu,« je razlagala. »Kdo?« »Tak berite že vendar... Dvakrat je bil ta gospod tu, pa vas nikoli ni našel. Vsakikrat se je pripeljal z avtomobilom... Slonela sem ravno ob oknu, ko je bilo pa tako lepo vreme kakor poleti.« Raztrgala sem ovitek, ki je bil zalepljen samo s skrajnim koncem. Brala sem: »Zelo spoštovana gospodična! Zaradi angažmana v tujini sem vas danes že dvakrat iskal, pa nisem imel sreče, da bi vas našel. Vljudno vas prosim, bodite tako ljubeznivi in me pričakujte jutri predpoldne okoli enajstih. Ako bi vam pa to ne bilo mogoče, blagovolite poklicati do desetih hotel Eden, da vas vratar zveže s sobo št, 107.« Podpis je bil slabo čitljiv; zdelo se mi je pa, da je podpisan de Stankovich. Še nikoli nisem slišala tega imena. Gospa Wiesneckova mi je opisala tujca s kar se da živahnimi barvami. Povedala mi je, da je velik, temnolas, gosposki in da ima velike črne brke. Že od nekdaj ji moje zveze z Alfredom niso bile všeč, češ: iz te reči tako nikdar nič pametnega ne bo! Ob vsaki priliki me je skušala na veleljubezniv način obesiti komu drugemu. Ko mi je tokrat čez ramo poškilila v Stankovi-čevo pisanje, ni mogla razumeti, da nisem od veselja poskočila do stropa. Ko sva še stali pri vratih moje sobe, sva zdajci zaslišali korake po stopnicah. Potlej je pozvonilo. Gospa Wiesneekova se je stekla preoblačit v svojo sobo, jaz sem pa zaprla svoja vrata. Potlej sem slišala, kako je gospa VViesneckova odklenila. Po glasu sem spoznala Alfreda. Srce. mi je utripalo, da še zlepa ne tako. Gospodinja je prišla in jk> stari navadi popraskala po mojih vratih z nohtom, »Gospod llarms, je javila. Niti trenutka nisem pomišljala, a tudi vrat nisem odprla. Rekla sem samo: »Nočem z njim govorili; še videti ga nočem.« »Vendar že... Vendar vas je srečala pamet!« je pritrdilno odgovorila gospa VViesneekova in je odslovila Alfreda. Ali sem si takrat v duši zaželela, da bi se naj ne pustil odsloviti, tega za gotovo ne morem reči. Mislim pa, da si tega niseni želela. Preveč sem bila besna zaradi njegovega in Schiilleje-vegn vedenja in nič manj nisem bila kajpak zmedena zaradi novih presenetljivih za.pletljajev. Oblekla sem si plašč in sd posadila klobuk na glavo, da bi odšla. »No... ali mar ne boste {»čakali gospoda?« me je trdo prijela NViesneeko-va, ko me je uzrla pri stanovanjskih vratih. »Dotlej se že vrnem.« Odšla sem .v Kantovo ulico; vreme je bilo še zmerom pomladansko. Zavila sem i»p ulicah prota Bavarskemu trgu... j Pozvonil« »eni pri Racknerju — in upala seol zaradi razvrednotenja funta ni bila mnogo dražja. V našem vagonu nas je bilo samo sedem, v sosednjem je pa sedelo nekaj Japoncev in nekaj Kitajcev, ki so ne-zaupno gledali drug drugega. Razen tega sta bila pri vlaku še dva ruska vozova »mehkega« in en voz »trdega« razreda. (Dalje prihodnjič) «• DURU N le za vsakogar Navajajmo otroke na red! Napak misli tisti, ki meni, da otrok nima smisla za red. Neka francoska zdravnica je ugotovila, da ima že dojenček nekak smisel za red ali pa vsaj za navado. Če koplješ nekaj mesecev starega otroka zmerom v isti kadi, bo krčevito jokal, kadar ga boš okopala v novi kadi, čeprav ne bo nič slabša. Že dveleten otrok rad' spravlja svoje stvari in igračke na eno in isto mesto in joka, če jih ne najde več tam. Seveda otrokova predstava o redu ni ista kakor pri nas odraslih. Če mama spravi rumena, modra, in bela pisma, ki jih je pisal oče, v eno škatlo, je to za njo red, za njenega štiriletnega sinčka pa nered. Otrok spoznava red od zunaj, po vtisih; to je docela naravno. Njegov red je pač nekak poseben red, a red je vendarle. Če že ne moreš imeti za otroka posebne otroške sobe, mu pripravi v svoji sobici primeren kotiček, ki bo samo njegov. Polica in srednje velika omara bosta zadostovali za njegove igračke. Omara naj ima precej predalov, tako bo otrok po njej lahko uredil svoje dragocenosti. Ali si že opazila, kaka otroci ljubijo škatle? Naredi jim veselje in podari jim sem pa tja kakšno. Višek otrokovega veselja je, če more imeti vsako stvar v škatlici, jo včasih pogledati, poskusiti, potem pa spet spraviti uvažaj v skrivališče. Igra s škatlicami je najboljša in najlepša vzgojna, pot k redu; zalegla bo več kakor sto be-sed. Ne pozabi, da so otroci pozabljivi, in zato jih večkrat opomni na nered v njihovem malem domu. Pri nekate- rih otrocih je smisel za red manj \ razvit kakor pri drugih. Jaz na pri- j mer se za red nisem menila; moja i mama je pa kmalu -uganila, kako me 1 bo ozdra vila. Peljala, me je k majhni znanki,' ki je bila prava ljubiteljica zaprtih škatlic, skrivnostnih zavitkov, pisanih pentljic in vseh mogočih papirčkov. Nobene stvari se nisem smela dotakniti, tako stroga je bila moja mala prijateljica. Ko je prišla ona k meni v goste, je bila moja omara za čudo podobna , njeni: v belem papirju zaviti koščki j pisanega blaga, dragoceni ovitki z znamkami, časopisne slike in ne vem kaj še vse... a vse samo zame. Sicer sem se kmalu omehčala in ponosno razkazala svoje zaklade, toda nereda nisem več prenesla. Zdelo se mi je imenitno imeti nekaj, kar druge zanima in kar jim lahko pokažem bolj od blizu ali bolj od daleč, česar pri svojem prejšnjem neredu seveda nisem mogla. Vidite, majhen nauk, ki pa v temelju spreobrne in poboljša Se tako mladega učenika. Ko se otrok navadi, da ima pri svojih stvareh red, mu lahko zaupate tudi težje naloge. Urejevati žlice na primer je izvrstna šola za vašo hčerko. Kadar bo pa že sanui prestavljala stole po sobi, bo ponosna in bo hotela povsod imeti svoj mali nosek. Ne branite ji in ne smejte se ji, tako bi vse pokvarili. Rajši jo opozorite na to in na ono napako in se delajte, kakor da upoštevate tudi njeno voljo: naredili ji boste mnogo veselja in prišli na svoji vzgojni poti za dobršen kos naprej. Saška S O 6^ -Brez Bayer-jevega križe I ni Aspirin tablet. Naša kuhinja Kako spoznamo, da kvas ni svež? Svež kvas ima dober, sadju podoben duh, lepo zunanjščino ima in se ne drobi. 5 gramov (1 velika žlieft) soli je na dan za kuho več ko dovolj. Kar je več, je škodljivo! JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE četrtek: Krompirjeva juha, svinjski uhlji s kaprami v omaki. Petek: Ledna juha, zabeljeni makaroni z rdečo peso, banane. Sobota: Jetrna kaša s kislimi kumaricami, zdrobovi žličniki v mleku. Nedelja: Svinjski kare s papriko*, artičoke, snežni žličniki. Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, dušena govedina z rižem in paradižnikovo omako. Torek: Zelenjavna juha, rezanci z gnjatjo, špinačo in solato. Sreda: Telečje meso v obari s cvetačo, buhtlji. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE četrtek: Juha z jajcem, kokoš v obari s testeninami, ocvrti krofi iz žganega testa z malinovim odcedkom. Petek: Obarna juha z zdrobom, jajčne palačinke s sardinami, špinača, češki teliti. Sobota: Kumnova juha, koštrunova omaka s krompirjem, praženec z ra-barbarovim kompotom. Nedelja: Umetna želvasta juha, zvita telečja obistna pečenka, solata, krompir mandljev puding**. Ponedeljek: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, govedina v obari, cvetača v obari, govedina, snežni kolač. Torek: Goveja juha z ribano kašo, možgani s špinačo, kipnik iz orehovih rezancev. Sreda: Zelenjavna juha z jajcem, *eljnato meso s krompirjem, španska grmada. Pojasnila * Svinjski kare s papriko: Svinjski kare vdrgni s soljo in kumnom in opeci na svinjski masti. Dodaj precej drobno sesekljane čebule, ko povre, fcalij z vodo in peci meso pri enako-' VSE ZA KUHINJO F. GOLOB, LJUBLjm Wolfova 8 ,ne>’ni toploti. Omako začini z milo Papriko in zalij s kislo smetano, pre-Vri še enkrat in pretlači. Preden jed Poneseš na mizo, dodaj omaki rezine kislih kumaric. ** Mandljev kipnik. Zmešaj 10 dek Presnega masla in 12 dek sladkorja v Prahu, da se speni, dodaj pet rumenjakov ln 12 dek olupljenih, posušenih j zmletih mandljev, nekaj limonove iuPinice, 3 deke moke, in nazadnje ®nRg petih beljakov. To zmes kuhaj v ®°bro namazani in s sladkorjem poneseni obliki. H kipniku lahko ser-l‘sš šod6 ali sadne odcedke. ZA RAZVAJENE ŽELODCE