CLEVELAND, O., 11. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1928, VODJA CHIKAŠKIH "GANG STERJEV" USTRELJEN NA CESTI fl»ll»llllll.l..MrT| ACCEPTED FOR MAILING AT 8PBCIAL BATE OF PQ8TAQB PROVIDED FOR DJ SECTION 110», ACT OP OCTOBER g. 1>1T. AUTHORIZED ON MAY n ,.,7 Štev. 37. — No 37. II MC ddlrmd, return to: "GLASILO" •11? St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn Circulstion 18,800 Issued Every Tuesday Terms of Subscription: For Members Yearly—¿0.84 For Nonmembers..--------.$1 .00 Foreign Countries.________$3.00 Telephone: Randolph 3012 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja v*ak torek ima 18,800 naročnikov Naročnina. Za člane, na leto_______40.84 Za neUane....................$1.00 Za inozemstvo..................$3.00 NASLOV uredništva in upravniitva: 8117 St Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph 3S12 VESTI IZ CLEVELANDA PREPREČENA STAVKA Uto XIV. — Vol XIV. —Vsi člani in članice dru-štva sv. Cirila in Metoda, št. 191 K. S. K. Jednote v Notting-hamu so uljudno vabljeni na prihodnjo redno mesečno sejo, vršečo se v sredo, dne 12. septembra. Na dnevnem redu bodo jako važne točke glede slav-nosti razvitja nove zastave, ki se vrši 30. septembra. —Dne 10. novembra priredijo skupna krajevna društva K. S. K. Jednote iz Clevelanda Martinov večer v Grdinovi dvorani. Čisti prebitek tega večera bo namenjen za sklad naših žogarjev, ki so dosegli prvenstvo v letošnji sezoni. —Prihodnjo soboto zvečer, 15. septembra priredi športni klub društva sv. Vida, št. 25 (Presidents) plesno zabavo v Strumbljevem parku na Bliss Rd. Prijatelji tega kluba dobro došli! —V soboto, dne 22. septembra bo obhajal Mr. James Rot-ter, vnet narodnjak, agilen dru-štvenik in vrl pijonir slovenske naselbine v Euclidu srebrno poroko v krogu svoje soproge in družine. Slavje se vrši zvečer v Hill Grove. Mr. Rotter je došel v Cleve- ŠKOF POSREDOVALEC Scranton, Pa., 31. avgusta. — Med uslužbenci tukajšnje Lackawanna in Wyoming Valley železnice ter med ravnateljstvom istih je nastal zadnji dni spor glede kolektivnega pogajanja za izboljšanje plač železničarjem. Ta spor bi se bil kma lu pretvoril v več mesecev tra jajočo stavko, dasi ni istega na uspešen način rešil in končal tukajšnji katoliški škof Rt Rev. Thomas C. O'Reilly, ki je bil tudi izbran za posredovalca ali sodnika v tej zadevi. Že lezničarji so dobili tri cente povišanja plače na uro Da je bilo mogoče ta mezdni spor mirnim potom rešiti, sc bili izbrani trije možje v posebni arbitracijski ali posredovalni odbor. Delavce je zasto pal M. J. McLaughlin, zastopnik železniške družbe je bil F R. Conell, kot neodvisen sodnik je pa nastopil škof O'Reilly. Škof O'Reilly je naglašal, da je najboljše, če se vsako izprt-je ali stavko izkuša poravnati potom arbitracije. Svetoval je železniški družbi, naj se lepim MAČEHA UBILA SVOJO PASTORKO -.......... ----- - ----- potom vda in ugodi želji delav- land pred 27. leti iz divne Go- cev, kajti stavka ji bo povzro- renjske. doma iz Češnjiee bliztf Železnikov. Že več let je za poslen pri New York Central železnici kot preddelavec. Vsled njegove uljudnosti, prijaznosti in dobrohotnosti ga vsi delavci spoštujejo in visoko cenijo Naš James je preskrbel tudi že dosti Slovencem službo pri označeni družbi. Še na mnoga, mnoga srečna, zdrava ter uspešna leta! —V četrtek dne 6. septembra se je poročila v cerkvi sv. Vida Miss Frances Perme iz dobre poznane slovenske družine Mr Frank Perme, 1133 Norwood Rd., z Mr. Pavel Sterncem iz Addison Rd. Nevesta je sestra Dr. L. J. Permeta. Mlademu paru naše iskrene čestitke! —V cvetu mladosti je preminula dne 4. septembra ob 12 uri opoldne 18-letna Mary Ja-pel, ljubljena hči ugledne družine Mr. in Mrs. Jakob Japel iz Warrensville. Bila je članica društva sv. Lovrenca, št. 63 K. S. K. Jednote in društva Kraljica Majnika, št. 26 S. D. Zveze Tu zapušča poleg žalujočih sta-rišev dva brata in sedem sester Naj ji bo blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje! —Predzadnjo soboto, dne 1 septembra je bil ubit v tovarni General Electric Co. rojak John Mačerol, star 38 let. Zadet je bil od električne žice. Ranjki je bil doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku, kjer zapušča 82 let starega očeta in enega brata. Tukaj zapušča soprogo Anna (iz družine Jer-nejčič), sedem otrok in enega. Bodi mu blag spomin, preostali družini pa naše sožalje! —šola za državljanstvo se začne dne 27. septembra, in sicer v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk je za moške in ženske. Vpisuje se samo v šoli. —Mr. Mary Kraje, stanujoča na E. 53rd St., jako vneta agi-tatorica pri društvu Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. Jednote je dne 7. septembra obha- čila gotovo veliko škode, take tudi uslužbencem. Škof je svojo razsodbo na sledeči načir razložil: "Sklep za povišanje plače -je povsem umesten, katerega se lahko opira na dejstva: Seda nja lestvica prevoznine ali to-vornine in vloženi kapital od strani družbe sta taka, da ste moralično primorani vašim uslužbencem plačo povišati, da bodo zamogli živeti. ' Pcosperitete v naši deželi ne moremo pričakovati, če se bo delavstvu plačo odtrgovalo, namesto izboljšalo. Narod bo prej ali slej trpel posledice, če ne boste dali delavcem tega, kar zaslužijo." Škof O'Reilly je tukaj šele nekaj mesecev. Popred je živel dlje časa v Clevelandu, O., kjer je bil generalni vikar ?levelandske škofije. jala svoj 52. rojstni dan. Naslednji dan, na Mali Šmaren je bil njen god, naslednji dan, dne 9. septembra pa spominski poročni dan. Mrs. Kraje je že 10 let vdova. Želimo ji, da bi. obhajala še mnogo rojstnih dni! —V nedeljo večer se je vrnil iz daljne zapada, iz države Wyoming k svojim starišem Mr. Jack Grdina, sin glavnega predsednika naše Jednote. Našemu Jacku so dvamesečne počitnice v deželi pelina dobro storile, ker si je svoje šibko zdravje utrdil. Te dni bo zopet nadaljeval svoje študije na Cathedral Latin šoli. —Za pogorelce v Gornjem Jezeru pri Cerknici je Ameriška Domovina dosedaj nabrala med dobrosrčnimi rojaki v Clevelandu svoto $419.38 ali 23,600 dinarjev. Ta denar je že odposlan na pristojno mesto. K tej svoti je prispeval The Euclid Hunting and Riffle Club $100, naša ugledna North American banka pa $25. Živeli darovalci in njih nasledniki! Canton, O., 7. septembra. — V mali farmarski naselbini Elton, 12 milj oddaljeno od tukaj se je v nedeljo, dne 2. septem bra izvršil brutalen umor, koje-ga žrtev je postala komaj osem let stara farmarjeva hčerka Do-rotija*Ivanovič. Truplo umorjenega dekleta je našel neki delavec v nekem jarku blizu Brewster premogovnika. Bilo je bosa in zelo slabo oblečena Iz blata v jarku je molela ena noga, kar je mimoidočega delavca zelo iznenadilo. Ko je potegnil dekleta iz blata, je takoj obvestil bližnjega šerifa in ko-ronerja. O tem brutalnem umoru sc poroča sledeče: Mlada Dorotija je bila hčerka farmarja Mike Ivanoviča, mati ji je umrla pred šestimi leti, nakar se je Ivano-vič zopet poročil in sicer s sedanjo ženo Karolino. Pisana mati, ali mačeha mlade Doroti-je ni imela rada; vedno jo je pretepavala in sovražila. V soboto je dekletce kakor po navadi zopet paslo krave, je prišlo zvečer domov brez vine, ker so se ji izgubile. .Naslednji dan je šla Dorotejina mačeha z otrokom iskat krave. Pri tej priliki je pa sklenila, da umori nezaželjeno pastorko. Pred sodnikom je brutalna mačeha pripoznala, da je otroka iz jeze pahnila v oni jarek; dekle je pri tem morda zadelo ob kak kamen, in se ubilo. Ko-ronerska preiskava je pa dognala, da je mačeha otroka že popred ubila in vrgla truplo pastorke v oni jarek. Tako je tudi priznala, da je Dorotijo že v soboto hudo pretepla, ker je izgubila krave. Brezsrčna mačeha se nahaja sedaj v zaporu, tako tudi njen mož in en hlapec. Neka sorodnica Ivanoviča, ki je hotela njegovo hčerko že pred letom vzeti za svojo, pri poveduje, zakaj se je sedanja ¿ena Ivanoviča branila dati malo Dorotejo od hiše. Rekla ji je, da ima zavarovano za $1000 Tako se je tudi dognalo, da so to deklico zavarovali še za neke večjo svoto baš en teden pre den jo je njena mačeha umori- Z današnjo številko smo pri čeli na običajni osmi strani pri občevati novo povest pod našlo vom "Tolminci," nad vse zani mivi zgodovinski roman izpod peresa poznanega pisatelja Ivan Preglja. Ta roman nam v živih in romantičnih slikah opisuje, kako so se okrog leta 1710 ^puntali ondotni kmetje napram tolminskim tiranom-grofom; koliko hudega so morali prestati in kolike žrtve v tej borbi doprinesti. Roman se opira na resnične podatke. Povest "Tolminci" bo gotovo csobiio ugajala rojakom, ki so doma v bližini Tolmina, sploh pa vsem Primorcem; zato jc pazno zasledujte in čitajte. —o- Rekord domačega obrtnika. Mr. Anton Mervar, lastnik prve in največje slovenske tvor-nice harmonik in trgovec z mu-zikalljami v Clevelandu je te dni dovršil tisočo harmoniko. Da bo ostala ta harmonika v spominu naše javnosti, iste ni hotel prodati, ampak jo je podaril v korist slovenskih stav-kujočih premogarjev v Penn-sylvaniji. Krasno mojstrsko se nahaja v izložbenem oknu potovalne pisarne Mihelich v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Harmonika, ki je vredna $135, bo prodana na številke in upa se dobiti v ta namen lepo svoto. Vsa čast, hvala in priznanje Mr. Mervar-ju za to veledušno darilo! Mr. Mervar se bo te dni po-da^^ staro domovino na kratek obisk, da še enkrat vidi svojega že priletnega očeta Trbovljah, ki je zbolel. Trgovino bosta ta čas vodila soproga Mr. Mervarja in njegov sin Želimo mu srečno potovanje in srečen povratek. Chicago, III., 7. septembra. — Danes popoldne ob 4:20 se je tukaj izvršil zopet nad vse sen začen umor pri belem dnevu in na najbolj prometni cesti mesta. Zadet od kroglje je pade) zloglasni Italijan Tony Lombar-do, nevarno ranjen je pa tudi njegov spremljevalec Tony Fer raro. Umor se je izvršil pred Raklios restavrantom na Mad-ison, zapadno od Dearborn ceste in samo en blok od State ceste, ki je kakor znano najbolj prometna cesta na svetu. Za časa tega napada .in umora je bilo na oni cesti na tisoče ljudstva, vračajočega se z dela domov. Vsled tega je nastala skoraj panika, ker so se pa-santje ustrašili strelov. Dasi ni policija na konjih takoj posegla vmes in naredila mir, bi se bilo lahko pripetilo kaj hujšega. Ves promet na Madison cesti je bil za nekaj časa ustav-ljen, ker je na tisoče in tisoče VESTI IZ JUGOSLAVIJE Kralj Aleksander je došel za dalj časa na Bled Sedemsto-letnico ustanovitve župnije Črnomelj so praznovali tri dni, in sicer 7., 8. in 9. septembra s cerkvenimi slovesnostmi, raznimi predavanji in orlov skim telovadnim nastopom. Pri proslavi je bil navzoč tudi pre vzvišeni knezoškof A. B. Jeg lič. Poseben Pastirski list jc napisal prevzvišeni knezoškof dr. A. B. Jeglič ob priliki slo vesnega praznovanja ustanovitve župnije sv. Petra v Črnomlju. Smrt v visoki starosti. V torek, dne 21. avgusta je bil pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža pokopan posestnik Anton Zadra-vec, ki je dosegel lepo starost 80 let. Radi zdravega humorja je bil povsod priljubljen. Dolgo vrsto let je kot odbornik pomagal voditi domačo občino. Umrl je v Tržišču pri Mokronogu 22. avgusta g. Stanko Prijatelj, solastnik velike trgovine z deželnimi pridelki. Rajnik je bil ugleden trgovec in velik prijatelj revežev. Smrtna kosa. Dne 20. avgu- la. Okrajni pravdnik bo zahteva) za neusmiljeno mačeho smrtno kazen na električnem stolu. Ponesrečen poskus zdravljenja. Springfield, Mass., 8. septembra. — Tu živeča družina Jo-seph Briotta je imela sedemletnega sina, ki je bil že od rojstva gluh in mutast. Ker je oče tega dečka čul, da so take osebe ozdravele med poletom v aeroplanu visoko v zraku, je danes svojega sina peljal na tukajšnje zrakoplovno vežbališče in najel pilota P. Mazerja, da odvede dečka visoko v zrak. Ko je pilot mutastega dečka dovedel kakih 2,000 čevljev v višino, je pričel z letalom delati vratolomne kolobarje. Pri tem se je stroj aeroplana potrl in oba sta padla z neznosno brzino v neko mlakužo pet čevljev globoko. Letalec in deček sta bila na mestu mrtva. Šubljev koncert v Little Falls, New York. Mr. Anton Šubelj, operni pevec iz Ljubljane, ki je s svojimi umetniškimi nastopi po raznih naših slovenskih naselbinah naenkrat zaslovel in si pridobi) tudi srca ameriških Slovencev nam poroča, da bo prihodnje dne 15. septembra pri redil zanimiv koncert v Little Falls, N. Y., in sicer v tamkaj šnjem Slovenskem Domu na 36 Danube St. Pričetek ob 8. uri zvečer. Komurkoli bije srce za naše prelepo slovensko umetno in narodno pesem, ta naj ne zamudi tega koncerta. Uljudno sc vabljeni vsi Slovenci iz Little Falls in bližnjih naselbin. Tc vabilo naj velja tudi Slovencem iz znane naselbine Forest City. Pa. Pola Negri ponesrečena. Pariz, Francija, 8. septembra. — Včeraj popoldne se je med ježo smrtno nevarno ponesrečila sloveča ameriška filmska igralka Pola Negri. Ko je v bližini nekega parka jahala svojega konja, se je žival splašila in vrgla jahalko z vso silo na tla. Zdravniki v tukajšnji ameriški bolnišnici zatrjujejo, da navedenka ne bo okrevala Pola Negri Je poročena s princem Mdivianijem, ki živi v Parizu. x radovednega ljudstva sililo na lice mesta, da vidi, kdo je I sta je umrl v Metliki upokojeni ustreljen. nadučitelj g. Ivan Murn v sta Na hodniku pred restavran- rosti 73 let. Rojen je bil v Br tom je ležal mrtev in ves okr- šlinu pri Novem mestu. Bil je vavljen Tony Lombardo, žrtev blaga duša in stare korenine tega drznega napada, poleg nje-ga je pa bil njegov spremljeva- V Toplicah na Dolenjskem je lec Ferraro, težko ranjen. Are- umrl zaveden krščanski učitelj tirali so takoj zatem Josipa Lo- Josip Vrbinc lorda, ki je osumljen, da je iz- Dotaknil se je električne žice, vršil umor. padel na tla in se ubil 25 letn: Pokojni Lombardo je bil za- Vinko Močnik iz Rake pri Kr-veznik nedavno ustreljenega škem. Pritrjeval je električne "Scarface" Al. Caponi, načelni- žarnico pri stavbi poštne hra-ka chikaških "gangsterjev" ir nilnice v Ljubljani, zakotnih butleggerjev. Med Vestfalski Slovenci poročajo njim in neko drugo italijanske da slišijo v Nemčiji petje, god-' tajno stranko s severnega dela bo in novice po ljubljanski ra-mesta je trajala že dlje časa dio postaji nad vse glasno ir mržnja za prvenstvo. Ta tajna razločno, zveza je imela pod kontrolo več Toča v loški dolini na No zloglasnih lokalov in razpečava- tranjskem. V petek 16. avgu nje opojne pijače. Policija je sta ob 6 se je nenadoma vsula mnenja, da je postal Lombarde strašno debela toča s tako silo. žrtev svojih zarotnikov in so- da je pobelila polje in gore. Kar vražnikov. | ni vzela strašna suša, ki je vla- dala pri nas, je. sedaj uničila PROTIVOJNA POGODBA SOVJETSKA RUSIJA PODPI-SALA PROTIVOJNI PAKT Moskva, 7. septembra. — Sovjetska Rusija je včeraj for-malno sprejela Kellog-Briando-vo protivojno pogodbo. Maksim Litvinov, pomožni komisar zunanjih zadev, je oficijelno podpisal pakt, ki je bil sovjetski vladi predložen po francoskem poslaniku Herbetteju, kateri v tem slučaju posreduje