Taktika naše gospodarske samoosvojitve, Gospod Miloš S t i b 1 e r , tajnik Zadružne Zveze v Oelju, nam je poslal na članek, ki smo ga pod gorenjim naslovom priobčili na uvodnem mestu svoje 45. številke, odgovor s prošnjo, Daj ga objavimo. Ustrezamo tej želji, ker smo teh misli, da je dobro, ako ob tako važnem vprašanju čujemo vež mnenj. Tudi nismo seperatisti, ki ne priznavarao le kranjskega, štajerskega, primorskega in koroškega ueiteljstva, ampak mi smo neštetokrat poudarjali, da ustvarja vse to učiteljstvo skupno organizaeijo slovenskega naprednega učiteljstva, katerega centrala je Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev in katerega glasilo je naš list. Kar zasnnje napredno 8lovensko učiteljstvo v kakršenkoli pros peh svojega stanu in šolstva, to s e mora zgoditi z rednostjo vodstya Z a v e z e , ker sicer posta¦ e t a pomen in važnost centralnega vodatva naše organizacije iluzorna, a v o d s t v o s amo ostane klamirano, ako ničesar ne ve, kaj se godi v organizaciji, ki ji stojinačelu. Vsako d^ugačno postopanje je t vsaki organizaciji, ki hoče biti resna, iandanes absolutno izključeno! To se je fpoudarjalo tudi pri zadnji seji upravnega odbora Zaveze v Novem raestu dne 6. avgusta t. 1., in pri tera vztrajamo tudi mi, dokler bo vodstvo »Učiteljskega Tovariša" v naših rokah. Tovariši upravni odborniki se spominjajo, da je tedaj tov. Gangl interpeloval tov. predsednika Jelenca, ali jnu je kaj znano, kaj nameravajo štajerski tovariši — kakor se čujejo glasovi — z ustanovitvijo gospodarske za- druge, poudarjajoč pri tem nazore, kakor smo zapisali zgoraj in o njih govorili zadnjič. Tov. predsednik je odgovoril, da ni o tem vodstvo Zaveze prav nič poučeno, tovariša štajerska upravna odbornika pa tudi nista obrazložila stvari tako, kakor se je pozneje izvedla. Pri tem je ostalo — nam nasproti! Mi nismo bili nič obrešfeni, kaj Dameravajo na Štajerskera, insmo šeleiz drugega časopisja zvedeli, kaj so ustanovili v Oelju, da nam tudi prej ni bilo mogoče nikomur dati pojasnila, ki so ga posamezniki hoteli imeti od nas. Tudi o ustanovnem občnem zboru nismo dobih nobenega poročila. Prejeli smo samo po ustanovitvi oklic predsedstva, ki smo ga tudi priobčili brez vsake opazke, čeprav smo vedeli, da se hoče z novo zadrugo kankurirati že obstoječemu našemu deDarDemu zavodu I Zakaj ta molk? Ali naj ta molk morda govori, da se hoče en del naprednega slovenskega učiteljstva postaviti na svoje seperatistično stališče in pri tem ignorira vodstvo centralne organizacije ? Ali se da ta korak opravičiti z načelom avtonomije? Da! Ampak pomisliti treba, da smo glede denarnih zadev vsi slorenski učitelji skupaj tako na slabera, da nam danes še nikakor ne kaže štirih vinarjev razkladati na kupčke, ker se potem porazgubi še to, kar v denarnem oziru reprezpntujemo danes! Mislimo, da razkapanja komaj započetega zbiranja denarnih sil ne moremo opravičiti niti z lokalnim patriotizmom, nego morarao vedeti odlično priznanje n. pr. goriškim tovarišem, ki so — reeimo — za Učit. konvikt v Ljubljani že razvili toliko požrtvovalno agitacijo, kakor bi ga menili postaviti vsakemu goriškemu tovarišu pred Iastna vrata! Njim ni Ljubljana samo glavno mesto presrečoe Kranjske dežele, [ampak jim je srce in osredotočje vsega našega učiteljskega naprednega življenja. En centrum pa moramo vendar tudi ini učitelji imeti, kjer naj se u t r d i vsa naša moralua in raateri- alna moč. Dovolj nas tepejo drugi in našim podjetjem odjedajo