Nadevane artičoke Osnaii artičoke, tako da odrežeš na s i rijem koncu vrsto debelih listkov kuh vre<*. poplakneš v vodi in ^ naš v slanem kropu pol ure. Izkro-lekii sr*ke ln napolni votlino s se-,j. *JRno pečeno teletino, kateri pri-ai kisle smetane in nekoliko soli. Nadevane artičoke duši na presnem maslu približno še pol ure in prilij sem pa tja nekoliko juhe. Lahko pa za nadev sesekljaš rakovega mesa in zelenega peteršilja, primešaš mu presnega masla, 1 jajce in nekoliko kruhovih drobtin ter napolniš z njim artičoke. Potem duši artičoke na presnem maslu in juhi. Telečje srce v kaprni omaki Pretakni telečje srce z rezanci slanine in ga peci tako dolgo na presnem maslu s čebulo, materino dušico in soljo, da srce na obeh straneh lepo zarumeni. Potem ga zalij z juho in duši eno uro. Vzemi ga iz posode, precedi sok, poberi mast z njega, pridaj, ako treba, malo bledorjavega prežganja in 2 žlici kaper, dobro prevri omako in oblij z njo srce. Jajčni konjak 4 rumenjake, 25 dkg sladkorja, nekoliko vanilije (ne vanilina!) in 'hi smetane stepamo nad soparo, dokler že skoraj ne vre. Potlej stepemo peno na hladnem, prilijemo ’/«1 konjaka in Vel vinskega cveta. čim starejši je jajčni konjak, tem boljši je. Tople francoske omake Osnovna omaka je »s a u c e b 1 a n -c h e«: Maslo razbelimo, podmetemo z moko in zalijemo z juho. Pridatki: sol, limonov sok, košček presnega masla. Sauce brune: Prejšnji omaki pridenemo sok od pečenke (glace). Sauce moutarde: Osnovni omaki primešamo pred serviranjem nekoliko gorčice in kisa. Sauce a la creme: Osnovni omaki primešamo smetano. Sirovo pecivo Iz 8 dkg moke, 4 dkg nastrganega parmezana, 6 dkg presnega masla, 4 dkg olupljenih drobno zmletih mandljev, X rumenjaka in nekoliko soli vmesimo testo in ga za nožev hrbet debelo razvaljamo. Potlej Izrežemo poljubne like. Polovico peciva pečemo nenamazanega, polovico ga pa namažemo pred peko z rumenjakom in potresemo po vrhu s soljo in kumno, ali pa z nastrganim sirom in papriko. Naposled spenimo 5 dkg presnega masla, 3 dkg nastrganega sira in malo soli — ter s tem namažemo prazne — že pečene like — nato Jih pa pokrijemo s papričnimi in slanimi koščki. Sirovega peciva ne smemo temno zapeči. 'Domači zdravnik Kako odpraviš bradavice. Bradavico pomaži s kadečo se solitrno ali salicilno kislino. Zdravo kožo pa moraš prej dobro zavarovati z obližem. Preprosto sredstvo, ki uničuje bradavice, je kreda. Večkrat na dan si namaži bradavico s kredo, ki jo nosiš lahko kar s seboj v žepu. Odstranjevanje bradavic s kredo ima to prednost, da ni prav nič jievatno. Kurja očesa, to nadlego ni lahko odpraviti. Trdovratna kurja očesa pa vendarle preženeš s smrekovo smolo, ki jo segreješ, namažeš na krpico in položiš na kurje oko. Že drugi dan boš kurje oko lahko »izdrla«. Naj bo kurje oko še tako zastarelo in trdovratno, ga boš po nekaj dneh zanesljivo odpravila. ' k Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. reomatizmu, gripiju vročim. pod S. St. 1583 od S. XII. 19J6* Moda 1957 Preprost kroj, izbrano okrasje Tako je letošnje modno geslo, kako ga bodo sprejele razvajene ženske, je pa še nerešeno vprašanje. Saj vemo kako ženske sovražijo enoličnost, ni-kakon nočejo imeti »samostanskih halj«; ali bo imela torej nova moda uspeh tudi pri nežnem spolu? Bržkone, saj je letos kupljena obleka preprosta le na prvi pogled, v resnici je pa morda bolj zanimiva kakor na vse mogoče načine vrezane in izrezane obleke v prejšnjih letih. Osebni okus nositeljice bo to leto kazalo izbrano in okusno okrasje. Vsak šiv, vsaka guba in vsak rob mora biti izdelan kar najbolj pazljivo in lepo. Videli bomo preproste kostume, po vzorcu moških suknjičev, a njih okras bodo z lakom ali svilenim trakom obšiti reverji. V gumbnicah bomo nosile vse mogoče cvetke, ki bodo kolikor mogoče podobne pravim rožicam; oblika teh cvetlic se bo ponavljala na gumbih kostumov bluze. Ti g-umbi so lahko iz kristala, štrasa, kože ali iz lesa. Robovi ln šivi športnih plaščev bodo obšiti z usnjeno vrvico v grobem športnem ubodu, a svileni kostumi bodo imeli šive pošite s svileno vrvico v ravnem ali »cikcakastem« ubodu. še tako preprosta obleka naj ima lepe gumbe in pas s torbico v isti barvi. Kar ste prej izdale za draga blaga, prihranite leto® za okrasje. Na dopoldanski mladostni obleki bodo namesto gumbov čepeli ljubki ptički, podkvice ali hišice, še bolj zanimivi bodo okrogli gumbi s slikami, s hribčkom, izza katerega kuka solnce, drevescem v cvetju, hišico z rdečo streho, ali pa kar s celo vasico. Originalnosti torej dovolj, kaj ne? Tudi novi pasovi bodo prav lep okras pomladanskih in poletnih oblek. Kolikor preprostejša bo obleka, toli- Da M vitka! Pravijo, da »obleka naredi človeka«. Pa ga tudi res! Shujševalni postopki vseh vrst. in načinov so za žensko prav tako ponižujoči, kakor je človeka nevredno jesti brez misli in brez mere. Pravilna in, preprosta hrana, zdravje in dovolj gibanja., pa boš ravno pravšna, ne presuha, ne predebela, ampak lepo vitka. Poseben čar in mik ima ta beseda. Ali ne? - Nekaterim se zdi tisto, kar pomeni, nedosegljivo. Pa ne vedo, da jim za vitkost manjka predvsem najvažnejše: šiviljska umetnost. Ni vsaka ženska po poklicu šivilja. Pa tudi nadarjenosti za ta posel nima vsaka. Smisel za šivanje, čut za pravilno in lepo oblačenje pa bi morala imeti prav vsaka- ženska. Vitka hočeš biti! Dobro. Potem predvsem vedi, da vsaka obleka, ki ti je v časopisu všeč, ni zate. Modni risarji so svoje modele ustvarili za povprečni, prav za prav idealni tip ženske postave, če hočeš, da bo obleka, ki ti je v časopisu všeč, lepa tudi na tebi, to je, da boš ti lepa v njej, moraš marsikatero podrobnost na sliki prilagoditi sebi, to se pravi, marsikaj bo treba v kroju in izgledu predrugačiti. Močne ženske ne bi nikdar smele nositi preozke obleke. Njih obleke pa tudi ne bi smele biti preveč preproste in enostavne. Kazaki, volani, pa-hovke, šapotlji in podobno, močno po-1 stavo izvrstno popravijo. Samo boki ne smejo biti z blagom in okraski preveč poudarjeni. Zajetnejše gospe in gospodične naj se pa tudi izognejo širokim in prebogatim rokavom, čeravno bi jim jih gospa moda priporočala ali celo vsiljevala. Jopica angleškega kroja se jim do lepo podala, če bodo reverji speljani precej globoko navzdol, pri plašču bo pa poudarjal vitkost ne preširok, skoraj do pasu segajoč krznen ovratnik. če si močna in še majhna povrhu, ne nosi pasu, posebno širokega ne in ne takega, ki obsega vso postavo. Poudarjeni podolžni šivi ti bodo tudi pomagali, da boš videti bolj sloka. Kombinacija krila in bluze, ki telo nekako prereže, za močne postave ni. Majhna, okrogla osebica bo pa videti prikupna in mična v kombinaciji bluze ali kratkega žlvotka s krilom, podaljšanim navzgor nad pas. Okrogli ovratniki, obleke pri katerih ■ leže črte vodoravno, križaste obleke, niso zate, če meniš, da si močna ali celo debela. Vendar se zato črtastemu in križa-stemu blagu ne boš odrekla. Obleko boš ukrojila takOi da bodo črte ležale podolgem, križasto blago boš pa položila tako, da bodo kvadrati ležali v diagonali. Preveč živih, kričečih in velikovzor-častih blag močna In majhna ženska ne bo kupila. Za vse, majhne in velike, suhe in debele pa velja tole: Poskusite se spoznati take, kakor v resnici ste! Napravite, ustvarite iz svojih let, s svojskimi barvami, iz svoje postave in iz vse svoje osebe poseben 'tip! In se njemu primerno oblačite. (at) Z zakonom zaščiteno po vsem »vetu Zobna ščetka »ORLOV* ohrani tvoje zdravje, tvoje zobe pa čiste in bele Dobi se povsod! Angleške študentke so uvedle gornjo modo za kolesarjenje ko ljubkejši bo originalni pas. Na spet modernih platnenih oblekah bodo pasovi izvezeni iz pestre volne. Kostumi naj imajo pasove iz kože in ne lz istega blaga, kakor je bilo doslej v navadi. Nekaj pa prinaša nov pas praktičnega; včasih ga bomo lahko uporabljale kot torbico, saj bodo imeli skoraj vsi pasovi za kostume, spredaj majhne že)*, v katere bomo lahko vtaknile denarnico, robček, pa tudi glavnik. Doslej je ženski svet Izbiral z vso skrbjo kroj, letos naj bolj pazi na blago in okras. Le dobro blago se lepo prime telesa, se ne zguba ob vsaki priliki in se nosi lahko več let. če si iznajdljiva, ti okrasje ne bo preveč praznilo mošnjička, saj boš imela toliko izbere, da boš tudi za majhen denar našla kaj ljubkega in svojevrstnega. »(n) Počitek in lepota »Kdor se ne zna odpočiti, tudi delati ne zna,« ta pregovor bi za ženske lahko prikrojili takole: »Katera se ne zna odpočiti, ne bo nikoli lepa in sveža.