med Sovjetsko unijo in Združen "mi državami. Washington, 8. septembra. — Do danes je že 64 dežel podpisalo protivojni pakt odnosno priglasilo podpis. Samo trinajst dežel je še, ki se nise oglasile. Iz neoficijelnih krogov poročajo, da bo predložitev protivoj nega pakta senatu v rat:fikaci jo obenem otvoritev nove kampanje za pripoznanje sovjetov Pakt bo v rokah senatorja Bo-raha, ki je predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, Borah pa že dolgo časa deluje za vzpostavljenje diplomatskih stikov med Združenimi državami in sovjetsko vlado. Sena-tor Borah smatra, da je povabilo Sovjetske Rusije k podpisu Kellogg-Briandovega pakta pripoznanje sovjetov v načelu. Mrs. Lindbergh odpotovala na toča. Najhuje je prizadeta pra-Turško. šičja krma. Najbolj je padalr New York, 8. septembra. — toča v vaseh Šmarata, Kožar Danes je odpotovala proti Cari- šče, Igavas in Pudob. Oklestl-gradu Mrs. Evangeline Lind- la je sadje, pobila veliko šip na bergh, mati slavnega ameriške- oknih in tudi nekaj kokoši, ki ga letalca. Mrs. Linbergh je so bile zunaj. Obenem je treš-dobila enoletni dopust, da bo čilo na Babno polico, kjer je na tamkajšnjem ameriškem zgorel en hlev in ubilo eno svi-ženskem kolegiju profesorica njo pri "Rihtarju." Pravtakc kemije. je bilo na Blokah, da je ob ist' Obsojena zarotnika Mussolinija. uri potolkla toča v vaseh Stu Rim, 8. septembra. — Pred denci, Runarsko, Ravne fn Be-tukajšnjim vojnim sodiščem nete sta bila danes obsojena na 30 Nevarni pretep. V sobot^ let ječe Mamolo Zamboni in dne 18. avgusta se je vračale njegova svakinja Virginia Ta- domov v Krško vas šest delav-barroni kot glavna sokrivca za- cev, zaposlenih pri podjetju Ku rotnikov, ki so dne 31. oktobra, men v Zagrebu. Na potu do 1926 skušali umoriti italijan- mov so izpili v gostilni Horva-skega1 ministrskega predsednika tič pet litrov vina. Nato so pa Mussolinija. Zambonijev sin šli naprej domov v Krško vas. Anteo je bil pri tem atentatu Na cesti pred orožniško postajo zaboden. v Krški vasi so se ločili in pri Važno imenovanje Hughesa. tej priliki je zabodel Franc Mu-Geneva, Švica, 8. septembra, ran, sin posestnika iz Krške — Na današnji seji zastopnikov vasi, Franca Ojstra iz Krške Lige narodov je bil Charles vasi v leva rebra pod srce. Evans Hughes izvoljen sodni- Franca Ojstra so pripeljali v kom mednarodnega svetovnega bolnico v Brežice. Vsa zadeva sodišča v Hague z 41 proti 7 je izročena sodišču in orožni-glasovi. Hughes je bil svoje- kom časno član najvišjega zveznega Prezidava cerkve v Sodražici. sodišča v Združenih državah. |Dela pri povečanju in prezidavi župne cerkve tukaj so v glavnem .končana. V kratkem bo postavljen tudi novi in krasni veliki oltar, katerega kamenite dele izvršuje po načrtih g. univerzitetnega profesorja Ivana Vurnika g. Al. Vodnik, kovinske pa g. Ivan Kregar v Ljubljani. Posvečen je cerkve in oltarja in obenem sv. birma se je vršilo na angelsko nedeljo 2. septembra. Prisotnost duha je rešila trem življenje. Na Veliki Šmaren se je kopala v Dravi pri Mariboru neka ženska. Tam v bližini pa je znan vrtinec; ženska je prišla v njegovo bližino. Čim se je to zgodilo, so se že culi obupni klici na pomoč. V Dravo je skočil moški, ki je govoril hrvatski. Ženska se ga je v trenutku oklenila s takšno silo okoli vratu, da sta se oba začela potapljati. Klicala šta na pomoč. Pa se je vrgel v Dravine valove še neki žeiezni-čar. Že sta bila utopljenca na tem, da izgineta pod vodo. V zadnjem trenutku je še moški prijel železničarja za noge. Nesreča je bila za vse tri neizogibna. Na obali se je nabralo veliko ljudi; vsi so vpili na pomoč, nikdo pa ni vedel, kako pomagati. Zgoraj na državnem mestu pa so postajali ter z grozo opazovali teško borbo nesrečne trojice s smrtjo. Vsak trenutek je lahko nastopila katastrofa. Tedaj pa je Nestl Dabtin-ger, uslužbenec pri mestnem vodovodu, iztrgal v bližini stoječemu ribiču drog iz rok ter ga pomolil v zadnjem trenutku železničarju, ki ga je zagrabil z rokami ter privlekel s seboj neznanega moškega, ki ga je držal za noge, ter žensko, ki se ga je krčevito oklepala z rokami okoli vratu. Duhaprisotnost enega človeka je trojici rešila življenje. Društvena naznanila NAZNANILO iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 8, Joliet, 111. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se bo na prihodnji seji v nedeljo dne 16. septembra razmotrivalo zaradi naše prihodnje veselice, namreč Card Party, katera se bo vršila dne 27. oktobra t. 1. Zatorej ste vsi člani uljudno vabljeni, da se te seje udeležite v največjem številu, da se bo ukrenilo vse, kar bo potreba na omenjeni Card Party, namreč dobitki (prizes) itd. Ob enem se tudi priporočam v imenu našega društva za dobitke (darila). Kdor hoče v ta namen kaj darovati, naj prinese ali pošlje dobitek na moj dom. Ker bo čisti prebitek te prireditve v korist društvene blagajne, je skoraj dolžnost vsakega člana, da se potrudi kar največ mogoče, da se bo omenjena prireditev izvršila z največjim uspehom. Sobratski pozdrav vsem, in pa na svidenje 16. septembra na seji! Matthew Buchar, tajnik. spomin! Naj v miru počiva! Odbor društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote: > N. M. Matjašič, predsednik; Anthony Malešič, tajnik; John Petrašič, blagajnik. de preiskovalni zdravnik v nedeljo, dne 28. septembra popol-dne v zborovalno dvorano. Torej na delo, da bomo vsak vsaj enega novega kandidata pridobili ta dan za pristop. Pripeljite ga kar v dvorano! Bratski vam pozdrav Anton Tomsic, blagjnik. Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. V petek, dne 31. avgusta ob 1:30 zjutraj je na svojem domu v Cornwall, Pa., umrl po sedemdnevni bolezni zadet od mrtvou-da rojak Frank Jaklič in član našega društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote. Njegova žalujoča žena in otroci so hoteli z zdravniško pomočjo rešiti življenje svojega dragega so- VABILO NA SEJO Pozor člani in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. t S tem Vas prav ttfjudno pro-sim in vabim, da pridete vsi, p°ZOR |,rez izjeme na prihodnjo redno člani «n članice društva Vitezi meSečno sejo, v sredo, dne 12. sv. Florijana, št. 44, South feeptembra v navadni dvorani. I mladine za dobrobit duše in'te" Chicago, 111. Kakor znano, se nam naglo lesa in na podlagi tega bodo sta-Kot po navadi, sem vam ved j bliža naš veliki dan, ko bomo riši vselej podpirali Orla in no po pravici povedal. Za da | razvili našo novo zastavo. Slav- vzpodbujali mladino, da se bo tarjevi farmi vpričo velikanske množice našega občinstva To je bil dan, ki ga ne bo pozabila ne mladina in ne stariii, kajti g tem dnem je zadobila mladina kakor tudi stariii pogled, da se da tukaj voditi orlovsko misel prav tako ali še uspešnejše, kakor se da voditi v naši stari domovini, kjer je Orel na vrhuncu izobrazbe, vodstva in koristi za obstoj katoliške misli in napredka. Navdušenje, ki je trajalo ta dan med mladino in stariši, bo rodilo še nadaljne take uspehe, kajti stariši so spoznali, da je Orel naj-koristnejša ideja in voditeljica nes ali sedaj pa ne morem, kaj •ti vem, da se pri našem društvu nekaj posebnega kuha. Ce bi vzgled tujcem v športnih igrah, pa naj bo to v spretnosti ali pa 'J gentlemanstvu. Za igranje moramo dati fantom .in možem vse priznanje gentlemahstva kakor tudi spretnosti. Tako spretno zbranih teamov si nobeden ne bi mogel misliti; v spretnosti sta si bila kluba jednaka, eden drugemu se niso dali poraziti, kar naredi igro še toliko bolj zanimivo, gentle-manstvo je bilo isto. Večkrat sem opazil, da sta se v dirki srečala nasprotna si igralca in 3e drug drugemu prijazno nasmejala, dasiravno sta oba tekmovala za svojo zmago. Take igralce lahko štejemo za vzgled vsem drugim, kajti to ni bila igra za zabavo, marveč igra za resnobo, za zmago. In vendar je bila to igra ' medsebojnega sobratstva od začetka do konca trajajoča dva dni, kjer so se igralci utrudili do skrajnosti. Živeli taki igralci! Živeli taki nost se bo vršila dne 30. sep- teh idej oklepala. Bog daj, da .tembra in radi tega je treba bi ta velika ideja Orla od sedaj več stvari določiti ter urediti, živela in napredovala, kajti ker vam to že danes razjasnil, bi Torej naj v sredo, dne 12. nih- se potrebuje Orla v stari domo- marsikdo dvomil, da iz te moke^e doma ne ostane, ampak naj vini, da ohrani misel na sloven- ^^ limi 1KrttlCi. ^lveil utKJ ne bo nič kruha. pride za gotovo na sejo. Vab stvo, na narodnost in na vero, (klubi) teami' Sedai sta oba To je pa takole: Pri tem Ijeni so tudi fantje in dekleta, se to potrebuje v isti ali še v cLmpio^ 'obaz^lufcUto nisem samo jaz da to znam spadajoči k našemu društvu, večji meri tudi v Ameriki. In ime. Dosedaj je bil prvak na Kateri b, rad skrivnost že po- ker bodo morali tudi pomagati ako je to mogoče vzdržati in ™adutimVJo^št 53 ^vilkltl sia0 5hoditi doma, kjer je siromašči- kTt številka Glasla, naj vpraša tu- S sobratskim pozdravom na velika, je to mogoče in veli- med zapadnimi klubi; klub tl^^Lt b"rata W~F ^T* * jET l*?*» "i ? * ^r^s rs. rr,NA pTk , rt ^^ »»terj^&ts co v soboto clne 13. oktobra v pokritje tekočih letnih stroškov te akcije. Vsled tega ne bd ob koncu leta treba društvom pošiljati kakih prispevkov za stroške, za katere so odgovorna in jih navadno plačujejo iz svojih blagajn. V ta namen bo vsako društvo Jbrejelo gotovo število tiketov, katere naj razprodajo med svojim članstvom. Ob tej priliki uljudno prosimo v imenu naše Združevalne akcije, da naj društva, oziroma njih uradniki navdušujejo svoje člane, da naj vsak kupi po eno vstopnico v ta namen. Cena istih je 60 centov za moške, 25 centov za ženske; ples prost. Veselica se vrši v Slo-venia dvorani. Ker bo to prva veselica akcije skupnih društev, se vsi nadejamo, da bo članstvo priskočilo z veseljem na pomoč, ter s tem pokazalo svojo naklonje nost tej zvezi. Vsi v nadi za velik uspeh, se vam že vnaprej zahvaljujemo. Odbor: Geo. Stonich, predsednik; Michael Kezerle, tajnik; John Zivetz Sr., blagajnik. šil celo sezono z velikanskim naporom med sedmimi drugimi drugih vam bo dalo tozadevne Naše društvo je na zadnji I Orel za korist vere in naroda ' pojasnilo ki so nosili drva na mesečni seji sklenilo, da se pri- S tem pa ni bilo še vse pove- „«porom med sedmimi drugim, ogenj zadnjo sejo Torej pro- redi v nedeljo dne 16. septem- dano, kar smo imeli ta dva teami lTe kon^o nostaf na sim vas, potrpite se do prihod- bra t piknik na Jennings Rd. praznika y nedeljo 2 in y * P°8tal Z ItZnZl^ilZ r r l TV^ PrLZnanem r0ja1;ieljek 3- septembra v Cleve- Mnogo je bilo napora telesno x se natančno razložil m po pra- ku Frank železnik. landu zanimivega. Druga zani- kakor tudi duševno mnogo ore- v:ci povedal kaj se kuha ir Kdor je bil dosedaj že na miva točka je bila žogometna rekanja in t ^nTa s tem ko pripravlja pri našem društvu. naših ^vah, piknikih ali ve- igra (baseball) naših Jednoti- je zmaga dobUena' je vijna sulicah, ta prav dobro ve, da je nih fantov in mož, o katerih je fronta pozabljena in ostalim __,b)I vedno Prvovrstno in dobro bil v tem listu napovedan boj za klubom je s tem pridobljena ve- Ka^nanilo , postrežen. Tako boste tudi se- omenjena dneva v Clevelandu lika skušnja za bodočnost, kajti Tem Dotom^iaznan i am vsemV Pridite H1™" Sm° g°Ste iz Wauke*ana- žogometne igre so še čisto ne- tem potom naznanjam vsem dostl ^ vse> stare m mIade ,„ d imenom K,ub druitvfl . članom m clanicam našega dru^ n^aria «o tnrli Mon« i* m v o v tj * ¿eunoio, in štva sv Jožefa št 10S We*t UlX)Z?rja "J tudl/lane naše- sv. Jožefa, št. 53 K. S. K. Jed- potrebujejo mnogo izboljšanja. Al is Wis skleD zadnie šefe ^^ ? U ^ osta' note in Presidents, št. 25 K. S. Ostali klubi se bodo morali da priredimo domačo aabavo z^ "" "f n? ' k*k?r JG f* K' Jedn°te' dV® najmOČnejŠa še učiti klubov št. 53 vse c anstvo nZra društva v T-0reJ T'*0 ^ ChamPion teama' ki ata * P* in št. 25, da se vpelje taka dis- S sobratskim pozdravom John Novak, tajnik. proga in očeta, toda vsi zaman! vse članstvo našega društva v '¿Z' ™kn ,7 " S? 86 ^ ln f 8e ^^ «s- Smrt i, »vihtel. , i™Jsnhntn dne 2? asntomhr, v "".." .T" p,kn,ku dne 16 l™"*» ,nkrat Redoma na «plina kakor sta jo pokazala Smrt je zavihtela s svojo kruto soboto dne 22. septembra v septembra! koso in spravila v prerani grob izbrano žrtev ve 54. letu_njego-ve starosti. Pokojni Frank Jaklič je bil rojen dne 10. aprila, 1874 Podzemlju pri Metliki, v Ameriki je živel 29 let. Zapušča žalujočo soprogo Marijo, dva sina, Franka in Jakoba, # dve hčeri, Johano in Rosie in enega brata Johna, vsi v Cornwall, enega brata, Matija pa v stari domovini Pokojnik je pristopil v naše društvo sv. Alojzija dne 17. septembra, 1909. Ves čas je bil vesten in navdušen član drp-štva, ter si je vsepovsod pridobil veliko prijateljev, kajti bi vam je vrl mož, jako človekoljuben in vnet katoličan Pogreb se je vršil dne 3. septembra ob obilnem številu čla nov, sorodnikov, znancev in prijateljev pokojnika iz Steeltona, kakor tudi iz Cornwalla. Sest uradnikov našega društva sv. Alojzija ga je nosilo k zadnjemu počitku ob spremstvu številnega članstva društva sv. Srca Jezusovega, št. 159 J. S. K. Jed note v cerkev in na katoliško pokopališče Holy Savior. Mr. John Jaklevič, predsednik in Mr. Frank Neze, tajnik, sta kot uradnika društva sv. Srca Jezusovega, št. 159 J. S. K. Jednote s svojim društvom naredila lep špalir našemu pokojnemu sobratu. Nosilci krste so bili sledeči uradniki našega društva: Sobrat N. M. Matjašič, predsednik; Anthony Malešič, tajnik; Anton Zlogar, nadzornik; Alojz Gornik, zapisnikar, in večletna uradnika Miko Tome in Martin Zlogar. Torej se tem potom naše društvo sv. Alojzija prav prisrčno zahvaljuje cenjenemu društvu Srca Jezusovega, št. 159 J. S. K. Jednote v Cornwall, Pa., za krasen špalir, katerega je ome- ' .... ...... . T,--------------i\ar\KJi ow ju JJUlva£0;de it - t • . '» ^oprines.! d^gim vzgied. Ilire 50 centov Cleveland, O. Ta javna žogometna igra je Ne šteje samo to, kdo da je do- e cenio . Cenjeni sobrat je in sosestre: bila nekaj zanimivega. Bila je bil prvenstvo, marveč šteje to, isauaije opominjam vse one prosim vas, da se polnoštevilnc nalo drugačna kakor pa je bila kako se je vsa stvar vršila in člane m clanice, ki dolgujejo na ,jdeležite prihodnje seje, ki se igra Orla. namreč bolj v ame- zaključila Le tako naprej SrrSb seD^mbraaJOčeSne ^ ^ ^ ^ ^ 12 H"™' si°er naravnost v ame" izobrazbe je trda pot, kdor nai Dosledice vsak sam sebt mi' 'T*™*™ \ navadnih Prosto- riškem duhu in sistemu, kar je jo pa nadaljuje vztrajno, zaslu posledice \sak sam .lh Na zadnJlh poletnih se- vsakemu Amerikancu nekaj ži priznanje; čast, komur čast! ;;h je bila udeležba jako slaba, ljubega. Rečem da je bila pra- Prvo nedeljo v septembru so :daj pa ko postaja bolj hladno, va ameriška igra in bitka, ka- imeli tudi naši vrli sosedni Col- aiislim in tudi upam, da se bo- kor še lepše in složnejše nisem linwoodčani svoj veliki dan in ;te bolj redno udeleževali dru- imel priliko videti in tako se je praznik. Ta dan je bila na slo- itvenih sej. Torej prosim še izrazil marsikateri očividec, tc vesen način blagoslovljena nova Colorado Springs, Colo.