zaslužek, sedaj se pa še sami kosajmo v tem, kam naj izpeljemo iz skupne, komaj izkopane struge našo najhujšo žejo hladečo vodico! Kar se tiče a^tonomije posamezaih deželnih organizacij, je mogoče o tej aTtonomiji govoriti samo tedaj, ako se čutijo posamezne organizacije kot del celote. Ako so del celote, morajo biti ustanovljene z vednostjo vodstva centrale, ki prepušča tem delom popolno avtonomijo, da se delo deeentralizuje, porazdeli, pospeši, kadar pride doba. Avtonomija deželnih organizacij jeobsežena v delovanju po lastnih p r a v i 1 i h. Ako pa se društva snujejo preko vednosti centrale, pokažejo s tem, da jim ni do zveze s to in se torej tudi ne morejo sklicevatti na podeželsko avtonomijo, ker so že eo ipso avtonomne. Sedaj pa naj govori g. Miloš Stibler! Vaš cenjeni list piše v zadnji (t. j. 45) številki pod naslovom BTaktika naše gospodarske osamosvojitve" o nekaterih načelih, ki naj bi bilo pri učiteljskih gospodarskih podjetjih merodajna. G. člankar posebno [priporoča centralizacijo ter v izvajanju te zahteva pride tudi do trditve, da bo snujoča se BUčiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Oelju" konkurirala »Hranilniei '"n posojilnici Učiteljskega konvikta v Ljubljani". To da bo cepilo učiteljstvo v stremljenjih stanovskih gospodarskih podjetij; tako delo da je n e s t a n o v s k o. Izrečena je torej nad celjsko ustanovitvijo obsodba, česar pa stvar ne zasluži. V tem mi pritrdi vsakdo, ki presoja zadevo s strogo gospodarskostrokovnega in faktičnim razmeram odgovarjajočega stališča. Morebiti bo celjsko podjetje nekoliko odvzelo ljubljaaskemu kreditaemu zarodu na posojilniških poslih samih. Odvzelo bo morda del, morda tudi celi slovenski Štajer. V tem pogledu bi se dalo govoriti o Bkonkurenci". Iz- ključi pa se tudi to očitaDJe, ako se doloei Celju kot delokrog za kreditne posle le Štajerska in Koroška. Ta sporazum se pač praT lahko doseže in se mi zdi iz stvarnih razlogor tudi prav primeren in potreben. Toda celjska zadruga hoče izvršerati tudi naloge, kakršnih si ljubljanski zavod še ni stavil. Predvsem skupna nabava gospodarskih potrebščin, kakor pohištva in obleke, morebiti tudi raznih drugih podrobnosti. Mišljeno je to tako, da sklene zadruga s prodajalci pogodbe, na podlagi katere postane za svoje zadružnike, ki se izkažejo z njeno nakupno legitiraacijo, plačnica. To bo za posameznega učitelja v gospodarskem pogledu pomembno, ker mu postane na ta način zadruga upnik, ne pa zasebni podjetnik. Zadrugi odplačuje dotičnik t mesečnih obrokih, kakršen način odplačevanja je za uradnika z mesečno plačo najprimernejši. Sieer tudi posaraezoi podjetnik prodaja na odplaževanje v mesečnih obrokih; toda izkušnja uči, da posameznik pri takem trgovanju prerad zapade v mnenje, da je stranka od njega itak odvisna, zaraditega kupee le premuogokrat trpi škodo na kakorosti danega mu blaga, posebno pa še na eenab, ki so pri mesečnem odplačevanju vedno precej višje. Torej: upnik posameznega učitelja postane zadruga, posamezni podjetnik kot upnik se izloči. Da je to tudi stanovskemu in družabnemu ugledu učitelja le koristno, skoraj ni treba posebe poudarjati, — Nadalje: Zadruga sklene s posaraeznimi podjetniki pogodbe na daljši čas. Zasebnemu podjetniku se s tem zagotovi gotovo število zanesljivib. odjemalcer. Pridejo torej v veljavo vse predaosti, ki nam jih nudi nakup na debelo. Nizke cene, ^boljše blago. — Končno: Zadruga izplača podjetnika takoj. Ne le, da bo podjetnik zadrugi rad plačeval