« Naše matere in babice so živele preprosteje in mirneje kakor me. Zato pa tudi nobena ni poznala nevroze, migrene, lene prebave, želodčne kisline in ne vem česa vsega še. Takrat ženske niso bile ves dan zdoma, v službi pri delu pa tudi v vseh mogočih klubih, na obiskih in zabavah ne. Resda so bile včasih socialne razmere bolj urejene, da so skoraj vse ženske dobro jedle in dosti spale, nevrozo in nevra-stenijo so poznale samo iz knjig in romanov. Velika napaka današnje ženske je, da premalo ceni počitek ali pa sploh ne. Vsaka ženska, ki bi bila rada dolgo lepa in čedna, naj spi vsako noč vsaj 9 ur, pozimi pa še več. Posebno velja to za one, ki imajo štirideseto leto že za seboj. Pojdi spat vsak večer ob isti uri, in sicer še pred polnočjo. Organizem se rad navadi na red pri spanju, potem je namreč tudi prebava lažja in hitrejša. Najboljše je spati v dobro prezračeni sobi, če si pa utrjena, se tudi noči pri odprtem ali priprtem oknu ne boj! Pazi, da ne bo prepiha. Važno je, da pri spanju ne tlačiš obraza v blazino, ker to zelo škoduje j nežni koži in pospešuje nastanek in j razvoj gub. Tudi spanje na dlani. ! podviti pod licem, je škodljivo, j Mnogo žensk ne more zaspati, ker i imajo mrzlo čelo in obraz. Tej nad-i logi boš hitro kos, če vzameš tanko, fino -volneno krpo in jo položiš na obraz. Kmalu se boš ogrela in sladko zaspala. Po zajtrku je priporočljiv kratek odpočitek, prav tako po kosilu in večerji. če po kosilu malo posediš ali poležiš, boš imela čisto polt, ker počitek 1» jedi pospešuje prebavo. Skoraj bi rekli, da je napak po jedi lotiti se težjega dela ali oditi na sprehod, ker vse , to moti prebavo; da je od prebave precej .odvisna lepota tvoje kože, pa menda veš. Kadar si zelo izmučena, lezi popoldne v zastrto sobo In počivaj mirno in sproščeno vsaj eno uro. Po tem počitku bo tvoja polt sveža in tvoje oči bleščeče. Pri počivanju si izbriši z obraza puder ali kremo, le tako bo uspeh popoln. Vidiš torej, da niso vsa sredstva za lepoto draga in nedosegljiva, narobe: najboljši lepotni pripomočki so zmerom tisti najpreprostejši in že neštetokrat preizkušeni, ki jih narava sa-1 ma priporoča. (n) Marija J., Zagreb: Kako je treba jesti kaviar? S kruhom? Kaviar navadno vedno servirajo z malce opraženim kruhom Rezino tega kruha namažemo s presnim maslom in ga nato obložimo še s kaviarjem. Pri tein rabimo vilice a.li nalašč za to pripravljen nož. nikdar pa ne jeklenega noža. Kaviar je ribja jed in moramo zato z njim ravnati kot z ribo. Uib pa tudi nikdar ne smemo jesti z nožem. Če hočemo, nakapljamo na kaviar še malo limonovega soka, da še izboljšamo okus. Marica V., Lj.: Kaj pa kaktusi? Ali jili je treba zelo negovati? Ja* imam prav malo časa, a vendar lii na okrni rada imela nekaj teh hodikastih glavic. Če imate malo časa, pa bi vseeno lioteli imeti vrtiček pred oknom, so kaktusi ko nalašč za vas. Seveda le. če so vam všftč. Nekaterim se zde dolgočasni. Pa niso. Kar kupite si jih nekaj, prodajalec vam bo rad nasvetoval najodpornejše vrste, ki potrebujejo prav malo nege ali skoraj nič. in so zanjo zelo hvaležni. Zdaj je čas za presajanje. Lončke vzemite rajši riimrj-še k ukor prevelike. Ko'kaktuse presadile. jih 4 db 5 dni ne smete zaliti. Pustite jih na mirnem,nesolnfiiem kraju. Potem šele jih zalijte in prinesite na okno. Najlepše vam bodo uspevali, če jim napravite nekakšno s steklom pokrito gajbico ali gredico na okenski- polici’. Če bi se zanjo .zanimali, kar sporočite, pa vam pošljem slika take gredice na oknu. Kaktusom dajte rajši manj moče ko preveč. V zimskem času jim pa vodo takorokoč odtegnite. Na ta način boste s časom najlaže vzgojili cvetove. Zofka Z.. Šmartno: Povejte prosim recept za kakšno zdravo pijačo. Na spomlad precej trpim zaradi žeje; alkoholnih pijač ne pijem nobenih, saj tudi pomagal« ne bi Lani /-» nhunnri evoo T<* V7l?nlrnil^ ■ L, . , , Tamara se je raztogotila. »Predstaviti bi se vendar lahko mirno utripati srce, je vzkliknila mrs. Hardcastlova: »Poglej! Sko-j raj bi prisegla, da je ta jezdec tisti norec v pidžami.« III Ples pri kedivu Tamari je bilo na plesu pri kedivu marsikaj všeč, toda dolgo se ni mogla potolažiti, da je zaradi vrveža na ulicah potrebovala toliko časa za pot do kedivove palače. Njegov dvorec je bil — prav gotovo je danes še zmerom — takšen kakršni so vsi dvorci, ki so sezidani v puhlem slogu tretjega francoskega cesarstva. Lep res ni bil. V dvorani so slavnost močno poživile prelepe pisane častniške uniforme, pomešane med civilno oblečene egiptovske uradnike. Tamara se je s svojo prijateljico sprehajala po sobanah in se zabavala z znanci. V polkih, ki so bili tistikrat v Kairu, je bilo mnogo mladih elegantnih častnikov, ki so se naslajali plešoč z vitko mlado vdovo. Na moč elegantno oblečena Tamara se je skoraj ves čas vrtela, največ z nekim elegantnim huzarjem. »Stopiva bliže k dvorjanikom, da si bova laže ogledala Ruse,« ji je dejal častnik. »Morda še ne veste, da je snoči prišel v Kairo neki veliki knez; tudi on je med povabljenci na plesu.« Ustopila sta se blizu neke manjše gruče, ki je obkrožala kedlva. Med bleščečimi uniformami knezovega spremstva je obviselo Ta-marino oko zlasti na neki rdeči uniformi, kakršne do tistega dne še nikoli ni videla. Pozneje je Izvedela, da je mladi častnik kozak carjevega spremstva. Na prvi pogled se ji je zdelo njegovo oblačilo kakor prekrasen kostum za maškarado. Visoki škornji, nad vse okusni suknjič jutrovskega kroja, bele hlače, kakor škrlat rdeči rokavi, srebrni in zlati našivi in za čudežno lepim pasom zataknjeno orožje: vse to je bilo Tamari na moč všeč. Zdajci je spoznala častnika — bil je mladi mož, ki ga je srečala pred sfingo.... dal; sicer moram smatrati njegovo vedenje za predrznost,« si je mislila. Dobro je vedela, da je bila nocoj posebno lepa; lepa in gosposka, mlada in sveža ko dekle. In res ni bilo skoraj v vsej dvorani moškega, ki bi ne bil pasel oči po njej. Bes je poživil ogenj njenih oči in na njenih licih se je pojavila živa rdečica. Plesala je čedalje strastne j e. Ko je prišla že v drugo v neznančevo bližino, je bilo pač že minilo pol ure, čeprav ni ves ta čas izpustila rdeče postave niti za trenutek iz oči. Mladi častnik ni plesal, temveč se je včasih' pogovarjal z velikim kne»om, ali so ga pa z ostalim spremstvom predstavljali imenitnim damam. Na obrazu se mu je zrcalila zdolgočasenost. Tamara ni marala vprašati po njegovem imenu, četudi bi bila to prav lahko storila, zakaj vsakdo se je zanimal za Ruse in vsakdo se je rad o njih pogovarjal. Tamara se je kar ogibala skupine odličnih Angležev, ki so stali poleg Rusov. Ko je spet priplesala mimo visokoraslega kozaka, ga je ošinila s prezirljivim pogledom. Toda takšna usoda ji ni bila namenjena vso noč! Kmalu nato je prišel ataše ponjo, da jo predstavi velikemu knezu. Ko se je pred njim po dvorjansko priklonila, je pristopilo njegovo spremstvo, da se ji predstavi. »Knez Milaslavski;« slišala je, da ga je neki njegov prijatelj klical za »Grička«. To ime ji je bilo na moč všeč; zakaj neki je takšen grdun, da jo tako ponižuje? Zdela se je sama sebi od sile »neznatna«. Nikoli bi ne bila smela dovoliti, da jo je pri sfingi ogovoril; zdaj je bila hudo kaznovana za svoj prestopek zoper dostojnost! Z vsemi drugimi je spregovorila nekaj besed po francosko, a ker je Milaslavski še zmerom stal pred njo s porogljivim nasmeškom v očeh, se je obrnila vstran in si je od sramu in togote zgrizla ustnice skoraj do krvi. ščeče se demante njenega diade ma. Držal je ni morda na kak rafiniran način; plesal je pač nebeško, to je edini izraz. In tudi sicer je bilo na njem nekaj, kar je 1 nedopovedljivo primamljalo; vsaj Tamari se je tako zdelo. Naposled sta se vendar malo odpočila, in on je prvi spregovoril Dogodka pri sfingi ni omenil niti z besedo; govoril je samo prav resno o Kairu, o polu in o dirkah in ji je naposled začel pripovedovati, da se je danes pripeljal njegov veliki knez. Povedal ji je tudi, da on sam ni od kneževega spremstva, temveč da se potika za svojo lastno zabavo po Egiptu. Kolikor je Tamara ujela iz njegovih besed, je moral biti že od novembra v teh krajih. Ob Nilu se je že vozil in je imel srečo, da je v Meni našel, malo hišico, kjer ima mir in ga nihče ne moti. Tamara se je morala smejati, ko se je spomnila Millicente in njene osuplosti spričo nesrečne pidžame. Če bi Millicent vedela, da ona zdaj z njim pleše! Ko se je nasmehnila, ji je spet položil roko okoli pasu in jo zavrtel. Tokrat jo je prižel že bliže k sebi, in ko se je spet znova tako ljubko nasmehnila predse, jo je stisnil k sebi in dejal: »Ako še še enkrat tako nasmehnete, vas poljubim — kar tu sredi dvorane.