—Sobrat urednik: Vedno sem mislil in vas pričakoval, da boste prišli letos semkaj v naš Colo-radski studenec na počitnice, kajti semkaj prihajajo letovi-ščarji iz vseh delov Združenih držav, da se vozijo po lepih co-loradskih hribih in da se hladijo v senčnatih parkih. Tukaj pri nas izgleda v resnici tako, kakor bi prišel človek v romantično švicarsko deželo. Cital sem v Glasilu, da se je naš Jednotin predsednik brat Anton Grdinai nedavno mudil tukaj v Colorado Springs, in da se je peljal tudi na Pikes Peak, kjer ga je baje pošteno zeblo? Rad bi ga bil videl tukaj, pa žal. nisem vedel o njegovem obisku. Poznam ga osebno še iz leta 1913, ko sem bil nekaj časa v Clevelandu. Colorado Springs je jako lepo mesto, broječe okrog 35,000 prebivalcev. Ima prvovrstne šole, krasne hotele, lepe parke in različne bolnišnice (sanato-rije). Doslej je bilo to mesto prava Meka za turiste ali le-toviščarje in milijonarje. Cul sem, da se nahaja okrog 40 milijonarjev tukaj; žal, da Slo-venca ni med temi dosedaj še nobenega! Ker se je pa zadnja leta pričelo krčiti število turistov, so se pa naši mestni možje odločili posvetiti več pozornosti industriji in tovarnam v mestu, da bi bili tukajšnji delavci tudi po zimi z delom preskrbljeni. Dosedaj so delavci tukaj največ delali po premogo-rovih, katerih je več v okolici Colorado Springs, kjer kopljejc mehki premog. Imajo tudi veliko čistilnico za zlato rudo, katero se pridobiva iz Cripple Creeka, kakih 43 milj oddaljeno od tukaj v hribih. Pred par meseci nazaj se je k nam iz Denverja preselila znana tovarna aeroplanov Alexander Industries, izdeluje tudi reklamne liste za kino slike; v tej tovarni je zaposlenih nad 500 delavcev. Naši rojaki živijo ravno v sredini, med Colorado Springs in Manitovom, ki se prav dobro nastopijo med seboj; skupaj je približno 30 slovenskih družin Navzlic temu imajo svojo dvo rano za društvene seje, ali ka kor mu pravijo Slovenski tk>m Skoro vsaka družina lastujf svoj ličen dom (hišo) s pri jaz nim vrtičem, obdanim z vsakovrstnim drevjem in rožami, da vse prav lepo izgleda. Ko se pelješ par milj proti zapadni strani, dospeš prav do podnožja Pikes Peaka v mesto Manitou. Ta naselbina je ši-rom držav slavna in znana radi svoje izborne pitne in zdravilne vode, katero polnijo v stek-(Dalje na 3. strani). p:še. S sobratskim pozdravom Louis Sekula, tajnik. Naznanilo. .. . . - - i----------—---------- —- - »«-ui.il ««vin uioguoiutijciia nuv a .[Naznanja se vsem članom ?nkrat vse skupaj, da pridete pa radi tega, ker so izvajali to slovenska farna šola ob ogrom- uruštva sv. Jožefa, št. 110, Bar- la prihodnjo sejo berton, O., da društvene redne s sobratskim pozdravom seje se vršijo od sedaj naprej zopet po navadi, namreč vsako tretjo nedeljo v mesecu. Opominja se vas tudi, da se nekoliko bolj številno vdeležujete društvenih sej, zlasti se vas va- George Smolko, predsednik. Zanimive prireditve v Clevelandu. igro v resnici pravi ameriško ni udeležbi faranov in njih pri- slovenski tu rojeni sinovi. Igra- jateljev. Zaeno se je vršila li so kot pravi ameriški gentle- otvoritev cerkvenega bazarja, mani tako složno, brez vsake ki je trajal cel teden v korist najmanje nesporazumnosti, • dr nove šole. so se čudili vsi navzoči, ki so V tem času smo imeli tudi jih opazovali pri igranju. Med več obiskovalcev iz drugih Cleveland, O. — V naši veliki vsemi tremi igrami ni prišlo dc mest. Tako se je pripeljal sem- bi da se polnostevilno vdeležite metropoli imamo vedno kaj za- najmanjšega očitka eden na — — — - I ------ ------------'i ' ---—- «*»» «n,- članstvo našega društva, da bi'krojih in oblekah, ki so bile j ki so čitali ime K. S. K. Jedno- cija slovenskih in hrvatskih jo-šli vsi na agitacijo za nove čla-¡največ vse importirane iz stare te in videli križ znamenje na lietskih društev je imela svojo' P.o nneoh^fi act 7Q mlo^inalri A/] /I^ma^.*«»*^ n«*«nLrniriVi irrfolpflU lror io rrAfaita qoi'a rlnn Q1 nir/vnn^-» 2_ __ • i • ' ne, posebno še za mladinski od delek, ker tam je naša rast in žalje. Bodi mu ohranjen blag bodočnost. Po sklepu seje pri« domovine nalašč v ta namen. I rokavih igralcev, kar je gotovo j sejo dne 31. avgusta, in na isti To se je vršilo v nedeljo 2. spominjalo tujce na to, da sme je bilo soglasno sklenjeno, da ( septembra na zato izbrani Pin-1 katoličan je in pri tem lahko za ; priredimo veliko plesno veseli- j j Prednaznanilo Društvo sv. Cirila in Metoda ŠT. 191 K. S. K. J. CLEVELAND (NOTTINGliAM) O. S tem uljudno naznanjamo vsem krajevnim društvom K. S. K. J. v Clevelandu in okolici, tako tudi vsem drujrim cenj. društvom, in vsemu cenj. občinstvu, da se bo vršila zadnjo nedeljo t.m. 30 sept. velika slavnost v ColIinwoodu povodom blagoslovljenja in razvitja naše nove zastave Natančen spored te slavnosti sledi pravočasno. ODBOR. lenice i* 16 različnih studencev in jo razpošiljajo na vse kraje Se ko so Indijanci tukaj prebivali, so pripovedovali, da izvira pod velikim Belim hribom iz-borna zdravilna voda. En studenec naziva j o Ute Chief. ~ Istega je izsledil neki Šved, ter ga je prodal za $0,000. Danes pa menda ni denarja, ki bi zamo-gel ta mineralni studenec odkupiti; voda ima zelo prijeter okus sodavice. Gora Pikes Peak je visoka 14,109 čevljev. Mesto Colorado Springs se dviga 6,035 čevljev nad morsko gladino, Vrt bogov (Garden of the Gods) pa 6,415 čevljev. Kaj vse se v tem kraju vidi, je težko opisati. Vsakdo, kdor potuje po zapädu, naj bi prišel pogledat to čudo narave v Garden of the Gods. Vse to je ustvarila mogočna roka božjega Stvarnika. Vidi se veliko skalo, ki predstavlja Indijanca, Indijanko, leva, kamelo, medveda, Mutta in Jeffa, gobo. katedralo itd., pri kraju je pa zgrajeno zanimivo Indian poslopje, kakoršna so rabili Pueblo Indijanci v Novi Mehiki. Letos obiskujejo turisti kaj radi tudi goro sv. Križa (Mount Holy Cross), 13,978 čevljev visoko, ki kaže proti vrhu nad vse zanimivo znamenje belega križa v dolžini 1,200 čevljev, katerega tvori v tej obliki večni sneg. Dne 15. julija se je vršilo veliko romanje raznih krščanskih verskih sekt k vznožju tega križa, kjer so se vršile razne pobožnosti in pridige. Ta mesec so otvorili novo cesto, katero so gradili enajst let. Cesta vodi iz Colorado Springs v Denver, ter je gradba veljala S3,270,000. Cesta je tako izpeljana, da ni treba hoditi čez železniški tfr; popred se je vsled tega dosti nesreč pripetilo. Tudi proti mestu Pueblc bodo zgradili široko tlakovano cesto. To bo veljalo poldrugi milijon dolarjev. Potem bomc šli lahko večkrat na obisk k našim rojakom v našo zapadno slovensko metropolo, Pueblo, i S pozdravom Louis Marolt, 1435 N. Weber St., član društva sv. Jožefa, št. 7 K. S. K. J. še manj pa angleškega. Duhov-1 same, marveč radi cerkvenih nik se je posluževal v tem oziru prostorov kot dvorane itd. Za-tozadevne tolnufcne knjige, a to so jeli misliti, da je treba vendar to je le za silo, tako pa j postaviti novo večjo cerkev, k) ni, kakor če človek razume je- naj dela čast in naj stoji kot zik popolnoma. Zato je same ob sebi umevno, da je ljudstvo jelo pogrešati slovenskega duhovnika. Za velikonoč in včasih drugokrat jih je posetil slo- večni spomenik na tamošnjem prijaznem hribu in priča še poznejšim rodovom, da si je tu postavil svojo hišo božjo, delavni in ubogi, a po srcu veren slo- Dva važna jubileja slovenske naselbine v La Salle, 111. Prijazna slovenska naselbina v La Salle, 111., praznuje letos dve važni obletnici, ki zaslužite, da pridete na najodličneje mesto v kroniko zgodovine ameriških Slovencev. Slovenska naselbina v La Salle. 111., je ena izmed prvih naselbin v krogu naših pionirskih naselbin v Ameriki. Ke-daj ravno so dospeli semkaj prvi Slovenci, je težko dognati. Vendar, kolikor znano, je dospe) semkaj prvi Slovenec okrog leta 1880, če še ne prej. To je bil rojak Pire. Pozneje so začeli prihajati bolj številno. Leta 1890 do leta 1894 je bilo tu že več naših j-ojakov. Pozneje jih je prišlo še več. Ustanovila so se slovenska društva. Eno izmed najstarejših slovenskih društev v tej naselbini je društvo sv. Družine, št. 5 K. S. K. Jednote. Prvi društveniki tega uglednega društva so bili: Peter Perušek. John Oberstar, John Zorčič, Joe Bergač, J. Klemenčič, Frank Mišjak, M. Kostello, M. Komp, John Culjan in še drugi. Pozneje so se ustanovila še druga društva kot društvo sv. Barbare, št. 3 J. S. K. Jednote, društvo sv. Barbare, št. 7, spadajoče v Forest City, Pa. in pozneje še druga društva. Naselbina je rastla. Okrog leta 1900 je bilo že precej naših ljudi tukaj. Slovenci smo pa domalega vsi vsaj vzgojeni katoličani in kot taki prišli iz stare domovine. V teh prvih letih so Slovenci hodili k mašam v nemško cerkev sv. Jožefa. K maši so že šli, težje pa je bilo za nje na primer opravljen je svete spovedi, ker jezika mnogi niso znali na nemškega. venski župnik č. g. Šušteršič iz venski narod. St^ro cerkev pa Jolieta, a to je bilo le včasih. | naj se preuredi v prostorno Ko so v takih slučajih zaslišali dvorano, ki naj služi za zboro-božjo besedo v lepem domačem vanje slovenskim društvom, slo-slovenskem jeziku, so se njih venski dramatiki in drugim pri-očesa rosila in bili so ginjeni v reditvam v naselbini, dno srca. Zato so jeli rekati, Ta ideja se je kmalu uresni slovenskega duhovnika nam čila. Leta 1916 in 1917 je na manjka in č. g. Šušteršič jih stopil č. g. župnik energično na tudi ni zabil k temu navajati. delo. Stopila so na delo dru-Tako je dobila ideja, da bi štva, možje in zbiralo se je dobili lastnega duhovnika in da zbirke za novo cerkev. Leta bi ustanovili lastno slQvenske 1917 se je že začelo. Dne 5. ju-župnijo svojo podlago. Najpr- lija, 1917 je zapela prva lopata vo je prišla ta lepa misel v jav- na zemljišču, kjer stoji sedanja nost pri društvu sv. Družine, št. nova cerkev. Dne 15. avgusta, 5 K. S. K. Jednote. Vrli mož- 1917 je sedanji peorijski preje kot Perušek, Oberstar, Zor- vzvišen! gospod škof Dunne čič in Klemenčič, in drugi, so blagoslovil vugelni kamen. Ti-prinesli idejo najprej in začele sti dan se je vršila velika slav-se je razmotrivati. Ideja se je nost, pri kateri so sodelovala je!a rapidno širiti in možje, ki vsa slovenska društva in ves so S3 za njo zavzeli, so jo jeli slovenski živelj v naselbini. Le-uresničevati in uveljavljati to pozneje, 1. septembra, 1918 Stopili so v stik s tedanjim č. P» se je vršilo slovesno blago-g. župnikom Šušteršičem v Jol- slovljenje nove cerkve. Tedaj ietu, in ta jih je navduševal, pa je bil menda najslavnostnej-Prišel je parkrat v naselbino, se ši dan v zgodovini te naselbine pccvetovat z možmi, jim dajal Ne samo domaČa društva in do-nasvete itd. Jeli so ogleda vati mače ljudstvo, marveč prišlo je prostore, kje bi se naj cerkev vse iz vseh okolic. Dve ali tri portavila. Medtem pa so prid- poulične kare polne ljudi je pri-no zbirali prispevke, prirejali šlo iz Jolieta na ta dan in veli-veselice v ta namen itd. ko iz drugih naselbin. Bil je Prvotno so mislili, da naj bi j to dan, kakoršnega res še ni 3e cerkev postavila na tretji in \ bilo v naselbini. Slavnostni go-Crossat cesti, kjer pa niso do- vornik v cerkvi je bil za ta dar bili ugodnih pogojev. Ogleda- č- g. Kazimir Zakrajšek, teda-vali so tudi prostor na Union in nji urednik "Ave Maria." drugi cesti. Tudi tam niso do- ,Tako vidite je letos važna ob-bili, kar bi radi. Končno so s! letnica dveh važnih dogodkov izbrali prostor na šesti cesti, v lasallski naselbini. Prva jc kupili zemljišče in s tem je bila obletnica ustanovitve župnije in faktično začeta slovenska žup- sicer petindvajsetletnica. Dru ni j a 3v. Roka. To se je vršile ga Pa je, desetletnica blagoslo- leta 1902 iñ 1903. vitve nove cerkve, ki je ena iz- Zdaj pa je bilo treba dobiti med najlepših katoliških cer slovenskega duhovnika. Zopet kva v mestu. le pomagal- vrli pokojni joliet- ski župnik. Priglasil se je, da bi vzel v oskrbo lasallske rojake č. jj. A. P. Podgoršek in to seveda na povabilo č. g. Šušterši-ča iz Jolieta in pa tedanjega pcrrijskega prevzvišenega g. Zato vidite bi bilo greh, da ne bi zabeležili teh dveh važnih obletnic v anale zgodovine ameriških Slovencev. Pred vsem gre za ta častni razvoj lasallske župnije in naselbine čast in priznanje iskre- škcfa Spaldinga. V La Salle nernu slovenskemu rodoljubu, je lospel č. g. Podgoršek mese- tamošnjemu č. g. župniku Franca novembra, 1902. Zdaj se je^išku Šaloven, ki je toliko delo-zaicb novo življenje za lasall- val in tudi toliko dosegel. Po-=sko rojake. Dotedaj so bili ka- tem pa tudi dobremu slovenske-ker piščeta brez koklje, zdaj so mu ljudstvu v lasallski našel-imeli lastnega duhovnika, ki se bini, ki je toliko žrtvovalo za je med njimi lotil dela z svojo svojo župnijo in naselbino. Čast ognjevito navdušenostjo. taki vrli naselbini! Prihodnje leto do 13. septem- i Slovenska naselbina ima zdaj krasno, najlepšo cerkev v mestu. Ima lepo šolo in dvorano, župnišče. Ako bi se računala sedanja vrednost zemljišča in pa kar bi danes stalo, je to bra je lasallskim rojakom že sezidal cerkev za svoto $14,000. Zgoraj je bila cerkev, spodaj pa šola. Kako leto pozneje je prikupil še lote zemljišče na vogalu -ieste in Crossat ce3te, kjer j vredno #okrog $150,000. ocrvj stoji nova cerkev, sezidal ("A. S.".) ie tudi novo župnišče za 33,400. ! -o- Vse to kaže, kako je mladi gospod mislil na bodočnost te naselbine. S tem, kar smo ravnokar opi MOJE PRVO ROMANJE K MARIJI POMAGAJ NA AMERIŠKIH BREZJAH Večkrat že se mi je želja obu-sali, jejpa jelo rasti čisto novo dila, da bi šla na božjo pot k življenje v naselbini. Ustanavljali so- se jela še druga društva, pevska, godbena, itd. Okrog leta 1907 je dospel v La Salle, č. g. Alojzij Kastigar, ki je nadomestil č. g. Podgorše-ka. Tudi ta č. (;. je mnogo storil za te slovensko naselbino. Mariji Pomagaj na naše ameriške Brezje v Lemont, 111. In hvala Bogu, to sem letos dne 19. avgusta dosegla. Z menoj sta se napotili tudi moji dve prijateljici Mrs. Udovic in Mrs. Rose Straus. Za to sem Bogu in Materi Božji iz srca hvalež- Leta 1914 pa je prišel za č. g. na, ker to je v resnici spošto-Kastigarjem, č. g. Frančišek jvanja vredna božja pot; jaz jo Šaloven, ki še sedaj vzorno žup-' vsled tega toplo priporočam nikuje pri sv. Roku, ali na ta- vsem Slovencem širom Ameri- kezvanem slovenskem hribu v La Salle. k.e Ah, kako je bilo lepo! Zjutraj nas je prijazno zlato soln- C. g. župnik Šaloven je znan ce s svojimi žarki pozdravljalo, kot navdušen rodoljub. Kot tak je posvetil, kot skrbni oče v naselbini vse svoje moči napredku naselbine. Po njegovem prihodu je zacvetela na novo in z veliko močjo duhovno in socialno življenje v naselbini. Bili so momenti, ko je bilo tre- potem so se pa začeli romarji zbirati od vseh krajev. Eni smo že zvečer . priromali. Sv. maše so bile ob 7. zjutraj in ob 10. | Ne morem popisati veselja in občutkov, ko so nas začeli zvonovi vabiti ob deseti uri k sv. ba pokazati v naselbini tudi po- maši in pa onih lepih petih li- žrtvovalnost in z njo dvigniti tanij, da je odmevalo tja preko pomen