provizije, temveč zadruga bo vzela Jdel dobička, ki ga običajno vržejo trgovski posli proti mesečnemir odplačevanju. Del tega dobička pa odpade gotovo tudi na kupca, učitelja- zadružnika. Zadruga more pri takera načinu poslovanja pri uporabi potrebne previdaosti zbrati sčasoma lepe dobičke, lep kapital, katerega utegne nekdnj prav plodonosno {naložiti za pospeševanje raznih drugih gospodarskib in družabnih stremljenj učiteljskt»ga stauu. Zadruge s takimi nalogami v Ljubljani še ni. Torel tu ni mogoče govoriti o konkurenci. Pač bi uteguilo biti na mestu vprašanje, ali je pametno, ustaaarljati tako gogpodarsko zadrugo v Oelju. — Bi se ta naj ne ustanovila rajša v Ljubljani, odkoder bi imela s?oj delokrog po celi Sloveniji? Meni se dozdeva, da se mora slednje vprašaoje odločuo zanikati. Ta zadruga bo imela, kakor je mišljena, toliko drobnega gospodarskega dela — uvaževati je treba, da se ne bo bavila le s tukaj na?edenimi nalogami, teraveč bo prevzela tudi vse gospodarske posle dosedanjega nSocialnega odseka" — da bi se to iz Ljubljane ne moglo s pridom vršiti za celo slovensko ozemlje. — Delite? je neobhodno potrebna. Naravna leža določa tri samostojne delokroge: 1. Primorsko, 2. Kranjsko, 3. Štajersko in Koroško skupaj. Verujte, da pri takem drobnem delu še nikdar ni bila na mestu stroga centralizacija v smislu zahteve, da se naj ustanovi le eno tako podjetje. Je ravno isto, kakor pri denarnih zadrugah (posojilnicah). Tudi teh ne zadostuje ena za celo deželo, še za cel okraj ne. — Bistvo poslov, s katerimi se posojilnice pečajo, je nujno zabtevalo, da so se začele ustanavljati v velikem številu in z malimi teritorialnimi delokrogi. Eavno tako, mislim, zahteva tudi za tukaj obravnavano vprašanje že bistvo takih gospodarskih poslov decsntralizacijo in delitev. To bo stvari le v korist. Bil bi Vam, velecenjeni gospod urednik, jako hvaležen, ako blagovolite te vrstice objaTiti v BUčiteljskem Tovarišu". * * Glede posojiloiških. poslov je g. Stibler istega mnenja kakor smo mi in kakor smo to povedali zadDJič in danes. Res! Denarna zadruga ne zadošča ena za celo deželo. Toda uSitelji Bvojega denarnega zavoda ne moremo primerjati z drugimi sličnimi zavodi, saj napravimo mi prometa v enem letu toliko, kolikor drugi v enem mesecu. Zakaj? Naše denarne sile so slabe, in če hočemo sploh kaj imeti, moramo to združiti v skupno silo. Kadar pride čas, bo načelstvo sedanje denarne zadruge samo Tedelo, kako naj razširi svoj delokrog, oziroma kako naj to delo decentralizuje. Ako smemo rabiti primero, naj povemo, da je Ljubljanska kreditna banka imela najprej centralo v Ljub ljani, potem je šele — ko je bila centrala dovolj močna — ustanovila svoje podružniee. — Vprašamo zopet danes: Koliko okr. učit. društer — tudi štajerskih! — pa je že pristopilo kot deležniki k naši hranilnici in jposojilnici ? Doslej torej še v tem edinem zavodu nismo zbrali vsega, kar imamo, pa že hočemo raztepsti to malo, kar natn je dala zaupnosti in stanovska zavednost poleg naravnost vzornega delovanj i načelstva ia nadzorstva! T a k e g a postopanja ne moremo ob najboljši volji in ob t s e m Jd e m o kraškem prepričanju imenovati pametne gospodarske politike! Dne 27 avgusta 1. 1907. nam je tor. P e s e k na Zavezini skupščini v Rudovljici razvil program izvenšolskega delovanja. Osnovali smo tedaj odseke za izrenšolsko delo, ki so se pozneje prekrstili v socialne odseke. 