« Tamara je obstala ko ukopana; kri ji je udarila v obraz in vsa srdita je vzkliknila: »Kako si le upate izreci taksno predrznost!« Stala sta tedaj v nekem kotu m nihče ju ni imel za mar. Na vso srečo, zakaj bliskovito se je bil nagnil in jo poljubil na tilnik. To se je zgodilo s tako neverjetno naglico in s tolikšno drznostjo, da bi bil celo slučajen opazovalec mislil, da se je častnik samo sklonil in nekaj pobral. Toda poljub jo je žgal na vratu; komaj je zadrževala solze ranjenega ponosa. »Kako si le upate, kako si le drznete...« je hlipnila. »Zares, kavalirsko ste mi poplačali, ker sem vam snoči dovolila, da se pogovarjate z menoj.« »Snoči?« je odgovoril in s silo pritegnil njeno roko pod svojo, za-vivši s Tamaro k skupini njenih prijateljev. »Snočnjo noč ste se bali, da bi me kdo iz hotela ne videl, nocoj pa mi kažete trmo. Samo še enkrat poskusite, pa vas poljubim na usta.« Tamara je prebledela ko zid: zdelo se ji je, da ji zmanjkuje tal pod nogami in da ji kolena klecajo. V vsem svojem urejenem in mirnem življenju ni še nikoli pomnila tolikšnega razburjenja. Knez jo je pogledal, in iz njegovih oči je izginila vsa divjost. Resno in vljudno se ji je priklonil in se je tik Millicente poslovil od nje. Tamara je vedela, da se mora prava dama zmerom znajti; zato se je z veselim obrazom obrnila k prijateljici in ji jela gostoleti, ka- kJEZJ "v v 'tr .MORANA’ JE USAVRŠENA.ODPRAVI.PRHL3AJ.EKCEME.JACI IN HRANI IASISC E TAKO] USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE DORASTEJO TUDI HAPLESA5TOM MESTU CENA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40. POŠTNINA DIN 7.- MODERNA KOZMETIKA-5P tl T- MORANA'DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO Cene našim malim oglasom so zmerne in I času primerne ! ko imenitno se zabava; njene nosnice so pa drhtele še ves večer. »Hvala Bogu!« si je mislila nekaj ur pozneje, ko je legla v posteljo. »Hvala Bogu, da jutri odpotujeva. Nikoli ga ne bom več videla, in živ krst ne bo zvedel o moji sramoti!« IV Na parniku Drugo jutro sta odpotovali. Nekoliko objokanih prijateljev je stalo pred vlakom in v njunem oddelku je bilo toliko rož kakor v kakšni cvetličarni. Z vsako minuto se je Tamari vračalo duševno rav-, notežje ob misli, da bo vsak hip obrnila hrbet tej deželi svoje sramote. Vožnja do Aleksandrije je utrudljiva, prgšna in vroča, ne vidiš pa na vsej poti ničesar zanimivega. Takoj po prihodu sta stekli na ladjo in nista, privoščili niti pogleda sopotnikom, ki so z njima vštric stopali po ladijskem mostiču. Nobena izmed njih ni bila odporna zoper morsko bolezen, in še utrujeni sta bili do smrti. Zdelo se je, da bo noč nemirna; pri priči sta se zaklenili v svoji kabini, da bi kolikor mogoče prej zaspali. Prihodnji dan je bila nedelja; veter je še zmerom bril, popoldne se je pa nekam polegel. Tamara je vstala in se oblekla, potlej je pa zavila na palubo. »Mrs. Hardcastlova je odšla že pred več urami gor; že pred obedom je odšla iz kabine, madame,« je dejala sobarica Tamari. »Naročila je, da stopite precej k njej, ko boste vstali.« ' Parnik je bil eden izmed mnogih, ki prevažajo potnike med Aleksandrijo in Trstom. Obe Angležinji sta si dali postavili ležalna stola v zatišje, in Tamara se je že’ veselila, da bo lahko tam pri mesečini sedela in občudovala lepoto nočnega morja. Sobarica je šla z ogrinjalom, blazino in s knjigo v roki pred njo. šele ko je Tamara sedla, je opazila, da stoji poleg nje prazen stol. »Ta zaspanka,« jo je pozdravila Millicent Hardcastlova, »ves božji dan prespiš! že od opoldneva je tako krasno vreme, in ves ta čas sem se imenitno zabavala. Izredno vljudni mladi knez, ki sva se z njim pri kedivu seznanila, Je na ladji; stol poleg tebe je njegov. Pravkar je odšel s Stephenom Strongom. Ure in ure sva kramljala.« Tamaro je zdajci hladno spreletelo. »Nisem ga videla niti v vlaku, niti ko sva stopili na ladjo,« je a težavo izjavila. »Tudi jaz ne; moral je pa biti tik za nama. Za mizo sedi prav poleg naju. Prava sreča, da so ga nama predstavili; ne bi se mogla kar tako s tujcem zabavati, čeprav na ladji take reči niso tako stroge. Kratko in malo ne razumem ljudi, ki med potjo sklepajo znanje. Ali gre tebi v glavo?« »Ne,« je komaj slišno dahnila Tamara. Premišljala je, kaj neki naj stori. Kneza ne bo mogla ignorirati, ne da bi Millicenti povedala, zakaj tako počne. Razen tega bi bil njen prezir njemu samo v zabavo. Najbolje bo, si je dejala, da ostane hladna in nedostopna. Ako bi pa postal spet predrzen, se bo kratko in malo zaklenila v svojo kabino. Ti vražja smola, ti! In Tamara je bila trdno prepričana, da ga ne bo nikoli več srečala! In zdaj bosta do srede popoldne skupaj, in neprenehoma jo bo njegova navzočnost spominjala najsramotnej-šega trenutka njenega življenja. Po njeni lastni krivdi se je zgrnila nesreča nadnjo; in prav je tako! Zakaj je pa obrnila hrbet strogim naukom, ki jih jo je učila teta Klara! Da mu ni pri sfingi, odgovorila, bi zdaj... Oh, preveč| sram jo je bilo, da bi mislila na to. Pol ure ji je bilo sojene, da se znajde, preden se je prikazal predmet njenega nemira, in še takrat ga je videla samo mimogrede a svojim starim prijateljem Strongom. (Dalje prih.) Hu mor Poznavalci čopič je uihetnik in slikar portretov. Njegova hiša stoji tik hiše njegovega prijatelja Bogatina. Neko jutro priteče Bogatin ves razburjen k čopiču in vzklikne: »Premisli, nocoj so vlomili pri nas!« »Križ božji! Ali so mnogo pokradli?« »Precej denarja, mnogo srebrnine — in... ali ni čudno?... sliko, ki si jo ti zame naslikal, so izrezali iz okvirja...« »O, to je pa sreča zame,« je navdušeno vzkliknil slikar, »reklama, da si boljše ne morem misliti!« s.„in odnesli okvir!« Je končal Bogatin svoj stavek. Zemljepisje -No, gospa Kovačičeva, ali je vaš sin še zmerom v Ameriki?« »Ne. Premislite, zdaj je nekje na Kitajskem!« »Lej ga, lej, kje pa je?« »Poslednje pismo mi je poslal iz Sing Singa!« (Sing Sing je največja ameriška kaznilnica.) Predolgi mesec Ravnatelj: »Ali shajate z vašo plačo?« »S plačo že, z mesecem pa ne. Na koncu mi zmerom nekaj dni preveč hodi...« škotje se puntajo V Aberdeenu, v središču škotske varčnosti, nameravajo znižati voznino na tramvaju. Vsi Aberdeenci so se kakor en mož postavili po robu, češ da bodo zdaj premalo prihranili, ako bodo peš hodili... Samo prvič... »Največja nevarnost v Indiji so kače strupenjače,« pripoveduje neki raziskovalec. »človek ni varen pred njimi niti v hišah.« »Joj, to je pa strašno,« de preplašeno vneta poslušalka. »Ako bi uzrla takole zver, bi od strahu pri priči umrla.« »Kaj še! Samo prvič,« jo je pomiril raziskovalec, »kasneje se človek temu privadi.« Njegova slaba stran »Vaš nečak je torej v Ameriki?« se zanima stari učitelj. »Da, to se pravi: ne! Hotel je v Ameriko, pa mi je ondan pisal iz Južne Afrike!« »Da, da!« zaskrbljeno prikima učitelj, »zemljepis je bil zmerom njegova slaba stran!« Dedek je bolan Dedek mora piti zdravilo, pa mu nič ne tekne. Petrček ga opazuje, kako se pači, ko pije grenko zdravilo. »Zakaj pa moraš uživati tako grenke kapljice, dedek?