slovenske župnije višje hriba. Pri tem se ni treslo sa- v naselbini. Stari prostori, to mo naše srce, ampak se je mo- jonar Father Odilo. Da, marsikatera solza je porosila pri tem lqpem prizoru. Srčna hvala Father Odilu za lepi sprejem in vsem drugim v Lemontu, za najboljšo postrežbo. Ob dveh popoldne so bile zopet pete litanije Mater» Božje v cerkvi in blagoslov z Najsvetejšim.' Po večernicah smo gledali na okrog, da bi kakega znanca ra-šli. In tako sem naletela prijazno in spoštovano družin« Matt Gaspariča iz Jolieta. Z Mrs. Gasparich smo bile znane še v dekliških letih * stari domovini. Toda, kolika sprememba, ko smo si po preteku 27 let zopet segle roke na ameriških Brezjah i Zatem smo se podali v bližnji Joliet, ali naš znani slovenski Rim. Tega mesta si nismo mogle docela ogledati, ker ni bilo dosti časa na razpolago. !3ile smo pač drugi dan tudi v krasni slovenski cerkvi sv. Jožefa, kjer smo šle k sv. obhajilu. Da, čast Jolietčanom, ker imate tako lepo hišo božjo, farno šolo in dvorano! Pa tudi slovenska naselbina se nam je zelo dopadla. Zatem smo se napotile proti domu, v naše ljub-jeno milwauško mesto na naš dom. Srčna hvala Mr. in Mrs. Gas-parič ter družini za vso naklonjenost in postrežbo. Od tukaj pošiljam iskrene pozdrave, icakor tudi vsem drugim znancem širom Amerike in , članstvu K. S. K. Jednote. Ana Klobučar, podpredsednica društva sv. Ane 173, K. S. K. Jednote. št je, stara cerkev je postajala premajhna. Ne radi cerkve ral tresti tudi celi hrib, kakor je rekel naš priljubljeni misi- ZAHVALA V imenu glavnega izvrševal-nega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti se na tem mestu prav iskreno zahvaljujem našim dobrim rojakom v mestu Chisholm-u, Minnesoti, za njih prijaznost in gostoljubnost, ki so jo nam izkazali v nedeljo dne 26. avgusta ob času četrte konvencije A. J. Z Njih gostoljubnost in prijaznost nam ostane trajno v spominu vse dni našega življenja. Posebno moram izrekati iskreno zahvalo članom pripravljalnega odbora za njih truda polno in požrtvovalno delo, ki so ga imeli pri ureditvi vsega potrebnega za konvencijo in za banket. Pripraviti vse potreb-ne stvari za tako izvrsten ban ket, katerega se je vdeležilo približno pet sto oseb, ni bilo brez žrtvovanja. Tako veliko delo in tako požrtvovanje zamorejo storiti le ljudje, katerim je njih narod pri srcu. V prvi vrsti lepa hvala za krasne besede glavnim govornikom zvečer na banketu, katerega se je udeležilo približno 500 oseb. Govornika sta bila Hon. Judge Hughes, okrožni sodnik, in Hon. Henrik Shipstead, zvezni senator države Minnesota. Lepa hvala tudi pevskemu društvu "Lira" v Chisholmu ir ostalemu osobju za njih milo-doneče slovenske pesmi pri banketu, katere so nam budile žive spomine na našo rojstno grudo. Človeku bi res lahko potekla solza veselja iz oči, ko je slišal tukaj v Ameriki rojeno in vzgojeno mladino prepevati naše mile slovenske pesmi. Pri zaključku moram odkritosrčno na tem mestu izjaviti, da t>il sem že na mnogih ameriških banketih, in da boljšega programa in lepšega reda še nikoli pri nabenem drugem banketu nisem videl. Za tak lep red pri banketu gre pa tudi kredit našemu vrlemu in mlademu odvetniku Mr. Arkotu iz Chishol-ma, ki je bil predsednik (toast-master) pri banketu. Torej še enkrat lepa hvala vsem rojakom v Chisholmu, za njih požrtvovalno delo, ki so ga imeli pri pripravljanju konvencije in banketa, ter upam, da se zopet zdravi in veseli snidemo na peti letni konvenciji A. J. Z., ri se bo vršila v Evelethu, četrto nedeljo v mesecu avgustu leta 19?9. Vam udani John Movern, tajnik A. J. Z. Eveleth, Minn. — V nedeljo 26. avgusta 1928 se je vršila četrta redna konvencija Ameriško Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, in sicer v prijaznem me stu Chisholm, Minn. Konvencija se je pričela ob 1:30 popoldne z veliko parado po mestu. O polu dveh smo se zbrali v Chisholm Auditorium, kjer smo zborovali do polu sedme ure popoldne. Uradnikom za prihodnje leto so bili izvoljeni sledeči: George J. Brince, Eveleth, predsednik: Anton Lopp, Gilbert, prvi podpredsednik; Peter Krhin, Chisholm, drugi podpredsednik: Vincent Mikulič, Aurora, tret ji podpredsednik; John Movern. tajnik; Louis Govže,, Eveleth. zapisnikar; Martin Sever, Chisholm, blagajnik. Nadzorniki so: Matt Kajfesh, Buhl; Rade Poznanovic, Anton Erchul, Gilbert; John Zalar, Biwabik: John Francelj, Gilbert. Prihodnja konvencija se bo vršila četrto nedeljo v avgustu 1928 v Eveleth, Minn. Zvečer po konvenciji je bil banket, katerega se je udeležilo petsto oseb. Program za banket je bil izvrsten, z raznimi točkami, kot s petjem, godbo, govori itd. Med raznimi govorniki, ki so govorili na banketu, so bili: zvezni senator Henrick Shipstead, okrožni sodnik Martin Hughes in drugi, katerih imen si nisem zapomnil. Prireditve se je udeležilo veliko število našega naroda in smo zopet imeli enkrat priliko pokazati se v javnosti. Konvencije A. J. Zveze so nekake manifestacije nošega naroda tu v Minne-oti. Enkrat na leto se nekako zberemo in pokažemo Američanom, da smo še živi. Kakor sem že zgoraj zapisal, se bo vršila peta redna tonven-cija A. J. Z. prihodnje Seto v Evelethu, in vsem že zdaj kličem: na svidenje v našem prijaznem mestu! Pozdrav vsem rojakom! Louis Q©vže. NOVI NASLOV GENERALNE GA KONZULATA V CHICA-GU, ILL. Generalni konzulat kraljevine Srba, Hrvata in Slovenca v Chi-cagu, 111., naznanja, da se 1. oktobra t. 1. preseli iz sedanjega naslova na sledeči naslov: Consulate General of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, 840 N. Michigan Av., Room 410 Chicago, III. POSESTVO Z GOSTILNO se proda ali da v najem. Isto se nahaja na jako lepem prostoru v Clevclandu. Ohio, blizu velikih tovarn in železnice, ter blizu slovenske cerkve in šole. Prostor se nahaja na vogalu zelo prometne glavne ceste. " Lota s poslopjsm je 160 čevljev dcl-ga in 78 čevljev šireka. To je že stara, znana in dobroidoča slevenska gostilna, ki obstoji i/ 19 seb za prenočišče, restavran-ta, dveh cbednih sob, velike kuhinje. biljardnice, sobe za prodajo pijače (Bar Room), briv-nice in treh garaž. Proda se zaradi slabega zdravja, ali pa* da v najem. Lepa prilika za podjetnega človeka! Natančna pojasnila daje lastnik: A. S. 694 E. 152nd St., Cleveland, O. NOVE SLOVENSKE COLUMBIA plošče Zopet smo dobili dve novi plošči, za katere je pelo pevsko društvo Jadran v New Yorku. Pesmi so gotovo vsakomur znane in jih torej priporočamo. 10 INCH 75c 25087 F Tiha luna,—pevski zbor Jadran. Rojakom — pevtki zbor Jadran. 25088 F Pozdrav — pevski zbor Jadran. Takrat v starih časih — pevski zbor Jadran. Nadalje vsakemu priooročam plošče, za katere ste peli Mary Udovich in Josephine" Lausche. Ne pozabite naroČiti plošče od .našega najboljšega pevca Antona Subelj. 25085 F Cingel congel,—Mary Udovich in J. Lausche, duet. So ptičice zbrane—Mary Udovich in J. Lausche, duet. 25083 F Sladki spomini—Mary Udovich in J. Lausche, duet. Čaz Savco v vas hodii—Mary Udovich in J. Lausche, duet 25079 F Domače pesmi—Mary Udovich in J. Lausche, duet. Danici—Mary Udovich in J. Lausche, duet. 25076 F Ljubca moja—M. Udovich in J. Lausche, duet. En let in pol—M. Udovich in J. Lausche, duet. 25086 F Se kikelco prodala bom.—Anton Subelj, bariton. Gor čez jezero—Anton Subelj, bariton. 25082 F Bod' moja, bod' moja—Anton Subel, bariton. Nebeška ženitev—Anton Subelj, bariton. 25078 F Dunaj ostane Dunaj—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara. Neverna Ančka—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara 25074 F Sokolska koračnica—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara. Kje je moja ljubica—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara. 25072 F Štajerska—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara. ■ Polka pod mizo—Hojer Trio, harmonika, banjo in kitara. 25031 F Nemški valček—Strukel Trio. Cerkniška polka—Strukel Trio. 25080 F Oberštajeriš—Strukel Trio. Slovenski poskočni šotiš—Strukel Trio. 5156 F Veseli godci na vasi—Citre Trio. Godci igrajte še—Citre Trio. 12 INCH $1.25. 68006 F Spomini na vojaitvo, 1. in 2. del komično. Dr. Jadran. 68C05 F Kmečka svatba, smešno, 1. in 2. del. Društvo Jadran. 55117 F Hail Bremen—Vojaška godba, prav glasno. Bremen Flieger—Vojaška godba, prav glasno. 200 glasnih igel zastonj, kdor naroči 4 plošče ali več. V zalogi imamo seveda tudi vse druge plošče v vseh jezikih. Se priporočam! Anton Mervar, IZDELOVATELJ HARMONIK IN MUZIKALIČNA TRGOVINA 6921 St. Clair Av«. -CLEVELAND, O. Neizprosna ir. kruta smrt r.am je ugrabila iz naše sredine našo ljubljeno in^redrago hčerko, cziroma sestro Mary Rose Verhovc katero je Vsemogočni, po dveletni mučni bolezni, odpoklical k sebi v četrtek 23. avgusta ob 6.20 zvečer v najlepšem cvetju^iv-ljenja ko je bila stara komaj 21 let. Ob priliki njene smrti nam je došlo toliko izrazov sočutja in sožalja, da si štejemo v dolžnost, da se zahvalimo vsem onim, ki so pripomogli nam lajšati bridke ure. Posebno se zahvaljujemo Rev. Milan Slaje-tu in Rev. Venceslav Kozaku za cerkevene obrede in za dušno tolažilo ob času njene dolgotrajne bolezni. Z?.«ival:mo se dekletom Miss Alice, Julija in Kristina Struna '.er A'iss Rose Zupanick, ki so jo pogostoma obiskovale v njeni bolezni ter cule cele noči, ko je ležala na mrtvaškem odru. Ravno tako lepa hvala Mr. ""Charles Krall, predsedniku, in Mr. George Panchur, tajniku društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ., ki sta se toliko potrudila, da se je vršil dostojen pagreb. Zahvaljujemo se Mr. M. E. Rakar-ju zt krasne žalostinke. Nadalje iskrena zahvala Mr. Jos. Somraku, blagajniku Športnega kluba, ki je organiziral vse športnike, da so ji izkazali zadnjo čast kot bivši njih tajnici. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so tako lepo okrasili mrtvaški oder z venci in cvetlicami. Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. Joseph's Sports, družini Jack Verhotz, Mr. in Mrs. Frank Verhotz Jr., Mr. in Mri. Jos. Verhotz, družini Jos. Zupančič, Mr. Anton Vcrhovec in družina, družina Struna, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, družina Jack Hribar, družina John Mesec, druz. Anton Slapnik, družina P. in A. Malovašič, Mr. in Mrs. A. Kovach, J. Pajack. sestre Delambo, Mr. in Mrs. J. Somrak, Mr. Louis in Angela Pajack, Miss Jean Marančič, Miss Marie Rayer, Miss Anna Rayer, Miss Sophia in Frances Walland, Mr. Fr. Dremel, Miss Marie Wolfe in sestra, Miss Theresa Dolinar in Miss Anna Marančič, Miss Frances in Louise Krouse, Mr. Jack Hovey, Miss Viola Errath, Miss Mary Gombach, Mr. Jos. Jakos, Mr. Anton Markovich, Mr. Hecht (Boston Chain Store), City Ice Employees Station No. 21, Employees Perfection Stove Co., the A. and B. Box Co. and Employees. Presenetilo nas je in obenem nam služi v globoko tolažbo veliko število onih, ki so darovali za sv. maše v blagor pokojnici. Za sv. maše so darovali sledeči: Mr. in Mrs. Yakos, Mr. in Mrs. Anton Race, Mr. in Mrs. L. Ižanec, Mr. in Mrs. Anžlovar, Mr. in Mrs. Mausar, Mr. in Mrs. F. Christy, Mr. in Mns. John Verhotz, Mr. Jos. Verhotz, Mrs. Jos. Zupančiič, ki je tudii velikokrat obiskala med bolezniijo, Mr. Frank Gliha, Mr. Anton Korošec, Mr. Mihael Smrtnik, Mr. Stanley Zupan, Mrs. Marie J. Klemenčič, Mrs. Slater, Miss Angela in Margaret Kelly, Miss Marie Krebs, Mr. Jos. Widmar, Mr. Frank Oberstar, Mr. Evzebij Obolnar, Richman Bros, in družina Marenko. Zahvaljujemo se pogrebiyiku Antonu Grdina za vzorno ureditev žalnega sprevoda in vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago. Ponovno se vsem zahvaljujemo s prošnjo, da ako smo pomotoma koga izpustili, naj nam oprosti. Pokojnico pa priporočamo v molitev in blag spomin. LOUISE VERHOTZ, mati, FRANK VERHOTZ, oče, AGNES, sfestra, JOSEPH, FRANK, FELIX in HENRY, bratje. Cleveland-Collinwood, Ohio, 4. sept. 1928. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" __* bhala m Unk Katoliške J UMrttUh. U OFFICIAL ORGAN e# the MAHP CAUOfJUAM SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA by and in the intereet el tke Order, leaned erery Taeed«? OFFICE i «117 8L Clair Am Telephone: Rudolph 912. CLEVELAND. OHIO šest enajst. Predsodek zatemni ličati tudi brez časopisja. O razum, pijanost zatemni razum, I da! V prejšnjih časih je pa« vsaka strast zatemni razum. I šlo brez časnikov; toda vpošte- Zaradi tega vodi našo sv. cer- vati moramo, da v prejšnjlhča- kev tudi veda — psihologija, sih slabo časopisje ni bilo tako dušeslovje, da mora vpoštevati zelo razširjeno kot je sedaj in prijaznost, spoštovanje nasprot- da torej tudi protiutež dobrega nika, če hočemo kaj doseči, časopisja ni bila tako neob- Zdrava pamet in najjasnejša hodno potrebna kot v današ- zgodovina ni zadosti. Ako rav- njih dneh. Sicer pa ne smemo namo drugače, slepo posnema- misliti preveč na to, kako je mo nadute svetne vedeže, te- bilo nekdaj; pred vsem moramo daj omotno pričakujemo sreč» gledati, česa potrebujemo da- nega uspeha." ! pes. Danes pa je dejstvo, ki Ce bi bili ti rojaki bolj pod- ga ne more nihče vtajiti, da sla-kovani v zgodovini, bi se lahko bo časopisje kvari in zastrup-prepričali, da katoliška cerkev lja ljudstvo na debelo. Kaj najbolj ceni biblijo, sv. pismo, nam pomaga zidati cerkve, pri-Sv. Ciril in Metod sta ravnala, rejati misjone, ustanavljati šo-kakor sta najdla. Poslovenila | le — vsa vaša prizadevanja, nas, moremo že vnaprej z veli- ja» duha našega jezika ko verjetnostjo sklepati iz po- in svet naše narodne pesmi, le-vršnosti vsega današnjega živ-lpoto in zmisel našega veselja in Ijenja, izvirajoče iz bolnega I praznika, bridki zmisel naše družabnega ustroja, ki ne dovo- družinske, vaške pa tudi narod- li več, da bi se duhovne vredno- ne žalosti. In končno tudi našo te dejansko izživljale v današ- narodno preteklost do krajevne njem človeku. Zgolj snov in zgodovine, ki morda najbolj iz- čutni dražljaji določujejo način razito razgalja našo narodno mišljenja in delovanja današ- dušo. njega človeka. Zato je narav- Sele potem bomo vedeli za no, da z vsemi duhovnimi vred- svojo samobitnost in bomo lju- notami vred peša tudi narodna bili razsodno in neugasljivo, zavest v preprostem in izobra- To spoznavanje vsega našega ženem človeku. Dalje svoboda ni le zanimanje čudakov za svo- ne zahteva vsak dan borbe za je, ampak je odkrivanje res- narodnost: zato se narodna za- ničnih vrednot, ki tvorijo ob- vest ohlaja, ker nam pač ni več enem temelje7 kulture. Bolno prva potreba, vsaj vsem svo- je le hrepeneti preko meja svo- bodnim ne. Končno ubija na- jega naroda in sebe ne videti in sta sv. pismo, da bi ga Sloveni vse vaše naprave bodo zastonj, rodno zavest vsak družabni na- samoprevara je mladostna vera, čitali v svojem jeziku. |če ne boste znali obenem vpo- zor, ki ne pozna ali ne prizna da je le tuj narod resnično ve- Zdravo pamet, zanesljivo zgo- rabljati napadalnega in obramb- organizma, zlasti socialistični, lik in zanimiv. Kadar bomo do- dovino in pa prijaznost naj bi nega časopisja." hd obglavlja ne le posameznika volj trdno stali na lastni zem- vsak rabil, da si pridobimo nas- Podobno je pisal Pij X. leta v družbi, ampak tudi narode v lji, ne bo treba umetno zapirati protnike. Saj tega ne smemo 1911 predsedniku katoliškega človeštvu in zjednačuje in me- meja tujim kulturnim vplivom, pripustiti samo duhovnikom, la- udruženja za Nižjo Avstrijo hanizira. Merilo našega narod- Ako bomo res doma, bo dalo lilri ivmaia /^Aoit nttilnannofi Da I IVI« L#i.