0 Božiču istega leta je isti tov. Pesek gororil v Narodnem Domu t Ljubljani o istem Tprašanju ter poudarjal, da skrbi osrednji (socialni) odsek Zareze za v • e jugoslovanslfe p o k r a j i n e , vsaka dežela imej svojo socialno zvezo, uadrsemi pa bodi socialna zveza r Ljubljani. Vletošuji jubilejski šterilki našega lista je priobčil tov. Jakob D i m n i k instruktiren članek o naši gospodarski organizaciji. Kdor je bral ta članek, ve, da je tamkaj tudi odstavek, ki govori o centralni učiteljski gospodarski zadrugi, ki bi imela isti delokrog, kakor so ga svoji zadrugi sedaj določili tovariši v Oelju. Torej: ko se še ni izvedlo isto, kar je bilo prvotno določeno in začrtano, smo pustili svojo celokupnost na cedilu ia smo začrtali — po besedah g. Stiblerja — z delitvijo, k o š e n i česar nismo ime1i , kar bi se dalo iu moglo deliti. Kje pa je dokaz, da bi se iz Ljubljane, kakor smo bili mnenja I. 1907., ne moglo to delo s pridom vršiti za celo sloveusko ozemlje, kakor srao mnenja sedaj 1. 1910. ? Ali je ta dokaz podan v besedah samih ali izrira iz izkušeoj, ki jih še nimamo? Naše mnenje je to: Kar se je zgodilo v Celju, diši po seperatizmu in pomenja preziranje vodstva naše osredoje organizacije, to tembolj, ker je bilo že v Norem mestu rečeDo, take so zahteve naše in vsake druge stanovske organizacije; zvonili smo torej — pred točo. Mesto za tako važno gospodarsko organizacijo bi bila letošnja skupščina Zaveze, kjer bi se to vprašanje rešilo tako, kakor bi bilo dobro na vse strani: ustanovili bi centralo, iz nje pa bi se izločile — kadar bi zahtevale razmere — podružnice za Primorsko, Eranjsko in ŠtajerskoKoroško! Glede gospodarske organizacije imamo še mnogo načrtov, a z njirai pridemo najdan, ko se nam bo zdel za to ugoden čas. V tem pogledu moramo biti skrajno previdni, držeč se načela,| daje bolje malo pozneje nego prezgodaj in da moramo biti s e b i najbližji! Mi k r v a rimozadruge, dostikrat pa še aaminimamozasol! Ta idealizem je s socialnega slališča popolnoma napačen. Lačna vrana ne more krmiti sitih, ako jih pa, pritrga sebi in — pogine! Naše učiteljs k e razmere so nekajčistoposebnega,intemrazmeram pritnerno moramo uravnati tudi s y o j o gospodarsko taktiko! Mi rabimo močuega ia zdravega srca, ako hočemo, da poživljaj celo telo zdrava kri! Svojega telesa pa še danes ne moremo rezati na kose in vsakemu kosu dati svoje srce; to bi bila nevarna igra, ki bi koristila samo — sovražnikom u 6 i t e I j s t v a ! V Celju imajo, kar so hoteli imeti. Od srca jim želimo, da bi se jim dobro godilo in da bi njih podjetje uspevalo. Ročni zapisniki 80 prihajali s Štajerskega v celih zavojih nazaj — ker imajo svoj koledarček; njiho? denar pojde nemara iz Ljubljane — ker imajo svoj zavod v Celju. Mi, ki smo ostali pri centrali, moramozvsemi silami skrbeti indelati, daizgubonemudoma nadomestimo iu storimo vse, da posebno v teh, za u č i t e lj st v o najbolj r e s n i h in žalostnih, naravnost obupnih časih n e začne propadati to, kar s m o spravili skupaj z velikimi t e • žavami i u z delom, posvečenim moralni in materialni porzdigi eelokupnega slovenskegaučit e 1 j s t v a! Poaavljamo še danes, kar smo rekli zadnjičrSplošnomorabiti naše gospodarstvo in morajo biti vsa naša gospodarska stanovska podjetja centralistično urejeaa in se morajo njih sredstva centra1izorat i , to pa zato, da se v gospodarstvu ne cepimo po nepotrebnem i n se s pomočjo centralizacije tembolj utrjamo! Vse, ki so dobre volje, kličemo na skupno delo, tovarišem na Štajerskem p a : Olara paeta — boni amici!