« »Zato, ker sem prej včasih preveč dobrih kapljic popil, otrok moj!« Spozna se »Mislim, da smo dobili obisk!« »Kako pa to veš?« »Pravkar sem slišal mamico, kako je očetu dejala .dragi možek1!« Na kolenih... »Ti niti ne veš, kolikokrat so me na kolenih prosili, naj se poročim, preden si me ti zasnubil!« »Res? Kdo pa?« »Moji starši!« Iz otroških ust Fani ek v družinskem kopališču: »O, gospod Majer, kako dobro znate plavati! Moj očka je pa včeraj pravil, da se tako težko držite nad vodo...« V gostilni Gostje pri dveh mizah se pomenkujejo o športu, telovadbi, rekordih, itd. Kar izjavi čokat, mišičast gospod: »Naj mi kdo izmed vas pove kakšno dejanje, ki ga ne more sam narediti — jaz ga bom z lahkoto izvršil.« Majhen, star možiček za sosednjo ttdzo meni plaho: »Oh, ljubi gospod, kako vam bom hvaležen — he morem namreč plačati svojega zapitka.« Nevama rež »Kadar bo prihodnjič prižel sodni izterjevalec, mu bom pa zobe pokazal!« ■e je repenčil gospod Dreta. »Nikar, dragi možek, sicer ti le ■obe zarubi!« Ko tla bi se norca (letala: »Gospod Mence, hišnik pravi. da . “'a voilo zapreti in da si je natočite, °'ikor je potrebujete.« (»Passing Show« ARTIST BUX VEL'K ROMAN IZ CIRKUŠKE. QA ŽIVLJENJA Napisa/ Hans Possendor f Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 9. nadaljevanje Obrnila se je, da bi odšla. Tedaj se je Bux domislil, da bi bilo dobro, ako vzame palico s seboj. Tukaj zunaj na tovorni postaji morda ob tej nočni uri ni preveč varno in spremiti mora vendar damo. Brž je še enkrat odklenil voz, se vrnil s palico in odšel s Fedo proti postajnemu izhodu. Fedo je zdajci zazeblo in dejala je: »Rada bi popila nekaj toplega. Morda bo še kakšna kavarna odprta.« V prvi ulici sta staknila majhno krčmo. Bila je tovorni postaji naj-bližnja in nekaj cirkuških voznikov se je že tam krepčalo. Kave ni bilo več; zato sta se zadovoljila s pelinkovcem. Ko sta Bux in Feda že sedela za svojo malo mizo pit kozarcih krepčilne pijače, sta vstopila Jack Ben-son in vodja pri cirkusu angažirane indijanske skupine. Indijanec je Buxa pozdravil; Benson se je pa delal, kakor da ga ni videl. Potlej je sedel z Indijancem k sosednji mizi in naskrivaj škilil po mladi tujki. Zdajci je Američana spreletelo ko blisk po vseh udih: poleg Buxa je slonela ob stolu čudna palica rumene barve z debelim, z usnjem prevlečenim ročajem. Benson se je moral obrniti vstran, da skrije svojo razburjenost. Potlej je še enkrat poškilil tja: Ni dvoma, to je tista palica, ki jo omenja poročilo o ameriškem procesu — tisto morilno orožje, ki je brez sledu izginilo, kakor je Bux sam trdil! In na svetlem svinjskem usnju so se poznali temni madeži — sledovi krvi!... Minuto po Bensonovem odkritju je mladi par vstal in odšel iz krčme. XI Takoj po prihodu v Rim je odšel Benson na ameriški konzulat in se prijavil generalnemu konzulu. »V kakšni zadevi bi radi govorili z njim?« je vprašal tajnik. »Vam tega ne morem povedati; tajna stvar.« »Gospod generalni konzul je na potovanju. Lahko vas pa javim njegovemu zastopniku.« Po kratkem čakanju je sluga odpeljal Bensona k nekemu mlajšemu gospodu. Ta je spoznal v njem takoj mulata in ga ni nič preveč prijazno vprašal po njegovih željah. »Ameriški državljan sem. Tukaj-le, prosim!« je dejal Benson in mu ponudil svoj potni list. »Pri nemškem cirkusu sem.« Mladi Američan je pregledal legitimacijo in mu jo je vrnil; »V redu. Kaj bi radi? Ali ste v sporu z ravnateljstvom?« »Ne, gre za mnogo važnejše stvari. Prosim, preberite to!« Benson je ponudil gospodu usodno številko »New-Orleans-Timesa« in pokazal s prstom na poročilo o razpravi. »Ali moram vse to prebrati?« »Da. Prosim vas.« »Kar sedite ta čas!« Z živčno naglico je preletel Američan čas-niško poročilo. Po malem je pa postal njegov obraz napet in naglica branja počasnejša. Najmanj deset minut je minilo, preden je uradnik odložil časnik in dejal: »Nu torej, kaj mi Imate povedati?« »Ta klovn je zdaj pri nas v službi — ta gospod Willibald Buchs-baum. Imenuje se Vili Bux « »Kaj to nam mar? Saj je vendar oproščen, kakor tu piše.« »Ze, toda njegovo izginulo palico sem odkril pri njem. Natanko takšna je, kakor jo opisuje poročilo, in na ročaju se poznajo madeži od krvi.« »Ali ste o tem trdno prepričani?« »Popolnoma! — Kakšno nagrado mi daste, ako vam prinesem palico?« Uradnik je nekaj časa premišljal. Naposled je pa dejal: »To je vse zelo zanimivo, mister Benson, toda stvar ni tako preprosta, kakor se vam zdi. Paziti moramo, da ne zagrešimo kakšne napake. — Pogovoril se bom o zadevi z gospodom generalnim konzulom in našim odvetnikom. Pridite, prosim, jutri ob tem času spet. Predvsem pa: živi duši o tem ničesar ne povejte! — Ali ste nemara kakšnemu artistu o tem že kaj pripovedovali?« »Prav nikomur.« »Prav.—Torej jutri na svidenje! Dotlej hvala za obvestilo.« * Ko se je Benson drugi dan spet vrnil, ga je sprejel sam generalni konzul. »Poslušajte me, mister Benson,« je dejal stari gospod. »Vam se zdi zadeva mistra Buchsbauma mnogo lažja, kakor je. — Predvsem vam pa mi kot oblast ne moremo dati naročila, da palico ukradete in jo prinesete nam. In tudi če bi to storili na lastno pest, bi lahko gospod Buchsbaum še zmerom zanikal, da je palica njegova ali pa, da ste palico pri njem našli. — Morda ste celo sprti z njim? He?« Generalni konzul je ošinil mulata z nezaupljivim pogledom. »Ali ne morete dati njegovega voza preiskati po policiji in — če najdemo palico — ali ga ne morete dati aretirati?« je prežavo vprašal Benson. »Še zdaleč ne! Italijanska policija si ne bo hotela opeči prstov! Zgolj zaradi časniškega poročila se kaj takšnega ne da doseči. Tu bi morala že ameriška vlada po diplomatih prositi italijanske oblasti za aretacijo tega moža. In tudi potlej je dvomljivo, ali bi Italija ustregla prošnji, zakaj najdba palice še vendar ni dokončen dokaz, da je Buchsbaum morilec.« »Torej boste pustili tiča kar tako pri miru?« je srdito in razočarano vprašal Benson. »Ne, toda na uelo moramo počasi in previdno. Dal vam bom nekega nameščenca generalnega konzulata, in vi boste poskusili temu gospodu pokazati palico, in sicer na tak način, da ne bo dvoma, da je palica last mistra Buchsbauma.« »Ko je pa skoraj nikoli ne nosi.« »To je stvar vaše spretnosti, kako boste to uredili, gospod Benson. Kar se takšnih nasvetov tiče, sem zelo previden.« »No, in če se mi bo posrečilo, kaj se bo zgodilo potlej?« »Predvsem, jezik za zobe o tej zadevi! — Potlej bomo poročali o stvari v Ameriko in bomo morali počakati, kaj in kako bo vlada o tem ukrenila.« »Medtem bodo minili že meseci.« »Tu se ne da nič spremeniti.« »Dotlej bo Buchsbaum že zdavnaj odšel iz Italije.« »On je Nemec, kajneda?« »Da.« »Ali se bo spet vrnil v Nemčijo?« »Prej ali slej gotovo. Starše ima v Nemčiji, kakor so pravili.« »V katerem kraju?« »Tega ne vem. Skušal bom pa dognati« »Prav. Potlej bo morala naša vlada zaprositi Nemčijo za aretacijo, in če bo Nemčija prošnji ugodila, bo pač nemška policija prijela moža, kadar bo stopil na nemška tla. — Seznanil vas bom z gospodom, ki mu boste pokazali palico. Italijan je, vendar je že dolgo pri nas v službi in je popolnoma zanesljiv. Kakšnega izmed naših ameriških gospodov ne bi hotel zaplesti v to kočljivo zadevo.« — Generalni konzul je stopil k telefonu: »Halo! Mister Valenzini naj pride takoj k meni!« — Prihodnji večer je vtihotapil Jack Benson med predstavo gospoda Va-lenzinija skozi neka stranska vrata na cirkuško področje. Uro je bil prav posrečeno izbral; Berno In Berna sta se prav takrat vozila po visoko razpeti vrvi, in Bux, Čigar velika točka Je sledila njunemu nastopu, je že čakal s svojimi ži- valmi v pripremišču. Artisti so bili skoraj vsi zaposleni s preoblačenjem ali so se pa šli »uniforme«1. Priložnost je bila torej nad vse ugodna. Previdno oziraje se okoli, je peljal Benson Italijana h klovnovemu stanovanjskemu vozu. »Vidite, tu je z velikimi črkami napisano: ,Vili Bux‘. Ako torej najdem palico v tem vozu in vam jo pokažem, potlej je jasno ko beli dan, da je Buxova last. Ali mar ne?