< Ilf.'!!.'__1___IX' Cl _ t__l._ . .1 ' . T ^ I . . . . . • ■ « jiki imajo dosti priložnosti. Po- Maksu Wittinghoff-Schelu: nega zanosa je predvsem naše vse, kar pride od drugod, le po- učuj se v sveti veri, poučuj, ka- "Želimo, da izberete na svo- narodno obrambno delo. Da to budo in se bo utelesilo pri nas dar ti Bog daje priložnost, saj jem zborovanju, na katerega ne cvete v naših dneh, je zna- po naše. Narodu, ki se zaveda ti mora biti pri srcu blagor svo- določite govornike, zlasti take no; znamenje, da živo srebro svoje samoniklosti, ni mogoče jega brata. Srečno živeti, ved- ki bodo sposobni z vso zgovor- pri nas nizko stoji! Pa tudi zabresti v kulturno suženjstvo, no veselo živeti je vendar naj- nostjo pobijati slabo časopisje opomin! " ' " ' " " večji blagor. P. Ciril Zupan, O. S. B. -o- Papeži in časopisi. in svariti vernike pred slabimi Vsa ta naša narodna vprašanja FRATERNALIZEM Najbolj težavno in resno vprašanje znanstvenikov in državnikov celega sveta je — vprašanje splošnega miru in želja, da bi vsi narodi živeli v medsebojni slogi, ne pa v sovraštvu. Da, tudi v našem modernem dvajsetem stoletju je moralo ljudstvo prestati velike grozote vojn, osobito v zadnji. Baš te dni je v Parizu podpisalo več držav važen protivojni pakt, ki bo menda enkrat za vselej odstranil medsebojno sovraštvo med narodi ter uvedel prijateljstvo in slogo. Morda se bodo šele sedaj uresničile besede preroka Izaija: "In bodo pre-kovali svoje meče v lemeže, in svoje sulice v srpe. Ne bo narod vzdignil meča zoper narod, in se ne bodo več urili za vojsko." Ze od časa angleškega kralja Edwarda III., ko so nastala prijateljska društva in "guildi," se je gojilo idejo o splošnem miru in bratstvu za dobrobit vsega človeštva. To plemenito delo so sčasoma prevzele bratske organizacije, katere moramo prištevati, oziroma smatrati za največje dobrotnike v javnem in tudi v privatnem življenju. Podporno društvo pomaga posamezniku in njegovi družini v slučaju bolezni, nesreče, smrti ali neprilike. Če je domovina v nevarnosti, jo gredo branit člani vražnikov Cerkve in da podpira I voril ob otvoritvi etrujkiškega I spočeto se more razviti iiT raz-1 raaloštevilnosti ostane narod in društva. V slučaju kake katastrofe, lakote, povodnji, ognja, prizadevanje pastirjev božje muzeja časnikarskim poročeval- bohotiti edino v'svoji slovenski ima svoje poslanstvo. Z nuj-epidemije, potresa itd., priskočijo prizadetim podporna društva Črede. Odtod pa tudi dolžnost cem: "Vi ste velesila, a prav svojstvenosti. Kakor posamez- nimi in naravnimi posledicami z veseljem na pomoč, kajti geslo teh društev je pomagati svoje- za katoličane, da podpirajo ka- zato nosite pred Bogom in ljud- nik samoniklo sprejema in si malega števila se je treba spri-mu bližnjemu v slučaju potrebe. , toliško časopisje; vsako vdelež- mi veliko odgovornost. Blago- prilikuje objektivne, splošne jazniti, bodisi gospodarskimi ali Fraternalizem pospešuje tudi domoljubje ali patrijotizem, bo na slabem časopisju naj po-Navijam vas v vaši moči in va- vrednote, tako tudi narod. Ka- kulturnimi. Abotno bi bilo za-krepi naš duh in blaži dušo. Ščiti slabotne in brani preganja- polnoma odpovedo, dobro časo- |ši odgovornosti, da svojo močjkor se mora posameznik razviti | radi ozkih narodovih mej le tone. Fraternalizem preganja ignoranco in pospešuje vedo, prijatelj enakopravnosti ter pravičnostih-< Vabi nas k podvzetno- sti in zaupljivosti. Obsoja slabost in hvali krepost. Tolaži ža- razmerah, pospešuje in razšir-|dela vedno zadovoljne lostne. Pomaga nesrečnim. Vse te lepe Čednosti šo zapisane ja.' In vendar je vprav narod- se razpletajo sama od sebe, ka-časniki kakor pred zastruplje-1 nost in iz nje rastoča narodna dar bo naša narodna zavest do-nimi vodnjaki. Če morete 7 zavest temelj našega življenja volj močna, božjo pomočjo samo to doseči, in zdravja. Roža ne raste v Velikost naroda ne odločuje. Leon XIII. je pisal v neki|*x> že zaradi tega vaše zboro- vsaki zemlji, bor ne zeleni v Majhen človek je pravtako člo-svoji okrožnici vernikom: "Na-| vanje eno najpomembnejših vsaki grudi in naš človek ne vek z istimi pravicami, kakor loga katoliškega časopisja je, zborovanj.' more uspevati izven svoje na- velik; le njegov poklic je morda da odkriva zločeste nakane so- Sedanji papež Pij XI. je go- rodnosti. Iz slovenske grude drugačen. Enako narod kljub Je pisje pa naj vsakdo, kolikor mu vedno prav dobro vporabljajte v samostojno osebnost, svobod- žiti in igrati lisico pod kislim 10- je največ mogoče v njegovih »n da vaš čut vaše odgovornosti no in podrejeno duhu in obče- grozdjem. Modri razume stvar- na banderju fraternalizma, kar je zapisano tudi v svetovni zgodovini. V društvenih dvoranah se kaže cena in plemenitost moža Pij X. je pisal dne 18. decem-1 Jož* Pogačar: bra, 1910 braziljskim škofom: "Na mestu je, da dodamo še ne- stvu, tako mora biti tudi narod ni stan in dela, kajti narodovo kolektivna osebnost, samonikla,, poslanstvo nikdar ne presega podrejena svojemu Pravzoru, njegovih zmožnosti, a te bogo, a od katerega je dobila svoje in- te bogodane zmožnosti razviti Naša narodna zavest. Kulturno višino vsakega na-1 dividualno zvanje, in podrejena I je njegova dolžnost, izvirajoča po njegovi zmožnosti, pravicol jubnosti in inteligenci. Na dru- ki opomin, ki je zelo važen, da roda merimo tudi po njegovi občestva vesoljnega človeštva, iz naravnega zakona» štvenih sejah vlada popolna svoboda v izražanju misli in govo- vzbudimo gorečnost duhovni- narodni zavesti. Narodnost je kateremu služi, a le preko na- Treba je stati na straži, ru, kajti prvi sedeži društvene dvorane niso rezervirani samo za pa tudi pomemben za blagor duhovna vrednota in se mora roda. tudi individualna' oseb- Naša narodna zavest stoji pre- bogatine. ampak za vse enakopravno. Pri društvu imajo vsi ljudstev. Saj vam je le predo- torej dvigati ali padati z naro- nost- Podtalno deluje narodo- nizko. Kaj torej? Beseda, ta člani enake koisti, da vživajo sadove bratstva (fraternalizma). ! bro znano, kolikega pomena, jovo kulturo vobče. Kakor pre- va duša v vsem dejanju in ne- oživljavec, natisnjena in izgo- Večna slava onim velikim možem, ki so uresničili idejo fra- bodisi v dobrem ali slabem smi-1 bujenje individualne osebnosti I hanju poedinega narodovega vor j ena, mora znova obujati na- rasteš, misliš in šo narodno samozavest, beseda, posestvuješ nadna- ki izvira iz osebnega poznanja ternalizma! vilizacije in v akciji.. Bratske organizacije so torej največji činitelj ci- slu besede, so časniki in sploh porodi samozavest, tako se obu- ilena« iz nJe največji sovražnik oborožene armade in mornarice časopisje, ki se vsled svoje niz- ji tudi v narodu, ki je prešel živiš, dasi p ke cene širi vsepovsod in tako SVojo otroško dobo, nujno tudi rodne, večno-objektivne vredno-1 našega genija in iz polnega pre- Ako vse to dobro premislimo in presodimo, bomo kmalu trosi na vse strani nazore, s ka- narodna zavest. In kakor je za te» ako hočeš. pričanja o pomenu naše narod- spoznali neprecenljivo vrednost fraternalizma, koliko dobrega je terimi je napolnjeno. Sami posamezno osebnost ta zamoza- Kozmopolitizem, ki spregleda nosti in narodne zavesti. Dru- že za druge storil, tako tudi za nas. Vsled tega se bomo našega opazujete, kako zelo zlorabijo vest, temelječa kajpada na ob- narodnost, je kulturna smrt. Utva, tisk, šola, posameznik podpornega društva ali organizacije še bolj tesno oklenili in brezbožni ljudje časopisje. Za- jektivni resničnosti, predpogoj ker si spodreže glavno življen- mora vzbujati in negovati na nase sobrate ter sestre še bolj cenili, kajti vsi fraternalisti, to vas prosimo, da uporabite uspešnega udejstvovanja v sko silo, narodno osnovo. Tre- rodno zavest v sebi in v svo- (Jednotarji) delujemo za blagor bližnjega m v korist človeške vso svojo apostolsko gorečnost družbi in občestvu, tako je tu- ba je le živeti nekaj let v tuji- jem krogu. In končno čimbolj družbe. v Pril°g dobremu časopisju in Hi narodu potrebna samozavest, ni, ki izpuli človeka iz svojega Ue bo krepila med nami vera > Naša K. S. K. Jednota deluje že celih 35 let po načelih fra- tako vodite čredo na dobre paš- da more vršiti svoje poslanstvo naroda, pa ti nedostajanje du- duhovni svet, tembolj bo rast ternalizma. Vsak nas član ali članica naj bo ponosen, da spada nike. Ni dvoma, da imate v v organizmu vesoljnega člove- ševnih tal dokaže, kako osnov- la tudi naša narodna zavest, k oni organizaciji, ki je pričela orati ledino na bratskem polju svoji sredi mnogo katoličanov, Utva. Človek brez poznanja in nega pomena je narodnost. Pol- Pa še eno! Kakor se mladin med ameriškimi Slovenci. Ta ponos naj pa tudi dejansko poka- ki se odlikujejo tako v čedno- izživljanja svoje svoj stvenosti na osebnost ni mogoča brez stvo oprijemlje Duha in duhov ze s tem, da deluje za njen napredek! stih kakor tudi vednosti. Le- ae pomeni nobene socialne sile močnega sidra v narodnosti, nega. stremi za osebnostjo, tem naročajte, naj pišejo po hn narod brez svoje narodne za- Domače seme dozori le na do- zdravjem in resničnostjo, take kakega svetnega možakarja ali Vaših navodilih z vso modrost- vesti, zavedne in utemeljene v mači grudi do polnega vrha. je nujno tudi narodnost in na iz pnrode, da potem bolj ime- jo, ljubeznijo in spoštovanjem Woji individualnosti, je mrtva Zato mora iz spoznanja, kaj rodna zavest njegova ljubezen mtno joče m javka. Človek bi do merodajnih oblasti, kakor se masa in nepotreben, neraben in pomeni narodnost za posamez- znova zaslutena in odkrita na bil rad velik, imenitnejši nego spodobi njim, ki se bojujejo za Ukodljiv ud na telesu člove- nika in vso kulturo, nujno in potovanju po domači zemlji Cft 'i*M,rri Ime pa mora imeti svete pravice, resnice in pra Utva. ................... ZDRAVA PAMET IN ZGODO VINA Pueblo, Cok>. — Res je treba da posebno v sedanjih časih ra bimo pero. Bližje pridemo nekaterim ljudem. Nekateri ljudje celo toliko bero, da nimajo časa niti pametno premisliti. Povsod se rabijo stari predsodki (prejudices) in pravljice, da preslepijo. Vjeli so tukaj par rojakov, ki se sedaj za neresnico stokrat bolj trudijo, ka kor so se prej za pravo resnico. Stvarca ima lično ime: medna rodno branje sv. pisma. Ni jim treba izučenih duhovnikov, ne dragih cerkva, niti farnih šol; vsak razume sv. pismo, pri dejo zlati časi (millenium), ko bo vsak imel vsega v obilnosti. Reče se lahko, da brihtno zasto-piš (drugi so bedasti), obljubiš lažje milijon dolarjev, nego daš en dolar. Pohvališ ga, da je brihten, obljubiš mu prijetnosti — to je vsa hrana, ki se mu prilega. Predsodki in povestice so podlaga njihovega modrovanja Da pridobivamo za pravo vero, se rabi — zdrava pamet, zgodovina in prijaznost. Zdravo pamet imenujemo radi "filozofijo" — modroslovje, ker splošno iščemo visokih imen, opletamo le preradi s ptujkami, kar pa je dostikrat le gola ošabnost, oholost. Se otrokom neradi dajejo imena svetnikov, raje ime so drugi vsaka stvar, vsaka veda. Filo- vičnosti sama po sebi izvirati tudi na- Romar živi z ljudmi in iz njih Najsi bodo mnenja o bistvu rodna zavest. Kje pa bomo čr- obenem pa seje vanje. Ko se zofija, zdrava pamet, vseeno.. Ni pa dosti, da pridejo do- slovenske duše različna, ne- pali to zavest drugje kakor v je mladinstvo obrnilo od ma Zdravo mislimo: vsako sliko je bri časopisi le v roke dobrih ka- dvomno pa so bistvene lastnosti naši narodni samobitnosti? Na- terijalističnega mišljenja in živ nekdo naslikal, sama se ni. Te- tolicanov, marveč potrudimo se. slovenskega genija: plemenitost rod mora najprej sebe poznati, U en j a in se skušalo izviti zme daj, kar vidimo okoli sebe ali , da pridejo v roke vseh ljudi, resnoba in mehkoba. Te prvine šele potem se more sebe zave- han danemu socialnemu redu lad seboj, je nekdo naredil; le- zlasti pa se v roke onih, o ka- so pač vplivale, da se je mogla sti. Zato ni dovolj, da naša je oživela vera v duhovao in z pota dela kaze umnost delavca, terih nam posebej veleva kr- slovenska čud tolikrat v važnih narodna 1 svojstvenost v nas vsemi nadstarnimi vrednotami. Zgodovina tudi pomaga, da se sčanska ljubezen, da jih iztrga- trenutkih narodovega življenja podtalno živi, ampak živeti mo- ki naj oblikujejo materijalne prepričamo, je tudi močna pod- j mo iz krempljev brezverskega spačiti v mevžo in tragično do- ra zavedno. Sele potem bomo stran našega življenja, je nuj-laga vsake resnice. Seveda časopisja. Le tako bomo dose- ločevati našo usodo. Rod, ki harod-mož in ne naivni otrok, no na novo oživela narodnost jemljejo dostikrat plitve prav- g«, da bo časopisje, to moderno je moral reševati nalogo naro- ki težkih časov ne preživi. Po- narodna zavest. Zato je kljub Ijice, kratkočasne povestice za orožje, postalo sredstvo v raz- dove samostojnosti, je bil do- znati moramo predvsem dodo- medsebojni sorodnosti živelo Z_Z^0Vin°'J,,Kar. 86 godi fn f*rjanju težjega kraljestva in volj zaveden, dasi morda ni raz- bra slovensko ~ narodno dušo, mladinstvo — ako je bilo pravo ~ egove Pravlce- mišljal do zadnjih temeljev svo- poznati vse, kar je naše hi sa- — v vsakem narodu samostoj- . "To je tista zadeva, na kate- jega narodnega prepričanja, mo naše. Narodna zavest se no. Se več, vprav dosledno vednosti. Previdno je treba ro smo vas hoteli posebej opo- Kadar pa navdušenje ne neti bo okrepila med nami le tedaj, mladinstvo mora vsakega do preiskavati, skrbno je treba pri- zoriti. 