« Valenzini je prikimal. »Toda jaz že ne bom vdrl v tuj stanovanjski voz, zakaj če to že nič hujšega ni, je vsaj kaljenje hišnega miru. Ne bi se rad dal zapreti. — Sicer pa, kako boste prišli v voz?« »Razbil mu bom okno.« »Meni ni to nič mar, da veste!« »Nikar ne bodite tako strahopetni! Ko si boste palico natanko ogledali, jo bom spet položil na stari prostor. — Ako Bux ne bo ničesar od svojih stvari pogrešil, bo mislil, da je kdo po nesreči s kakšnim drogom razbil okno. Kaj takšnega se vendar lahko pripeti.« Ko je Benson stopil k vozu, je opazil, da se spredaj na vratih nekaj sveti. Skoraj bi bil od veselja kriknil: Ključ je tičal v ključavnici; torej si bo vlom lahko prihranil... Brž je smuknil v voz, hlastno je preiskal s svojo električno slepico kuhinjo in stanovanjsko sobo in je potlej stopil še v spalnico, ki je bila hkratu Buxova garderoba. Prav tisto minuto je dejal Bux v pripremišču-Tomu: »Tom, ali sem dal tebi ključ od stanovanjskega voza?« »Ne, mister Bux.« »Strela z jasnega, pustil sem ga v naglici v ključavnici! Brž steci tja, zakleni in vtakni ključ v žep!« Ko se je bosopeti Tom bližal vozu, so opazile njegove ostre oči v znova zamahnil, in sinječrno našminkana usta so se mu od besa spačila. »Z ameriškega generalnega konzulata sem!« je zajavkal Valenzini, bržčas z upanjem, da bo Bux zaradi tega mileje ravnal z njim. »Odkod poznate Bensona?« Spet je moral s par zaušnicami prisiliti gospoda Valenzinija do odgovora: »Z ameriškega generalnega konzulata.« »Kaj ste nameravali s palico?« »Samo... samo ogledal... naj bi si jo bil.« »Aha!« — Zdajci se je Buxu posvetilo. »No, potlej si jo pa le pošteno oglej!« Bux se je obrnil k Tomu, ki je držal palico še zmerom v rokah. Ko se je spet ozrl k Va-lenziniju, je ravno še utegnil videti, kako se je med plahtami skrila neka glava. Spoznal je bil Bensona. »Tega tiča mi drži, Tom!« je ukazal Bux in z nekaj skoki je bil že na prostem, čez nekaj trenutkov se je vrnil z Bensonom. »Le pridi, le pridi, prijateljček!« Bux je vlekel Američana do Italijana, prijel je z vsako roko drugega za tilnik in dejal: »Tom, drži jima palico pod nos! — Tako, zdaj si pa kar natanko oglejta to reč, nepridiprava umazana! Povohajta malo!« Treščil je obe glavi ob ročaj palice. Zdelo se je kakor prava klovnska šala v maneži. Tedaj sejeBensonu vendarle posrečilo, da se je iztrgal. Potegnil je dolgo cowbojsko pištolo izza pasu in jo nameril klovnu v obraz. Bux mu jo je izbil iz roke, še preden je utegnil potegniti za petelina. — Orožje je bilo sicer nabito samo s strašilnimi naboji, toda tudi navaden zamašek bi iz take bližine ne bil ravno prijeten. Benson je skočil nazaj in je hotel v svojem besu pograbiti drugo pištolo. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Brama, ki je z vidno razburjenostjo zasledoval prepir je koj razumel, da se je lotil Benson njegovega gospodarja; zato je zdajci zamahnil s svojim dolgim rilcem proti Američanu, da bi ga zagrabil. Dakje je njegovo namero še v poslednjem trenutku preprečil, če bi ne bil Indijec stal slučajno na isti strani slona kakor Benson, bi bila Američanu huda predla; bržčas bi bil odletel v velikem loku v kakšen kot med zaboje. Bensonov bes se pa tudi zaradi tega dogodka ni ohladil. Pravkar poltemi dve postavi, ki sta se mu po vedenju zdeli sumljivi. Zavil je te ;lote} v tretje napasti Buxa. v loku na desno in se je z druge strani vzdolž voza priplazil okoli. Pokukal je izza vogla: Korak vstran od njega sta stala Benson in neki tujec, ki je vrtel palico mistra Buxa med prsti — palico, ki jo je Tom prav natanko poznal. »Le dobro si jo oglejte!« je Benson opominjal Italijana, »dobro si jo ytisnite v spomin! Tu: težak železni ročaj, prevlečen s svinjskim usnjem, in na svetlem usnju so krvavi madeži, kajneda?« »Si, si, signore. I see it very well. Sicuro!«* Z enim samim skokom je skočil črnec izza voza, zagrabil Italijana za prsi in mu iztrgal palico iz roke. Benson je pri priči izginil, kakor bi ga bila zemlja požrla. Tom se dalje ni zmenil zanj. Saj ga je bil spoznal, in to je bilo dovolj. Ne da bi tujca kaj vprašal, ga je prijel za vrat mrmraje predse: »Go on, my boy! Go on!«** In Tom je suval gospoda Valenzinija z izdatnimi brcami pred seboj proti pripremišču. »Tom, človek božji! Kaj je pa to? Odkod imaš pa mojo palico?« je vprašal Bux začudeno, ko je črnec privlekel tujca. S hlastnimi besedami je povedal Tom o svoji dogodivščini, medtem so pa oči gospoda Valenzinija z izrazom bojazni in radovednosti bolščale v klovna. Iz takšne bližine ni bil Italijan še nikoli videl tako groteskne maske. »Kdo ste?« ga je nadrl Bux. In ker tujec ni odgovoril, mu je priselil par krepkih zaušnic. »Ali boš odgovoril, nepridiprav?« Bux je 1 Skoraj vsi artisti morajo pred svojo točko in po njej stati v špalirju, oblečeni v zlatoobrobljene uniforme, ob vhodu v manežo. * »Da, da, gospod!« (ital.) »Pravdobro vidim.« (angl.) »Nedvomno! «(ital.) •• »Ven, dečko! Ven!« (angl.) SINGER. PFAFF šivalni stroji, malo rabljeni, kakor novi. najugodne)e kupite pri „PROM(I" nasproti Križanske cerkve Toda zdajci so vsi kakor okameneli obstali: Bux, Benson, Valenzini, Tom in Dakje. Strahoten krik se je zaslišal iz arene prav do pripremišea: en sam krik strahu iz tisočev grl. Bux je stekel k jahalnemu hodniku. Nekaj artistov je šinilo mimo njega: »Nosilnice! Brž, brž! — Berno in Berna sta strmoglavila v areno!« Bux je hotel steči v areno, da bi pomagal, toda višji režiser Ruperti mu je zastavil pot: »človek božji, kam pa hočete? Pred svojo točko pač ne morete takšen v manežo!« Bux se je hotel Rupertija otresti, tedaj je pa že priskočil Frie-denthal višjemu režiserju na pomoč. Prijel je Buxa za drugo roko: »Tak počakaj vendar, Bux! Dva zdravnika iz občinstva sta že v maneži! Saj boš lahko Berndtova pozneje pregledal — tukajle v pripremišču !« Prav tedaj sta pritekla dva moža z nosilnico mimo. »Ne delajte zmede!« je miril Ruperti in je skušal znova zadržati Buxa. »Pri nas ste angažirani za klpjrna in ne za zdravnika. Vrnite se k svojim živalim! Vaša točka je vendar že na vrsti!« Rupertiju ni bilo lahko, ko je moral tako ostro nastopiti. Toda kot višjemu režiserju mu je bila dolžnost, da po vsaki ceni skrbi za brezhibno izvršitev programa. In če se sto artistov ponesreči, če besnita grom in strela, če vihar streho šotora dvigne, če se utrga oblak in poplavi vso areno, če levi raztrgajo krotilca na kose. če sloni in konji zbezljajo: predstava se mora vršiti, zakaj sleherni zastoj bi lahko povzročil paniko in bi spravil na tisoče ljudi v nevarnost. Saj človek vendar ni »privatnik«, temveč uslužbenec v cirkusu. In v cirkusu velja načelo kakor v vojni: Naprej, marš, marš! Kdor pade — pade. Dalje f ribotlnlii Novela ..Družinskega tednika* Zmaga Napisal Eugen Heltai T o r e k ... Niti v ogledalo mi ni treba pogledati. Kadar se začne žena starati, sjiozna to po vedenju sobarice in po vedenju svojega moža. Sobarica je več ne oblači s tolikšno skrbnostjo kakor prej — in nekam nestrpna in neusmiljena se zdi. kakor da bi hotela reči: »Zate je tudi tako do.br« in prav, še preveč morda!« Mož pa... oh, bolje bi bilo, da molčim. Namesto da bi svojo ženo. ki mu je žrtvovala svojo mladost in lepoto in svojo svežost, obdajal s čedalje večjo ljubeznivostjo, namesto da bi jo opazoval s prav takšno pobožnostjo, s kakršno si ogleduješ stare razvaline — ji tako rekoč zmerom na tihem brusi v obraz: 'Nič več nisi mlada, nič več lepit, nič več sveža, prav nič mi nisi več všeč!