1 Vaši gorečnosti pa naj narodne zavesti, ga mora na- ko bomo razumeli dušo našega zadnje sile vrniti svojemu namer jati, kar se poroča iz raznih se pridruži tudi gorečnost od- domestiti pravo spoznanje, ka-- prirodnega človeka, kmečkega, rodu in ga znova organično vce-krajev ,od različnih narodov in ličnih lajikov, ki se zanimajo za ko globoko sega v vse početje obrtnega in delavskega fanta, piti vanj, ako se mu je kakor merodajnih pisateljev, pa se blagor ljudstva. Na ta način poedinca in celote narodnost, moža in dekleta, dušo slo ven- koli odtujil. V tem je vršilo pride do zgodovinske podlage, boste oživili krščansko čednost kako vsi rastemo le iz nje in skega druijnskega življenja, mladinstvo drugod i Zdrava pamet in resnična zgo- med ljudstvom in veselje boste moremo le na njej sloneč sklo- zmisel naše vasi, občine in Uiti tudi pri nas veliko pozitiv-dovina mora biti trdna podla- doživeli, kakor ga doživi kme- niti preko svojega naroda; po- okraja, zmisel naše zsmlje, na-|no poslanstvo ga našega verovanja, da prine- tovalec ob bogati žetvi." znanje, ki rodi novo in vztrajno sih- gora, resnih gorenjskih se milo prepričanje našemu ra- Isti Pij X. je dejal Jeta 1910. narodno zavest, utemeljeno v grap in dolin, dekliškp mehkih zumu. Res je, nase srce ima nekemu nemškemu časnikarju: objektivnosti in njenih vredno- holmov Dolenjske in Slovenskih veliko, še preveč opraviti pri "Oh, časopisje! Se vedno ni tah. goric, resno otoinost štajerske našem spoznanju. Ameriški pravega pojmovanja med nami. Koliko premalo je med nami ravnine in bridko preteklost na-filozof, modroslovec, imeniten koliko važnosti je ta naprava, narodne zavesti, priča najbolj še Krajine, idejo koroškega Ro-convertit pred 60 leti, Orestes Ne verniki in ne duhovniki-jo kričeče polminuli besedni boj, ža in Goriške, z lučjo zalite, teh Brownson ,označuje človeško ne vpoštevajo tako kot bi jo smo li Slovenci res samobiten naših dveh zaprtih rjjev. Tre-» Pravi: morali. Večkrat slišim, kako narod. Kdor o tem še dvomi, ba je poznati zmisel naših goz- Očitaj drugovercu njegovo ta ali oni starejši gospod toži, je svojo narodnost že prodal in dov, božjih domčkov na hribih, nevednost, razžali ga, potem mu češ, da je časopisje nepotrebna le dokazal svoj lastni greh. Da zmisel naših običajev; rekov in ne moreš dokazati, da je pet in potrata in da moremo duše zve-1 je premalo narodne zavesti v | noše, način našega mišljenja in Se tega zavedamo? To je prvo. A dovolj še ni. Dejanja je treba, ker tudi pristno mladinstvo bomo in bodo spoznali — po sadovih ("Kriz") Tožnik: "Vse sprednje zobe mi je izbil." Obtoženec: "Kaj bi tisto! Saj je imel samo dva, ko sva se začela." NAJLEPŠA KNJIGA . Med velike prijatelje in zveste spremljevalce v človeškem življenju moramo v prvi vrsti prištevati knjige, ki se delijo v različne vrste. Brez tiska, oziroma knjig, bi današnji svet sploh ne mogel živeti in obstojati. Res žal, da ima nesmrtni in veliki Guttenberg, iz. umitelj tiskarskega stroja, tako malo spomenikov sirom sveta; po pravici bi zaslužil v vsakem mestu enega! Imamo nabožne letaj ige. Med temi je na prvem [ mestu sv. Pismo in Evangeliji Dalje sc podučne in šolske knjige, po-vestne, zgodovinske, zabavne itd. tako, da so vse potrebne stvari za naše življenje v knjigah označene. So pa še druge vrste knjige ali bukve. V starem kraju prepevajo naši fantje, predne gredo na stalen dopust od vojakov: "Nobene bukvice niso tak' lepe, kakor je ta 'urlavbar-ski pos'!"- Naši dragi rojaki v Jugoslaviji niso nič kaj veseli, ko morajo z davčnimi bukvi-cami plačevati previsoke "fron-ke." Kak prijatelj loterije vrže ves jezen sanjsko knjigo v kot če je samo pri piki zadel terno. Za šolarčke je abecednik najbolj važna knjiga, za tajnike naših podpornih društev velika asesmentna knjiga, za člane pa vplačilna knjiga. Kak grocer ali mesar se zelo jezi, če mu kaka stranka odnese večjo svo-to, katero bi mu morala plačati ?a prejeto blago in vpisano v prejemalno knjižico. Jaz pa poznam še ene vrste knjigo, ki skoro prekaša vse druge, gori označene. Mislim namreč bančno knjižico. Če je kdo velik prijatelj bančne knjižice, bo vedno pazil, da se naložena glavnica veča, tako tudi 3bresth S pomočjo te knjižice Ji človek lahko v slabih časih odpomore in je preskrbljen, da na stara leta ne bo stradal. S to knjižico, je človeku odprt ve? ?vet, kajti baš ta knjižica pomeni dolarje, in z dolarji lahke greste, kamorkoli hočete. Ta snjižica je človeku v tolažbo in pomoč v raznih neprilikah. Da, v resnici je lahko vsak vesel in srečen, kdor je lastnik te najlepše knjižice na svetu! Komur izmed Clevelandčanov je ta knjiga še neznana, naj se iglasi pri naši North American, »Janking & Savings Co. v Cleve-tandu, z malo vlogo jo bo dobil zastonj. The North American Banking & Savings Co. banka je največji ameriški slovenski denarni zavod. Ima vlog že nekaj čez štiri milijone dolarjev. Ta banka je močna in varna kot gibraltarska trdnjava! Svoji k svojim! Sprijaznite in seznanite se torej z najlepšo knjigo na svetu! Prijatelj knjig. Z vlakom došli gost. jezen, ker je moral na postaji čakati: "Tako, niste me mogli tukaj najti? Ali me ni vaš gospod natančno opisal, kakšer sem?" Šofer: "O pač. Toda. ko je pa toliko gospodov, ki imajo plešo in rdeč nos." Na nekem shodu je neki ¿>0-slušalec vedno delal medklic 'lažnik". Ko je bilo poslancu tega dosti, je prenehal z govorom ter mirno rekel: "Zelo bi me veselilo, ko bi oni gospod, ki me vedno prekinja, hotel povedati tudi svoje ime, ne samo poklic." Imel je nato mir. Marta: "Torej ti in lierta sta poročena in srečna?" Ivan: "Da, to se pravi ona je srečna in jaz sem poročen." Zobozdravnik asistentu: "Veste kaj, ampak to je pa vendar preveč, toliko časa ruvati zob. kakor ste delali s tem gospodom." Pomočnik: "Vem. Toda tc ^ je oni, ki mi je dekle prevze1 ter jo poročil." Uituovljena , Jojgj «J-l^Ji^^¡t^ ' ^ SÄ1- ^ delka znaáa 144.73%. Od ustanovitve do. 1. julija, 1928, znaia skupna bpUeana Podpora $3,332,405.66. - ■ , i U GLAVNI URADNIKI? Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicaao Št Joliet 111 Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN 1004 N Chi^J« 2* m Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N* Chicago S? J^Het, ill. * Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 261« W sL dair St, ____ polis, Ind. ^^ • 4 Vrhovni zdravnik: DK JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank Eld«.. Cor Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 81! Ave. A., Eveleth, Minn LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago IE. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., wWtAma. Wta. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 5®, Bridgeport; Ohio MRS LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave.°So Ch!c«io IU. FINANČNI ODBOR: ,u* FRANK OPEKA Sr., 26— 10th St., North Chicago, IB. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., JoUef I1L / JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Clevilind, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Bo* 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y MATT BROZENIČ, 121-44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills. Wilkinahurah. Pa UREDNIK IN UPRAVNIK -GL&SjP: ^^ IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave,, Cleveland, OWoT ne glede ali ima direkten stik f I Ta poznate Huberjeve v Do-bolnikom ,skrbi za pogosto raz- Uni?" kuževanje ust a kakim primer- "Le malo. Kar sem sliial o »im ustnim raikulilom (S% [njih govoriti" hydrobiperoxid, formamint, — I "Ali nič ne občujete z nji-anakot anginol tabl.), dočim je I mi" kalijev hipermangan brez učin*1 "No. Ne nanese prilika, da ka, na noben način pa ne upo- bi priili skupaj: protestant rabljajmo v boju zoper bolezen I so." alkohola, ki nas zamore le va- Zaropotal je s palico, skloni rati in zmanjiati našo odporne I se bliže k meni. silo. Posebno nujno svetujemo, "Saj je to vseeno, lifrif da ostane vsakdo, ki je obole) sem, da pride morda Huberjeva na gripi, doma in v postelji, [hčerka kdaj k vam." kajti pogosto zadostuje to, dal "Po kaj?" odstranimo bolezen, med tem, "Po kak svet, recimo. Mlado ko si pri premali painji lahko dekle je potrebno nasvetov, povzročimo najhujše komplika- Čudil sem se tujčevemu miš-cije. Pri količkaj opasnejši bo-1 len ju. Čudil se tudi naglici in lezni je poklicati zdravnika, ki nekaki skoraj mehanični goto-ugotovi stanje bolezni, oziroma vesti, s katero je govoril: ka-komplikacij, ter tako vodi po- kor bi naglo ponavljal naučen tek bolezni do mirnega ozdrav- govor. ljenja. Ksaver Mečko: Mož z raztrgano dušo. i. "Ne, nikoli ni prišla. Je niti | ne poznam." "Ne? Čudno. Mislil sem — I a kaj sem hotel reči? Glejte, o teh Huberjevih bi rad kaj iz-| vedel od vas." "2al, ničesar vam ne vem posedati o njih. Jih li vi pozna Zdi se mi, da niste od- Vsa pisma in defnarne zadeve, tikajoče se Jednote. nai m Milila!« ™ glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. CUaK» St. Joliif iS^^iT društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino u u "klLASILa It S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio Poročilo tajnika finančnega odbora. Kupljene obveznice od 1. julija do 15. avgusta, 1928 $20,000—City of Streato«, 111., Improvement, 6% obresti. Izdane 1. julija, 1928. Plačljive od 1. julija, 1933 do 1. julija, 1934 Cena ---------------------------------------120,000.00 Obresti -------------------------------------- 100.00 Plačali ---------------------------------------------------------J$20,100.00 Kupljene dne 31. julija, 1928 od Hanchett Bond Co., Chicago, I1L $10,000 — The Lorain Telephone Co., Ohio, 5% obresti. Izdane 1. junija, 1928. Plačljive 1. julija, 1958. Cena 100, less -----------------L_____$ 9,975.00. ---------I------------- 91.95 Obresti __________ Tlačali ...............................................;______________$10,066.95 Kupljene dne 7. avgusta, 1928 od Otis & Co., Cleveland, Ohio. • Posojilo na hipoteko. $10,000 — Fred B. Rohe in Sophie Steege Rohe, Crete, DI., 6 7c obresti. Posojilo napravljeno dne 31. julija, 1928. Plačljivo v teku petih let. $10,000.00 — School Sisters of Notre Dame First Mortgage, Series "A," interest 5%. Dated June 1, 1928. Due June 1, 1943. Cena 100, less V4__________________$ 9,975.00 Obresti -----------------------_________________^ 123.58 Plačali __________________________________________________________$10,098.58 Naročene pri Paine, Webber & Co., Cleveland, Ohio. Kupljene 30. avgusta, 1928. Frank Opeka, tajnik finančnega odbora. -o- Kaj je gripa in kako se je cent umrljivosti primeroma Čuvamo. majhen. Vzrok bolezni je naseljevanje Gripa je mrzlična nalezljiva povzročevcev bolezni v naših bolezen, ki se razširi od časa do organih: nosu, grlu, pljučih časa na široko, ter preplavi cele dežele. Prva tako obsežna kužna bolezen je poznana iz leta 1580, ko se je iz Orijenta razširila čez celo Evropo; v letih 1918-1821 je Evropa doživela zadnjo tovrstno poplavo. Takrat se je bolezen pojavila v Španiji, odkoder se je razširila na sosednje dežele pod imenom "Španska." Bila je zelo hude narave. Širjenje gripe sledi našim prometnim sredstvom ter vsled tega ne prekaša hitrost širjenja bolezni hitrosti naših prometnih sredstev — raznašalec je oboleli človek. Vsled tega se bolezen tudi najprej pojavlja v večjih krajih, v pristaniščih, oziroma sploh velikih mestih. Razen velike hitrosti, s katero se bolezen širi, je posebno značilno zanjo dejstvo, da povzroča takoj obolenje celih množic, čemur je vzrok njena velika okužljivost in pa okolnost, da se povzročevalci raztrosijo v okolici po kašljanju in kihanju bolnikov. Prav posebno pa pripomorejo k čim večjemu razširjenju lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Razvoj bolezni same je sledeči: Med pojavom prvega obolenja do vsestranskega razširjenja poteče kakih 14 dni ter do seže v treh tednih višek, v teku nadaljnih 14 dni preide popolnoma. Cela doba traja torej sodeč po sedanjih izkušnjah šest do osem tednov. Kljub obsežnemu obolevanju je pro- Inkubacija, to je doba, ki preteče od okužitve do izbruha bolezni, traja pri gripi le kratko dobo enega do treh dni, med tem časom opažamo včasih predhodne znake, kakor zbitost in nahod, po navadi pa se človeka loti bolezen nenadoma s tresavico in hitrim naraščanjem vročine in močno utrujenostjo. Bolnika muči hud glavobol v nadaljnjem poteku bolezni se pojavi omotica, bolečine» v hrbtu in udih, apetit zgine. K temu se pridruži v mnogih slučajih katar dihalnega predora, nahod, vnetje sapnika in bronhijev. Omeniti je, da prične gripa včasih s čisto neobičajnimi znaki kakor: nenadna globoka nezavest, krči ali hipno nastala omotica. Pri vséh oblikah bolezni zamorejo nastopiti najrazličnejša obolenje pljuč, pljučne mrene, možgan, lodvic, živčevja itd. Sigurnih sredstev zoper gripo nimamo. Obvarovati se je pred obolenjem razmeroma težko, v očigled dejstvu, da velika množica lahko obolelih zanaša po kašljanju, kihanju itd., bolezen vsepovsod. Kljub temu ne smemo zanemarjati vseobčih pravil, ki zelo omeje bolezen. Bol' nika bomo dejali v posebno so-bo z lastno posteljo in perilom; oseba, ki bolniku streže, se mora držati predpisov snage, raz-kužuje naj si usta in roke, vpo-trebljava naj vrhnjo obleko, ki jo odloži, če zapusti bolnika. Splošno se priporoča, da vsakdo, Zgodaj se je zmračilo: bilo je že v pozni jeseni. Prižgal sem luč in sedel k mi-1 te? zi, da pišem. Tak čas, poln me- tod. lanholičnega miru in poln tihih, "Poznam, bogme, le predobro sanjajbčih skrivnosti, je za delo jih poznam." najugodnejši. Nasmehnil se je trpko in so- Delal sem že nekaj časa, kar vražno. Stisnil je desnico v zaslišim zunaj na hodniku ko- pest in jo je težko položil na rake in govorjenje. Stara služ- mizo, kakor mogočno rdečkasto kinja, držeča svečo v roki, od- (kladivo. pre duri in pravi: "Ali jih poznam! Ko mi pa "Tukaj! Kar vstopite!" nihče na svetu ni storil toliko Privzdignil sem senčnik s hudega kakor ti ljudje, svetilke in sem videl: mlad mož Gledal sem ga presenečen je stal ob durih, ki jih je služ- Nemirile oči, uprte bodeče va kinja takoj spet zaprla za se- me, so sevale od notranjega pla boj; neznan mož z valovito ko- mena stanjevo brado in z dolgimi ko- Ne samo neprijetno, tesno mi drastimi lasmi. Gledal sem ga je postajalo, malo in čakal, da pove, kaj ho- "Da vam povem odkrito: Hu če, in sera razraišljeval: "De- [berjev sin sem. lavec brez zaslužka. Podpore Nastal je mučen molk. Str-je prišel prosit. A da ne pride mel sem vanj, on v me. V hipu prej!" sem se spomnil raznih govoric. Tudi on je mene motril nekaj ki so krožile o njem po okolici hipov z velikimi očmi, modrimi Da je sedaj že opetovano v je kakor potočnice. či, sem nekoč slišal. Ko je slu "Oprostite, velečastiti, da mo- žil pri vojakih, je postal po svo-tim ob tako pozni uri," je izpre- ji brihtnosti narednik, a take govoril čez hip in se je spet ga je težilo vojaško življenje, vljudno poklonil, elegantneje. da je v tretjem letu ubežal nego bi pričakoval od navadne- Prišel je domu. A kmalu se ga delavca. Govoril je nemšči- bili orožniki za njim. Ko ni vi no s tujim naglasom — po pot- del druge poti, da jim uide, je nike iz severne Nemčije sem sli- skočil oblečen v Dravo in jo je 'dandanašnji zaupati?" šal včasi, da so govorili približ- preplaval. Vzlic temu so ga no isto narečje. Zelo naglo je ujeli. Ko so se orožniki hudo-govoril, skoraj razburjeno. — vali, kaj da jim je naredil to "Prišel sem, ker bi se rad o nepriliko in je skočil v reko, jih raznih stvareh porazgovoril z je zavrnil hladnokrvno: "Pa vami." bi bili še vi!" Vteknili so ga "Prosim, izvolite sesti." spet v vojaško suknjo. To pa Pokazal sem mu stol na nas- se mu je zamerilo tako hudo, da protni strani mize. A se ni nič se je, brž ko je odslužil voja-zmenil za mojo kretnjo, kakor ška leta, izselil v Ameriko. Ni da je ni videl; primaknil je me- ga gnala tja lakomnost in hreni najbližnji stol še bliže k me- penenje po zlatu in bogastvu, ni in sedel prav tik mene. kakor mnoge druge; iz same Priznam odkrito, da mi ni bi- mržnje do domovine je odše) io posebno ugodno pri srcu: se- tja. del sem v nemi in gluhi noči, Vse to mi je bliskovito hitelo v samotni, molčeči sobi sam z mimo duha, ko sem mu zdaj neznanim možem, širokoplečim gledal iz lica v lice. n močnim, da bi me stri z enim "Huberjev ste?" — sem po-mahljajem velike, mišičaste ro- vzel počasi in v zadregi, da pre-ke, ki jo je držal na mizi in mu kinem neprijetni molk, ki me je je nemirno drsala sem in tja, z težil in plašil, enim udarcem mogočne palice, "Da. A sram me je, da sem. ki jo je stiskal v drugi roki in Imena me je sram, sram očeta." se je še sede naslanjal na njo, Oči so mu bliskale pod širo kakor silno utrujen, in kakor kim, močni mčelom bi mu iz moči palice lila v ude "Čemu, gospod ? Ničesar sla nova moč, da ga drži pokoncu. bega nisem do danes slišal o va- "Na poti sem in sem se ogla- šem očetu." sil pri vas" — je pričel sam od "Ne? Satan je! On je kriv sebe in me je motril venomer moje nesreče. Pod kuratelo me pozorno in napeto, kakor bi je spravil, v ječo me je spra-proučeval moje oči in bi hoten vil." uganiti misli, ki se skrivajo za "Oče? ~ Ni prav verjetno." njimi in izdajalski sevajo i? I "Ker ga ne poznate. Saj ste ^J1- sami priznali, da ga ne. Kako "Kaj me gleda tako čudno? ga potem morete zagovarjati?" Ali je res prišel s posebnim na- Skoraj sovražno me je meri) raenom, z nepoštenimi nakana- z veliki modrimi očmi. mi?" — sem pomišljal vznemir- "Saj ga ne zagovarjam. Le jen. V srcu sem se jezil na čudno se mi zdi." služkinjo, da ga je bila privedla "Meni pa ne. Zakaj jaz ga A vsa jeza položaja ni poznam." — NaicVSÄK80drga P08^'" kletstva. Torej ta mož me je cev in klafačev. Glejte, z go Saj boste pač premislili. Saj udaril predvčerajšnjim z nogo stilničarjem tamle, s prote-so vendar vaši ljudje." v trebuh, da sem se zrušil na stantom, bi bila postala malone Umolknil je, razmišljal, grize) tla." prijatelja. A slišal sem ga pred si ustnice. Bil je mračen ka "Morda ste ga žalili?" nekaj dnevi, da je izustil grd kor-nebo pred najhujšo nevih- "Nisem. Pijan je prišel do- angleški stavek. Ne vem, li rep mu- Sicer vam povem resnico: razume angleško, ali je to bla-Prav pravite: morda si res šele drugič v življenju sem ga to kje pobral in sam ne ve, kaj premislim. Zakaj škodujem le videl pijanega, pred več leti in da pomeni. A vprašam vasr sebi j me spet vtaknejo v luk- predvčerajšnjim. A obakrat se kako naj bom prijatelj človeku nj0- J'e znesel nad menoj in mi je dal ki govori take reči?" "Dobro, da to spoznavate." čutiti svoje sovraštvo. Zakaj "To mi ugaja, gospod Hu-Kimal je kakor v pritrjeva- v vinu je resnica, pravijo. In ber. Spoštujem vas že zaradi nje. Tiše je povprašal: vinjen je mož pokazal, kako me tega." A kam naj grem, kam se rarzi." Zamahnil je z roko. naj obrnem, kam?" _ "Če se je sivolasi mož upija- "Ni treba. In ni vzroka. Za- V, Je bl prenočih/' H' ali 86 ni morda iz obupa kaj tudi jaz sem že preklinjal „5Je- zaradi tebe?" sem pomišljal na grdo preklinjal. Na potovanju Morda v krčmi. Krčmar je tihem, in težko mi je legalo na Bil sem dostikrat žejen in la-protestant." srce. Glasno pa sem vprašal: čen; pa sem šel prosit. Sila me 'Protestant?" — Zdelo se je, "In kaj ste storili vi?" je nagnala, sicer bi obležal od da mu je zbudilo to sporočilo "Kaj bi naj bil storil? Mol- glada sredi ceste. A kaj so nekako zanimanje. A čez hip čal sem. Tiho sem trpel. A storili ljudje, ki sem jih prosi) je malomarno, skoraj nevoljne verujte mi: v duši mi je vrele pomoči v božjem imenu? Naj-stresel z glavo. — "Brez pome kakor v vulkanu. Z enim udar- prej so me ošteli, potem mi vr-na je to. Gostilničar je gostil- cem bi dedca ubil! A kaj b; Igli kako malenkost. Kakor psu mčar — vsak je denarja lako mi pomagalo? Najhuje bi za so mi jo mnogi vrgli. Poklonil ten'" del samega sebe." sem se v svoji stiski in bedi Gotovo, denarja se v krč- "Gotovo. Veseli me, da tc tem plemenitim srcem, z bese-nah nikjer ne branijo. Ce mor- spoznavate. In vaš oče je." do se zahvalil, a v srcu sem jih la ravno nimate — saj mi do- "Ne, oče mi ni več." preklel na dno pekla. Vem, de- /olite, da vam ponudim malen- Dvignil je mogočno palico. lal sem grdo, nizko. Zakaj tc kost" kakor bi hotel koga udariti ir so bili vendar ljudje, ki me ni- Računal sem sam pri sebir ka pobiti na tla. Slišal sem koli poprej niso videli, ki niso Tako se ga še najlaže in naj- kako je zaškrtnil z zobmi. imeli ne najmanjših dolžnosti bolj zlepim iznebim." "A sestra?" — sem poizku- do mene. A te ljudi doli v Do- Pa sem se vštel. Prav nič sil nežnejšo struno, da bi mu lini, te bi smel z vso pravico." mu ni bila po volji moja ponud- ublažil srd. — "Ali se ni zavze- Dvignil je močno žilavo pest ,„ ia za vas?" proti nebu, grozeče jo stresal. "Zahvaljujem. Nisem berač." Bridko, ledeno se je zasme- "Naj jih udari Večni če res "Vem. A vam iz srca rac Mal. je. In mene naj udari in zdro- x>magam, če vam drago." "Sestra? Ta? —.Ta me so- bi. Čemu živim in trpim?" Spet je pomišljal. vraži izmed vseh najhuje." Prihajalo mi je tesno. — "V zadregi sem res ... Pa "A zadnjič ste govorili o njej "Ali mož zbesni?" vam o priliki vrnem." z ljubeznijo." "Glejte, pravkar ste prekli- "Zahvaljujem; ni potrebno." "Mogoče. Čudni hipi pridejo njevalce obsojali," sem ga izku-"Tako ne maram; saj sem včasi na človeka: brez vzroka šal pomiriti, vam povedal, da nisem berač, postane mehak kakor mlada "Sem. A zdaj.mi je vseeno Sprejmem le na posodo in vam punčka. A danes vam povem Ko pa je duša vsa raztrgana vrnem." — Spet se je zamislil, resnico: mačka je, tiger! Z Kaj naj torej še na svetu?" — "A morda se dolgo ne vidiva, radostjo bi mi iztrgala srce i? "Umirite se, prosim vas." Za ta slučaj porečem sestri, da prsi." "Umirim? Rad se bi, rad vam ona vrne." Čudil sem se sam pri sebi: A kako?" "Kakor mislite." "Torej je res vse odbil, vse si "In kaj nameravate zdaj 1 Vstala sva. izpremenil v sobražnike?" Kam mislite iti?" "Dolgo sem vas motil: opro- "Čudno. Mislil sem —" "Kam? Kdo ve? Ptica ve. stite! A nisem vedel, do koga "Vem. Da jo ljubim, hočete kam naj leti zvečer, jaz ne. V se naj obrnem. In mislil sem. reči" — Umolknil je, kakor bi 3vet zablodim spet', dokler nt da pri vas še najprej kaj izvem mu kdo presekal glas, globoke obležim kje na cesti ali za plo-o trh ljudeh . . . Gostilničar, se zamislil. Strmel je mimc tom." pravite, je protestant ? Morda mene, v prazno, nemo, mrtvo Segel sem v žep. ve on kaj več. Mogoče, da mi daljavo, s tistimi blodnimi in * "Daj bi vam malenkost zj pove. Če ni namreč goljuf, obenem tako sanjavimi očmi. — pot, če smem." Zakaj komu more in sme človek j "Morda jo imam res rad. Bila "Nikar ne segajte po denar- bi brž res edina, ki bi žalovala ju. Pustite! Eno krono sem Oddahnil sem si, ko sem mu I za menoj, če me ne bi bilo več vam tako še dolžan_ nikar ne svetil po stopnicah. V čudnem In jaz — da, tudi jaz bi žaloval mislite, da sem pozabil. A zdaj kontrastu z nemirnim, skoraj za njo." je nimam. Oprostite mi! — srditim nastopom ob prihodu se "Glejte, eno drago dušo ven Ne, denite denarnico nazaj v je venomer vljudno opravičeval, dar še imate na svetu." Uep> Kaj bi mi pomagal denar, naj ne zamerim, da me je obis- | Udaril je s palico ob zemljo, ko pa je duša vsa raztrgana!" "Kaj mi pomaga to? Ko pa "Dal bi vam prav rad. A če je moja duša vsa raztrgana. ne marate. — Ostanite zdravi! Vso so mi razčesali na kose." pa bi bili srečnejši, kadar se "Ali ne sodite malo prehudo, spet vidiva!" Sredi poletja, proti poldnevu. I drago gospod?" "Ali že geste? Se vam mu- Vračal sem se s podružnice "Prehudo? Prehudo, ko pa di? Morda vas smem sprem-in sem šel čez dvorišče soseda so me proglasili za — blazne- ijati do župnišča ?" Luke pod cerkvijo. Kar se ne- ga!" "Prosim." nadoma dvigne iz trave pod ši- Prijel se je z obema rokama "Imate morda kako lepo knji-rokovejnato jablano mlad mož za glavo, z valovito, zlatobarvno brado in "Blaznež! — Ha-ha!" z dolgimi lasmi malo temenjše "Je li mogoče? Ubožec!" barve. "Ne samo mogoče, dragi gos Gledal sem ga precej začude- pod, resnica je, gola, strašna I pre(j hišo, kjer je čakal ; sedeč no: bil je eksotična prikazen, resnica . . . Delal sem preč na klopi je bil zatopljen v tež-"Ali me ne poznate več ?" nekaj dnevi v bučelnjaku. Po- ke misli. Prvi hip sem bil res v za- mravljam to, ono, pospravljam "Hvala. Knjige ljubim." dregi. A kmalu sem se domis- tu, tam, predevam in čistim sta- "Lepo to; tudi jaz. _ A lil, kdaj in kje sem že videl te re panje. Kar najdem pisanje pravkar bije poldne. Počakaj-velike modre oči, to valovito, od sodnije. In kaj, mislite, da te hip, naročim vam malo ko-skoraj divjo brado. je bilo pisanega?" . L sila." "Seve poznam. A dolgo se | Utihnil je, gledal v me z ža "Hvala, ne! Sodim, da ni rečimi očmi. Molčal sem, čakal moja nesreča, ker sem jedel v "Poziv staremu Huberju je življenju premalo, temveč ker bil, naj pride na sodnijo v za- preveč." "Doma?" — Iz oči, ki so gle- jdevi za blaznega proglašenega "Mislite? Težko!" dale še bolj nestalno, še bolj Alojzija Huberja. Ta sem pa "Bodi, kakor hoče. Brez po-blodno, mu je švignil žarek pa- jaz!" mena je vse to> In kaj bi mi lečega srda. — "Saj doma ni- Umolknil je, kakor uničen od pomagalo, če bi jedel še toliko mam!" — A kakor bi se domis- strašne teže take obtožbe in ob- hn ge tako dobro! Ko pa je vsa lil, da vendar ni povedal resnice sodbe. Široke, junaške prsi se duša bolna, vsa raztrgana." in bi ga bilo postalo hipoma semu dvigale naglo in visoko. Vstal je, naglo se poslovil, sram, kakor postane sram do- dihal je glasno, skoraj hropeče, Zamišljen 6em zrl za njim. bro vzgojenega otroka, je pri- kakor bolnik, ki ga muči silna ko je stopal čez dvorišče z dol-stavil čez hip mirneje, tiše in pljučnica. gimi, odločnimi koraki, s po- žalostneje: "Res, pri onih spo- "Tako, glejte, me hočejo s vzdignjeno glavo, na videz daj v Dolini bivam. Toda — silo in preračunjeno narediti mlad, močan, zdrav in cveioč kal tako pozno, ob zelo nepri pravni uri. . "Nikakor. Zbogom!" II. Igo7 Branje me včasi še nekoliko pomiri in potolaži. Ob knji-|gi Človek pozablja." Poiskal sem in mu ponesel že nisva videla." "Dolgo. Bil sem po svetu "In zdaj ste spet doma?" gori. a vsa jeza položaja nMpoznam." — Pomislil je, po- P______________ _ ... . _ ________ _______ _____________ izpremenila: bil sem jetnik, gladil si lase s čela. — "Ce poi ali je to moj dom? Ko me pa blazneža. Ali jih naj petem še Mn vendar — bil je ubog, «trt Zato sem odvrnil kar najbolj dem zdajle domu, ga moral! vsi sovražijo!" mnhim in n? «nvraiim in m-oirii. I—a —_ ——----- ~ prijazno: I ubijem." "Zelo me veseli. A o čem ho- Hotel sem se nasmejati; pa čete, da se porazgovoriva?" se mi ni posrečilo. ? Ali poznate vse ljudi v fa- "Ne verjamete? Ni treba ri' . Se bolje, če ne." — Spet je po- Štiri leta sem tukaj; zdi se mišljal. — "Morda res, da ga mi, da jih poznam precej." |ne ubijem. Pa jim zažgem ljubim in ne sovražim in prekli- mož, mož z ranjenim srcem, z "Morda si to le domišljujete." njam?" I raztrgano dušo "Domišljujem? Sodite sami. "Ne, ne! Svojih najbližnjih Težko mi je bilo pri srcu, k^ Najpoprej. vam povem o očetu vendar ne smete in ne morete." I je odhajal med vaškimi hišami — sicer imena 'oče' ta človek Žalostno se je nasmehnil. "Kam gre tvoja pot, ti ubogi, ni vreden, ko pa mi je dal le "Vem; prekletstvo pade red- samotni, izobčeni mož ? Ali se življenje, drugega prav ničesar, no nazaj na preklinjevalca vidiva še kdaj in — kako?" a še to življenje je polno pre-1 Vem. Ne ljubim preklinjeval | Bodočnost molči Sonce in Senca Zagovori krščanske vere • Spisal DR. P. ANGELI K TOMI NEC O. P. m. (Nadaljevan]«) Vodilna misel katoliške cerkve je bila slej ko prej vedno ista, kakor navodilo sv. Avguština: K veri se nihče ne sme siliti; in v posameznih slučajih je cerkev celo sama nastopila zoper prestrogo izvedbo tedaj veljavnega državnega prava. Prepričana je bila in je, da pripada končna sodba v vesti vsa-katerega edinole vsevednemu Bogu. Držala se je iačela: Kdor strpljivost zase zahteva, ' jo mora dovoliti tudi drugim. Posebno velja to pravilo o ta-kozvani državno-politični strp-ljivosti do raznih veroizpovedi v mejah kake države. To pravno načelo vseh modernih držav obstoji bistveno v tem, da je država strpljiva do raznih verskih družb, ki v njej obstajajo bodisi po ustavi ali po kaki pogodbi ali radi kake po dolgotrajni navadi posvečene pravice. Voditeljica te vrste strp-ljivosti mora biti v luči splošne blaginje, po kateri mora državna oblast uravnati svoje postopanje do državljanov, edinole pravičnost, ki zahteva, da mora biti država do vseh nepristranska. Samoposebi umljivo je, da je te vrste strpljivost v popolnoma katoliški državi brezpredmetna; potrebna pa ostane po nauku katoliške cerkve takrat, kadar bi njeno postavno priznanje več koristilo kakor škodilo. V tem smislu je veliki papež Leon XIII. sam rekel: "Vendar zato cerkev nikakor ne obsoja vladarjev držav, ki radi velike koristi ali zabrani-tve velikega zla z vedenjem in dejanjem trpe razne vrste bo-gočastja v svoji državi." Toda država se mora varovati, da tu ne prestopi določenih mej. Čuvati se mora predvsem - popolnega brezverstva, ker bi si država s tem, kakor je bilo že omenjeno, sama sebi izpodko-pala temelje obstanka. Kot popolnoma nesrečno je torej treba zavračati načelo: Ločitev cerkve od države. Kljub vsem morebitnim koristim, ki bi iz tega za cerkev izvirale! Ne samo nauk sv. cerkve, ampak že naravna etika nas uči, da sta država in cerkev poklicani, da delujeta za skupen blagor državljanov. Prav tako malo bi državi koristila tudi prevelika prostost v priznavanju vsemogočih veroizpovedi, ne samo radi tega, ker temelji to nazira-nje na popolnem indiferentiz-mu, ampak tudi radi tega, ker ni zlepa hudobije na svetu, ki se ne bi dala skriti pod okrilje kake takozvane "veroizpovedi." Po smrti je vsega konec. "Po smrti je vsega konec; duše ni in ne posmrtnega življenja." — Tako se sliši dandanes mnogokrat, in največkrat ,morajo to slišati tisti, ki še hodijo v cerkev in žive po veri in se jim to očita kot nespamet. Toda lastna pamet in opazovanje človeka in njegovega delovanja bi jih morala učiti, kako neresnična je trditev: Po smrti je vsega konec. S tem namreč, da izustijo to trditev, pravijo, da je človek povsem enak živalim. Te res nimajo duše in pri njih je po smrti vsega konec; človek pa ima dušo, in ta duša je nesmrtna. Nesmrtnost človeške duše. — Prvo, kar nas loči od živali ter nam dokazuje duhovnost nafe duše, je način našega spoznavanja. Žival spozna le tvar-ne (materi jalne) posamezne s t viri in dogodke, vse njeno spoznavanje je zgolj čutno, kakor. ga proizvajajo njeni posamezni čuti. Človek ima sicer tudi to vrsto spoznavanja in v v toliko je živalski; toda on spoznava več, on spoznava tudi bistvo vsake stvari. On spoznava nadčutne lastnosti na predmetih, njihovo enotnost, resničnost, dobroto in lepoto, česar nikdar ne morejo spoznati zgolj čuti. Ker spoznava človek nadčutne, splošne strani predmetov, zato more soditi in po zakonih vzročnost in logike delati iz znanih zaključkov neznane, česar nikdar nikdar ne premore zgolj čutno spovanje. Človek ima torej misli. Da bi bile te misli same na sebi kaj t varnega ali snovnega (materialnega), kakor so tvarni razni sokovi, to bi bila tako sirova predstava, da si je