« Edino dobro, da se še mož in sobarica ne združita, da bi se skupaj norčevala iz ve-' tfeče žene. Ne vem, ali se znajo druge žene vživeti v staranje? Jaz se nisem mogla sprijazniti. Ko sem opazila v očesnih kotih prve gubice, sem bila vsa osupla in besna na usodo in na življenje. Morda, ako bi imela otroke, morda bi potlej laže razumela, da je naša usoda, da venemo in ovenemo ter tako napravimo prostora prihajajoči generaciji, ki v njej živimo dalje, ki v njej ostanemo še dalje mlade. Toda ta-1 m v’brado si potegni! ode- le«, ko m nobenih potomcev, ko mi ^ fe/J uSesaJ in je 9kllSal zaspati. Pa se mu dolgo ni posrečilo; dolgo se^ je še buden premetaval po postelji. Zariti sem morala svoj obraz v zglavnik, da se nisem na glas zasmejala ma, in j« v stanovanju takole res strašno pusto in dolgočasno. Toda kam hodim, kaj delam, to nvu še zmerom ni mar. Niti v sanjah mu ne pride na um, da bi bil ljubosumen — in prav na ta temelj sem bila postavila svoj bojni načrt. No kajpak, ,na tako staro ženo ni vredno biti ljubosumen! Po petnajstletnem zakonu! Tudi meni se je zdela stvar smešna. Bila sem pa trdoglava ko mula, in zato bi ne bila po nobeni ceni vrgla puške v koruzo. Ali se bom osramotila do skrajnosti — ali bom pa zmagala! Četrtek Ker je bilo to dosedanje sredstvo prešibko, sem si morala izbrati učinkovitejše. • . . ; . Kadar sem bila z možem skupaj, sem se delala raztreseno in zasanjano; včasih sem se kar na lepem zdrznila ali sem pa globoko zavzdihnila. Viktor si vsega tega ni mogel pojasniti, priznati pa moram, da menda sploh ni skušal razumeti skrivnostno vihro v moji notranjosti; še mar mu ni bilo tega! Tako je pač bilo — in vživel se je v to, kakor na primer v ustvarjenje sveta. Zvečer, ko je z angelskim mirom prebiral časnike, sem se deJMa, kakor da bi globoko spala, pa sem začela v spanju govoriti: »Oh, Ivan... Ivan!« Nalašč sem si izbrala to nepesniško ime! Moj možje odložil časnik; opazila sem to skozi priprte veke. Začel me je opazovati. »Ivan!« sem šepetaje ponovila. Opazila sem, da je ta strup deloval. Moj mož je jezno utrnil luč, zamr- materinstvo ni zapisalo staranja, ko zdaj najbolj hrepenim [m življenju in se najbolj oklepam prednosti, ki jih dajejo ženi mladost In lepota... se vprašujem, s kakšno pravico mi ugrablja čas mojo mladost, svežost mojih ustnic, svit mojih oči in barvo mojih las. In kako si drzne jemati vse to, ne da bi mi v zameno dajal kaj drugega? Kako si upa odvračali ljubezen mojega moža, pa me zato ne odškoduje z otroško ljubeznijo? Krivica je to! Toda borim se zoper staranje. Ne morda z zunanjimi sredstvi, temveč z duševnimi. Najprej sem odpovedala sobarici. Njena naslednica ne ve, da sem bila kdaj mlajša. Potlej je prišel pa težji del: moj mož! Odpustljivo in nedolžno samoljubje je, če hoče ostati žena samo za svojo sobarico in za svojega moža mlada! Za liste ljudi, ki so zmerom okoli nje. Toda nrav to je težavno. Da, če bi lahko svojemu možu prav tako odpovedala kakor sobarici, če bi ga lahko prav tako odslovila in bi si v zameno zanj lahko poiskala drugega, takega, ki ne ve, da sem bila nekoč mlajša! Toda lo je nemogoče, že zaradi tega ne, ker ljubim svojega Viktorja celo bolj kakor svojo mladost. Spet si ga bom priborila in mu bom dokazala, da je tepček — in da sem mu jaz vendar še lepa in poželjenja vredna in da bom taka tudi ostala, dikler se mi bo ljubilo... Toda ali je mar vredno, da se borim za ljubezen človeka, kii mu že 1 rebuli rase in pleša cvete? Vsakikrat kadar pogledam v ogledalo in resno presojam, koliko mladosti in svežosti sem izgubila, se zmerom potolažim z ugotovitvijo, da je izguba prav malenkostna. Če bi hotela svojega moža varati, bi samo mignila s prstom in koj bi nvi ležali moževi prijatelji pred nogami; saj jih je še današnji (lan polovica od njih zaljubljenih vame. Zakaj se torej toliko tresem ravno za ljubezen tega enega človeka? Ce sem mu že ostala toliko let zvesta, ali naj ga mar zdaj varam? In zakaj naj bi to storila, ko mi je pa toliko do njegove ljubezni? O, da bi se le mogla nečesa domisliti I Sreda Večkrat ostajam zdoma. Moj mož je bil danes zelo presenečen, ko je zvedel, da me ni bilo ves popoldan doma Sobarica mu je povedala, da me tudi že včeraj ni bilo doma. Zamislil se je... ,Kam le odhaja, ko je pa prej po nobeni ceni ni bilo spraviti iz hiše!1 »Bila sem pri mami,c sem dejala možu, ko sem tik pred večerjo prišla domov. To ga je zelo iznenadilo, pomirilo ga pa ni. Tretji dan se mu ni več zde lo nič posebnega, ko že spet nisem bila doma, ker tudi njega ni bilo do- Vsem nevarnostim '///MK V/////A //////z '/////. //////. V/////. V/////. V//A kljubuje samo koža... I! NIVEA> CREME m v/m. C Radio Ljubljana od 29.apr.— 5.maja 1957 ČETRTEK, 29. APRILA 12.00: Zvoki z ruskih poljan (plo- šoe) n 12.45: Vreme, poročila ■ 13.0<>: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Naša pesem, naša godba plošče) H 14.00: Petek I Vreme, borza ■ 18,00: Radijski orke- ...... . , x„,i„:m I šter * 18.40: Slovenščina za Slovence Pri zajtrku me je \ lktor s tudn m t Rudolf Kolarič) H 19.30:' Nac. nemirom opazoval, videla sem, kako - je svoje . °»a'A,vai- ura: Predavanje Min. ža telesno vzgo- je ustnice zmerom znova vihal £ rlan>(la B ^g*,. Zabavni kotWek a v vprašanje in kako ga je skrivnostni | ^ »Ivan' vsega prežel. Sedela sem za mizo s pobešeuim pogledom, v zadregi sem se zazrla, včasih vanj, toda tudi takrat samo tako, kakor da bi se bala, da bi česa važnega ali strašnega ne izdala... Viktor je snedel pač že desetkrat svoje vprašanje, medtem pa je neprestano opazoval moj obraz in mojo postavo, Bržčas je razmišljal, ati sem za zakonolom še dovolj mlada? Ali bi utegnila biti še drugim moškim všeč in ali bi jih lahko še omamila? Pa ni mogel ugotoviti, ali sam slabo vidi, ali drugi? Zakaj zdela sem se mu še zmerom stara. To sem izprevi-dela, ko se je naposled nasmehnil in me ni nič vprašal zastran Ivana. No, le počakaj! V petek zvečer Danes sem se namenila, da jo . zagodem Viktorju. Večerja se je že zdavnaj ohladila, pa me še zmerom ni bilo domov. Ko sem naposled vendar prišla, se je moj mož sprehajal po sobi z velikimi koraki gor in dol. »Malo sem se zakasnila,« sem dejala s prisiljeno ravnodušnostjo. »Bila sem pri mami.« »Pri mami? Mama je pravkar odšla od nas! Do zdaj je nate čakala.< Viktor me je ogledoval z ledenim in j strogim pogledom, jaz sem se pa vsa j bleda umikala. Klobuk sem si povez- , nila nalašč postrani na glavo, lase sem si sama razmrščila. Vse to je bilo tako zgovorno in tako šemaslo, da bi pameten človek gotovo ne šel na limanice. Moj mož se je pa kakor tiger zagnal name, zagrabil me je za roko in mi besno pogledal v oči. »Nesrečnica! Priznaj... od ljubčka prihajaš...« »Joj,« sem s prisiljenim glasom dejala. »Nikar mi ne laži... Vse vem!« »Tak, Viktor, v mojih letih...« »Toliko večji je tvoj greh...« »Pnisežem ti, da sem nedolžna...« »Lažeš... Izdala si se... Ivan mu je ime!« Takrat pa že nisem mogla več zadržali smeha. Tako prisrčno sem se nasmejala, da so mi solze zalile oči. Moj mož me je ves poparjen opazoval, potlej se je pa pogladil po čelu, kakor da bi razumel komedijo. Naposled me je prižel nase in me strastno in dolgo poljubil. Enkrat, dvakrat, trikrat... Zmagala sem! 20.00: Koncert suit (Radijski orkester) 18 22.00: Čas, vreme ,poročila, spored ■ 22.15: Panna: Ksenija, opera v enem dejanju (plošče) ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 30. APRILA 11.00: Po Mirenski dolini, reportaža (M. Tratar) ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored .obvestila ■ 13.15: Veseli zvoki (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00' Delavska družina (Hafner) ■ 18.20: Spevi iz francoskih’oper (plošče) ■ 18.40: Francoščina (dr. Leben) ■ 19.00: Ča«> vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19 50: Zanimivosti ■ 20.00: Žrebanje in razdelitev nagrad velike Pavlihove pratike ■ 20.30: Domači zvoki ■21.10: Citre (plošče) ■ 21.2ft: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 1. MAJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, jx>ro-čila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plo.če ■ 14 (K): Vreme ■ 18.00: Za delopust! (Radijski orkester) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: i Čas, vreme, 'poročila, spored, ob-1 ■ 18.20: Donski kozak pojo (plošče) ...ki sem jo jaz utrdila... Nič več ne more slabo vplivati na kožo, ki jo je utrdila NIVEA. Kajti Nivea vsebuje Eucerit, o;a-čevalno sredstvo za kožo, ki prodre globoko v kožo in ji daje tako rekoč novo življenje. S pomočjo kreme Nivea boste imeli nežno in belo kožo tudi kljub najtežjim domačim opravilom. obvestila ■ 19.30: Nac.. ura ■ 19.50: 118.30: Slovenska narodna pesem (Fr. Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji Marolt) ■ 19.00: Čas, vreme, poro-potitiki (dr. Kuhar) ■ 20.30: Pratika čila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. za veliki traven ali mesec maj ■ i ura ■ 19.50: Predavanje Protituberk. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ ~ 22.15: Za vesel konec (Radijski orkester) BI Konec ob 23. uri. NEDELJA, 2. MAJA 8.00: Telovadba ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve: Sattner: Kvišku srca ■ 8.45: Verski govor (p. dr. Roman Tominec) ■ 9.00: Čas, poročila, s;>ored ■ 9.15: Balalajke (plošče) H 9.30: Koncert delavske godbe »Zarja : B 10.00: Otvoritev protituber-kuloznega tedna (nagovor bana g. dr. M. Natlačena in župana g. dr. J. Ad-lešiča) ■ 10,30: Koncert delavske godbe »Zarja: ■ 11.00: Plošče ■ 11.30: Otroška ura (Manica Komanova) ■ 13.C0: Saksofon (plošče) ■ 12.15: Pevski sekstet ■ 13.00: Čas, vreme, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester (po željah) ■ (oddaja prekinjana od 14.—Ki. ure) ■ 16.00: Plošče ■ 17.00: Najnevarnejše bolezni krompirja (Ing. Mikuš) ■ 17.30: Originalna švicarska godba ■ 18.45: Fox na fox (plošče) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila. spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šmarnice ■ 20.15: Slovenska Marijina božja pota (zvočna slika, napisal Niko Kuret) ■ 20.45: Koncert. Sodelujeta g. Julij Betetto in Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila spored ■ 22.15: .Lahka glasba ■ Konec ob 23, uri. PONEDELJEK, 3. MAJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza 18.00: Zdravniška ura (dr. Matko) lige ■ 20.00: Rezervirano za prenosi 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 4. MAJA 11.00: Z našimi splavarji do Beograda (g. Oskar Hudales) ■ 12.00: Sprehod po Balkanu (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester* 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: CitraSki sekstet Vesna B 18.40: Porečje Sore (prof. Planina) B 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura B 19.30: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Koncert. Sodelujeta: Gjungjenac (samosp.) in prof. Ranci-gaj (orgle) B 21.15: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored B 22.15: Iz Offenba-chovich del (Radijski orkester) B Konec ob 23. uri. SREDA, 5 MAJA 12.00: Sinfonični orkestralni koncert (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče po željah B 14.00: Vreme, borza B 18.00: Ob 100 letnici Morsejevega brzojava (prof. Adlešič) B 18.20: Naredimo si model letala (J. Čolnar) B 18.40: Problem naših nameščencev (R. Smersu) B 19.00: Cm, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura B 19.50: Predavanje protitub. lige B 20.00: Prenos z opernega gledališča v Ljubljani v I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored B Konec ob 23. uri. KNJIŽNA ZALOZBA izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika In drugih, Izbranih Iz svetovne literature, tra|ne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 In tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33'— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25"— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji prdgram, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevaite prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! ZALOŽBA HRAM, LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14 MALI OGLASI Male oglase socialnega tnaftaja računamo po 26 par 19 besedo, trgovske in podobne pa po 50 par ta besedo- Preklici In trgovsko-obrt* niSki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Oin za besedo. - Za vsak mali oglas |e treba te posebej plačati davek v znesku 1*50 Oin. Kdor želi odgovor, dostavo po poSti ali če ima oglas fifro, mora doplačati Se S Din. - Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poStnl nakaznici, po postni položnici na ček. račun »Družinski tedniki uprava, Ljubljana 15.303, ali pa v znam kab obenem i naročilom Dopisovanje Vsaka oeseda t Oin. Oavek »'60 Oin. Za titro ali da|an|e naslovov 3 Din Na|man| 10 besed MLAOA GOSPA prijetne zunanjosti, seriozna želi spoznati primernega gospoda v avrho razvedrila. Ponudbe pod Šifro: »Marcela«. DEKLE STARA 31 LET ? 17.000 Din gotovine in čiste preteklosti želj poročiti obrtnika ali gospoda v stalni službi. Ponudb# pod: »Dobra gospodinj?«. sestnikov, veleposestnikov, advokatov, profesorjev. inženjerjev, ekonomov, kmečkih fantov, železničarjev, Žapdarjev, stražarjev in vseh vrst uradnikov, kateri se želijo takoj oženiti. Informacije dajemo po nakazilu D!n 10’— v postnih znamkah »Jugotok« Zagreb, Iliča 31. Stanovanjc Vsaka oeseda 25 par. Oavek 1 ‘50 Din. Za titro ali da|an|e naslovov S Din. Naimanl 10 besed MALO HIŠICO eno družinsko (kuhinja soba in kal.inet) z vrtom v neposredni bližini Ljub liane vzame v najem mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe prosim na upravo »Družinske Ea tednika« pod fiifro »Mirna stranka*. Prodam 70‘— DINARJEV NA DAN lalik>? vsak zasluži s prodajanjem novih predmetov, ki so vsakemu potrebni Pošljite znamko ra odgovor. J. Hatlf, Ljubljana I.______________________ ________ ZASTONJ knjižica zdravilni!) rastlini Zdravilne čaje pravilno Izbirati In pripraviti je nalvaž nej3e. pa bod> vedno pomagali, Priložite 2 znamki po 1'50 ra »troSke. Milan VrabiS, Ptuj 33. GOSPODIČNA 24 let stara, krasna brinetka iz okraja Celje, s potrebno opremo In doto Diu 100.000 se želi omožiti. Informacije daje po nakazilu Din 10'— v postnih znamkah »Jugo-tok«. Zagreb, lllca 31. GOSPODIČNA 28 let stara, krasna frnka I« okraja Brežice, • posestvom vrednim Din 300.000 se želi omožiti. Informacije deje po nakazilu Din 10'— v poStnlh mamkah »Jugo- tok«. Zagreb, lite« 31. . ■ ■■__________ KMEČKO DEKLE iz okraja Brežice, 25 let staro, dote v gotovini Din 200.00(1 se želi omožiti. informacije daje po nakazilu Din 10*— v poštnih znamkah »Jugotok«. Zagreb, Iliča 31. TRGOVEC 35 let lastnik prometne trgovine v lastni Ulil vredni Din 600.000'— se želi oženiti. Informacije daje po nakazilu Din lil'— v poSt-nih znamkah »Jugotok«, Zagreb, lllca 81________ AMERIKANEC 40 let, z imetkom od Din 1.500.000 oženil bi Slovenko katera bi takoj odpotovala v Ameriko. Informacije daje po nakazilu Din 10'— v poltnih znamkah »Jugotok«, Zagreb, lllca SI. DRŽAVNI URADNIK 82 let, meseCnl dohodek Din 2.500'— Mariborčan, kateri Ima tudi ro-tovlno, želi oženiti se. Informacije daje po nakazilu Din 10'— v poStnlU znamkah »Jugotok«, Zagreb, lllca 31 ŽENITE SE SREČNO in bogato samo potom naSega zavoda, kateri Ima največjo izbiro Iz cela države raznih lenldbenlh kandidatkin) e doto do Din 2.000.000, ter raznih hiSnih po- Proti malokrvnosti, bledici, slabosti in pomanjkanju teka je »FERRODOVIM« preizkušena in priporočljiva idravilM specialiteta. JFERRODOVlM* je prijetno sladko zdravilo, zlasti za slabotne in v rasti zaostale otroke, posebno za otroke, ki ne jedo radi. .FERRODOVIM** je zdravilo za ženske, katere po porodu oslabijo vsled izgube krvi in za one, katere vsled malokrvnosti izgubijo svoje mesečno perilo. Za dober uspeh zadostujejo 2 do 3 steklenice. .FERRODOVIM" razpoilija po povzetju : Mr. pli. A. MRKU Sl C. lekarnar, MOSTAR. Primor, banovina. PoSlni predal 30 d. Cim I slekle nici Din 40 -, 3 steklenice Oin 110 - Iranko. Oobiva se i »eh lekarnah. Oglas reg. pod S. Bi. 0682,3-2 NOVOSTI lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta itev. 14 POZOR GOSPOOINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPtŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem "DURUN" lakom si vsakdo lahko sam prenovi svoje pohištvo, biclkelj itd. — Za kuhinjsko opremo Din 68, za dva biciklja Din 12. Dobite ga z navodilom vred le pri tvrdki R. HAFNER, Ljubljana Miklošičeva c. 36 ali Celovška c. 61 Telefon 35-65 Izdaja n tonsonrij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novink; od^ov^HugTiEern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.