dandanes zlepa ne upa zagovarjati kak znanstvenik, ker bi se osmešil. Misel ni ne gosta ne redka ne tako in tako barvana, ne take in take količine; ona ni ne razsežna ne določena v prostornosti in se ne da meriti; biti mora torej nujno nekaj ne-tvarnega in netelesnega, povsem nematerijalna in duhovna. Odkar so te misli? Iz materije (najsi bodo to že možgani ali kar hoče) nikakor niso mogle nastati; kajti nihče ne more proizvesti, česar sam nima, kar ni obseženo v njegovi moči in v mejah njegove možnosti; torej je misli nujno moralo proizvesti bitje, ki more biti samo nekaj netelesnega, nekaj duhovnega, čemur pravimo duša. Nadaljnji svojstvi, ki jasno kažeta, da ima človek duhovne in netelesno dušo, sta samozavest in svobodna volja. Samozavest ni drugega kakor dejstvo, da človek sam zase ve in da spoznava sebe kot vzrok vseh duševnih pojavov. Jaz mislim, jaz hočem, jaz hreppe-nim. Jaz vem, da mislim, hočem, hrepenim, in vem, da so te misli, težnje, želje moje. A tisti jaz sem mislil, hotel in hrepenel tudi včeraj, tudi pred mnogimi leti. Vem, da sem isti. To je samozavest. To je delovanje duše, ki ni navezano na telo in ne na kak posamezen njegov del Res, da pravimo, da z glavo mislimo, a nikakor ne, da se glava zaveda sama sebe. Vsakemu količkaj mislečemu človeku je jasno, da je nesmiselno reči, da se na primer roka ali noga ali tudi glava zaveda sama sebe. In tudi recimo, da bi bila samozavest navezana na telo, nas uči znanost, da se telesni organizem neprestano presnav-lja, v sedmih letih domala popolnoma prenovi. Nemogoče bi bilo v tem slučaju, da bi se človek zavedal sam sebe, da je vedno eden in isti, recimo čez 14 ali 21 letT"Tisti delci telesa, ki so bili tu pred sedmimi leti, so zdaj že na vrtu?, v kaki živali ali bogvekje. Človek pa ima zavest, da je vedno eden in isti, četudi se je telo že ne vem kolikokrat presnovalo. Morda bi kdo ugovarjal, češ, da se organizem sicer presnavlja, toda ti presnavljajoči se deli so kljub temu v vednem stiku med seboj. Tako bi se dala samozavest razložiti iz stalnosti (kontinuitete) tvari in dogodkov v organizmu. Ta razlaga ne bo držala. Samozavest je namreč samo javljanj e. Samo sebi se pa more javiti le, kar je enovito in brez delov. Kjer so deli — in povsod, kjer je tvar, so deli — je del poleg dela in en del ni drugi del. Ce bi se zavedel del, bi se zavedel le sam sebe, zakaj zavedati se, se pravi: vedeti zase. Celota bi se pa mogla zavedati zopet le, če bi strinjala dele v višji enoti; če bi dela imela in bi se zavedala da jih ima. Vse to je pri tvari telesa izključeno, tudi če bi se ne pre-snavljali njeni posamezni deli, Se bolj pa seveda to izključuje trajno presnavljanje telesne tvari. Ker torej samozavest n? navezana na telo, mora biti v človeku nekaj netelesnega, duhovnega, čemur pravimo duša. Drugi pojav, ki jasno dokazuje duhovnost duše, je svobodno hotenje. To svobodno hotenje je možno le pri bitjih, ki sama spoznavajo smoter ali cilj in sredstvk k njemu. V materialni ali tvarni prirodi je vse, kar se zgodi, določeno ali po notranji naravi ali po vnanjih vzrokih. To ne velja samo pri neživih, ampak tudi pri živih bitjih, pri živalih. Ptica sicer res leta sedaj sem, sedaj tja. Toda kakor vse kaže, ptica ne zaznava raznih možnosti, po katerih bi bilo možno priti do cilja, temveč je odvisna od svojega teženja in menjajočih se čutnih zaznav. Raznoličnost njenega delovanja ne izhaja torej od različne samoodločbe, ampak je določena po notranjih nagonih in vnanjih vplivih. Svoboda je možna le tam, kjer je mišljenje in hotenje, kjer je torej možno spoznavanje cilja in sredstev k cilju. Svobodno je mišljenje, če mislim, ko hočem, in če ne mislim, kadar nočem, ali če mislim, kar hočem. Hotenje torej daje mišljenju svobodnost. Vendar bi bilo hotenje brez spoznanja ali mišljenja le slepo nagnjenje; hotenju mora mišljenje kazati cilj in pota k cilju ter mu podajati nagibe, za kaj se naj odloči. Brez nagibov namreč človek ničesar ne stori, četudi so ti nagibi včasih le navidezno dobri. Vendar ga ti nagibi nikdar ne morejo prisiliti, da bi prav to moral, k čemur ga nagibajo. Tu se kaže svobode človeka. (Dalj« prihodnjič) -o- Velikodašen dar. Mrs. Sabina Schatzinger vdova po pokojnem Bernard Schatzinger ju, stanujoča v Bed-ford, O., je te dni darovala :levelandskemu škofu svoje lepo posestvo za dober namen. Posestvo z več hišami se prosti-ra na Broadwayu in meri ob :esti 1,100 čevljev. Vrednost Pok», Clevelandčanke! Zanimiv pouk se začne v sredo 12. septembra v javnem kopališču na St. Clair Ave. in 68. cesti. Učilo se bo ženske vse potrebne stvari kot jih potrebuje na svojem domu, da zdravo in Čisto skrbi za svojo družino. Kakor se na primer mora ravnati po zdravniških navodilih, kako se spozna znake raznih bolezni, kako se določi udarce v žili, kako se bolniku postreže, da udobno leži. kako se dajejo zdravila in enake stvari, ki so silne koristi za vsako žensko. Pouk se vrši po ekspertnih učiteljicah Rdečega Križa, in Miss Maxine Steinitz bo jo potrebi tolmačila slovensko. Pouk velja $3.50 preko leta, toda ta pouk v St. Clair kopališču je čisto zastonj za naše Slovenke. Pouk traja vsako sredo v tednu od 1:30 do 3. popoldne skozi osem tednov. Kdor se sedaj vpiše, ima pouk zastonj, pozneje bo treba plačati. -o- Radovan Hrastov: Nekoč je bila lepa vas. Saj ste brali: Gorenje jezero. Tam, kjer se neha Cerkniško jezero, na koncu doline, ob robu griča, je stala kakor prilepljena v breg in stisnjena v skupek strnjenih domov. In od tistega dne, ko je sredi nedeljskega popoldneva švignil plamen v nebo in se hipoma razširil preko cele vasi v vse hiše in hleve in skednje — oh, od tedaj Gornjega jezera ni več Ko sem se vozil naslednjega dne po tisti vijugasti ni raztrgani cesti iz Cerknice proti Ložu in. Starem trgu in si pri tej vožhji dodobra pretresel kosti, mi je šofer razkazoval že od-daleč tisto mesto: "Glejte, tamle! Kjer je vse rujavo in se še vedno kadi!" In sem res videl tja čez osušeno jezero, kjer je v razvalinah samevala I vas, ki je bila. In potem, ko sem hodil mimo do tal požganih hiš in hlevov, skozi ožgane vrtove, kjer ni ostalo niti eno drevo nepoškodovano, kjer je po tleh ležal sa dež pri sadežu, vse na pol pečeno, kakor si lahko videl sredi dvorišč rejeno svinjo, ki se je v smrtnem boju v plamenih zgrudila trudna in onemogla na tla in ji je ogenj ožgal dlako in istega se ceni na $150,000. Škof Schrembs je podaril to kosti, ie meso je ostalo takisto posestvo slovaškim šolskim se- j polpečeno in nerabno . . . stram reda sv. Vincenca iz Per-1 Strašni pogledi! rysville, Pa., od koder bodo semkaj preselile svoj glavni Pa ljudje sami. Kakor ubiti se zde. Od hiše do hiše poha stan. Poslopje bo pregrajeno jaj0, se zgledujejo, gledajo in kot noviciat za te redovnice po dimenom "Villa Bernarda.' Angleži obsojajo komunizem. Lcndcn, Anglija, 8. septem bra. — Tekoči teden se je v mestu Swansea (Wales) vršila letna konferenca, katero je priredil kongres strokovne unije Velike Britanije, zastopajoč vse unijsko delavstvo dežele. Na tej konferenci se je napovedalo boj komunistom, k hočejo s svojimi spletkami zanesti nemir in razdor med organiziranim delavstvom. Dalje je bilo dokazano, da vso tc iščejo, kje jim je bil še včeraj dom . . . kje so stali hlevi in svisli in skednji in komaj po žeta, ne še omlačena pšenica, ki ni sledu o njej . . . Tam pod vasjo pa čepi kakor v jaslicah hlevček borna cerkvica. Ta je ostala kakor po čudežu. In se je ž njo zgodilo v tej nesreči, da je postala pribežališče vseh potrebnih na telesu, kakor je sicer onih, ki so potrebni le dušne tolažbe. Stanujejo v njej. Po vseh klopeh je videti množino cunj, kocev, različnega sploh, kar je bil požar tem siromakom sploh pustil. In tega ni veliko. Komaj lhe North American Banking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu TA BANKA JE VA1A BANKA Denar naložen toka} Vam d« pootanot« SAMOSTOJNI; Doldar ja nnloi— pri Vam vloga vedno vtta. URADNI Uni Ok delavnikih od ». do t. ▼ soboto od ». do S. in svete od C. do 8., v «redo od f. de 12. Za denarno po-iiljatev od t. do t. pri vratih. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do ¿asi gotovo poftiljato donar v stari kraj; To delo izrriimo Vsa točno in zsLnesljlro GLAVNI USAD: 6131 St Clair Ava. COLUNWOODSKA PODRUŽNICA j s 15601 Waterloo Rd. ¡ mhmmmmmmmmwbmmmwmmmwimmiiMMMimimmmMHtmmmmKtr komunistično akcijo vodijo po ?ebni agentje iz Rusije, kate- tisto, kar so na sebi imeli, re podpira in plačuje sovjetska Tam spredaj pred mizo Go- vlada. Ker je glavni tajnik j spodovo in zadaj pod korom in premogarske fedcracije, A. J. skozi po sredi cerkve med klop- Cook naklonjen komunistom, ga mi pa so pregrnjena tla in na je kongres strokovne unije po- bornem ležišču počivajo nesreč- klical na zagovor. Ako se za- ni prebivalci, dostno ne opraviči, bo moral re- Zgoraj nad vasjo stoji nova signirati. . §0ia ¡n tudi v njej ista slika, --isti žalosten pogled na te ne- Zračna pošta z Mehiko inEvropo srečne ljudi. Washington. — Generalni po- Ko tone solnce za Javornik in štar New naznanja, da bo po- poljubljajo njegovi zadnji žar-čenši s 1. oktobrom t. 1. otvor- ki to nekoč lepo in skromno vajen redni zračni poštni promet Ao, se peljemo v breg nad vas-med Združenimi državami in jo in dalje v gozd in tja proti Mehiko. — Tako bo tudi kon- Staremu trgu. Poleg pota, kjer cem oktobra t. 1. nemška Zep- drči naš avtomobil, je borna pelinova zrakoplovna družba zemlja, je skalovje, je Kras. uvedla redni poštni promet med In gospod župnik po svoje tol-Ameriko in Evropo. Poštnina mači in po njem vem: "Glej, pisma bo znašala $1, dopisnic tako-le kamenje cvete pri nas!" pa 50 centov. I Tam veste, za jezerom v bre- gu in pod gozdom, kjer je nekoč stala lepa vas . . . Tam, kjer vasi ni več in bo šele tedaj spet, če bo in kadar bo pomagala cela dežela, vsi mi in vi. Država je že nekaj in oblast in veliki župan — pa bo še mnogo, mnogo treba. Ker—: tam kamenje cvete . . . In mi, domačini in dragi nam ameriški rojaki! Ne pozabimo nesrečnih pogorelcev iz Gornje- ga jezera Lojze G—č: MED BRATI NA PRIMORSKEM Bridka si, zemlja kraška, skopa si. Ljudje v tebi trpe. da jim nihče ne izmeri trpljenja do dna. Oče in mati nosita težke žulje na dlaneh, znoj jima kaplja na suha tla. Upognjena strgata skopo zemljo, ki je prilepljena na kamenje, da bi pognala klice pšenici, ajdi. . Pa zemlja pona j večkrat ne čuje, mrzla je. Očetu lega mrak na čelo, mati se ne nasmeje, ne upa se, ker bi bil smeh tuj, ba lel bi . . . Kot godni mladiči so poleteli sinovi in hčere v svet, za kruhom so šli. Doma ni kruha, doma je kamen, je glad. Tam v tujih tovarnah se bodo prodali tujcu za drobtine, za ene sladko besedo . . . Tisto drobno dete, ki ne bi moglo rezati kamnov v kamnolomu ob obali, ki bi ne mogle prenašati težkih vreč z ladij, tisto dete naj gre v šolo. Ubogo nebogljcnče, tja te pošljejo, kjer čakajo najbolj temne pre vare. Petnajst dečkov — vsi z domačih njiv — je vstopilo. Nad morsko obalo se pne med oljkami in smokvami gradič, seminar.. Tam so dečki vstopili. Cista slovenska kri polje v njih, pa morajo biti v tujem zavodu, tujo besedo čuti, tujo kulturo piti. In vendar komaj čebljajo italijansko . . . komaj vežejo besedo na besedo. A vzgojitelji, ki so profesorji, znajo le ljubo materinščino, ki se ji pravi italijanščina. Deček, ki si majhen, neuk, ti se uči mojega jezika, da se bova doumela. . . . * O, radi bi šli ti neugodni mladiči v zavod, kjer je vsaj pred-stojništvo domače, da bi vsaj najpotrebnejše po svoje povedali: Lačni smo, gospod, dajte nam ' kruha! Pa naši domači zavodi so ubogi, država se niti ne ozre v tem pogledu na nje — zato morejo sprejemati le sinove premožnejših staršev, da niso ob koncu leta v prevelikem deficitu. Dečki revnejših staršev — kam? O. dovolj je prostora — in na pol zastonj. Italijanski zavodi, ki si privzamejo poleg izobrazbe tudi nalog potuj če va-nja, prejemajo od države visoke podpore. Tako jim je omogočeno sprejemati gojence skoro brezplačno. Tja morajo torej sinovi revnih kmečkih staršev, morajo, da se nekaj izuče, ker gruda je trpka, niti znoj niti kri je ne splodi. Čudno je nekaj dni tem ma-im, tuje je vse. A predstojnik se vedno krog njih suče, se igra ž njimi kolo, boža jih. Darila jim daje, čepico, črno srajčko, pas, bič . . . Si, si, tutti siamo Italiani ... In gredo v hribe, vzemo s seboj trobente, ej, mladino znajo prikleniti nase italijanski vzgojitelji. Dečki pozabijo na dom: neznatno je vse doma, tesno, umazano, neumno, svet pa je lep — in Italijan je prvi na svetu. Tudi jaz sem Taljan . . . Zaman tvoje solze, o mati, dete si izgubila, nimaš ga več, bolje bi bilo, da ga nisi imela. . Petnajst jih je torej bilo, ki so vstopili v seminar nad morsko obalo. V šoli smo ostali, v vrtu je dušila težka burja. Tam smo igrali slepe miši, trden most, poglejte vodico. Predstojnik, dolg in črn, je stal sredi avle in zrl na petnajst dečkov, kako bodo igrali. Eden v krogu se spomni in zapoje: Sono Italiano, Taljan sem ... In vseh štirinajst gre, ponovi in potem poje dalje dd konca. Predstojniku se je obraz raznežil, neskončna ljubezen je vzrastla na obrazu. Razpei bi roke in objel vse hpetnajst srčič — morda še prefekta, ki stoji ob strani bled in tih, tega tujca, ki ne čuti z nami . . . "Che bello, carissimi — che 'bello! Ancora una volta, fan-ciulli, ancora . . . Kako lepo, srčeca, kako lepo! Se enkrat, dečki, še . . ." je bodril. Pa se je isti, ki je prej začel to pesem, ozrl in videl bledega prefekta, v očeh mu je ležala j brezdanja bridkost. V grlu jc dečku zastala pesem, stisnilo ga je. Spomnil se je, da je Ia- i gal, ko je pel, da je Taljan . . . "Ancora, carissimi," je prosil predstojnik. A kakor, da bi se vsem iztrgal en krik, so zapeli: "Po jezeru bliz* Triglava . . ." O, kako neskončno lepa je domača pesem v tuji hiši, pri tujih, mrzlih ljudeh. Tuji predstojnik pa je mahal z rokama: "No, no, questa e brutta, brutta, ba, ba, "brutta, brutta, brutta . . . grda." Iz dečkov je planilo, kar jim je tesnilo prsi. Prepolni so bili laži, ko so peli: "Italjan sem." Bolelo jih je od te teže. Zdaj pa so jim obrazi nedolžno žareli, kot bi jih pravkar oblil pri krstu z blagoslovljeno vodo . . . Prefekt, ki je stal za njimi, bi rad zaukal, kot nekoč, ko je pa-sel ovce po holmih — pa ni mogel. Preveč je bilo v srcu. Nem je stal, strmel in ni sam sebi verjel, da so se dečki tako čudežno ^budili . . . . » Nebo je cvelo, kot zna le na Goriškem. Mehki vetri so veli od Benečije »škržati so stružili, tam od razkošnih vrtov so pre-slaflko žgoleli slavci. Sredi vasi stoji križ. Tam se zbero fantje vsak večer in pojo. Njih pesmi niso take, kot jih pojo pri nas, vriskajoč od mladosti in svobode. Tam so pesmi plahe, v srcu zadržane. *Nič ni v njih fantovske prešernosti, razposajenosti. . Odprl sem okno, da bi prišla pesem iz vasi v mojo izbo: "Sumi, šumi, Soča krvava, solza ogromna meni se zdiš. Kaj, kaj bridko zdihuješ? Glej, tu tvoj rod še ponosne zre . . ." Pesem je izvenela v brezkončno nevero. Morda ni niti eden verjel, da je narod še močan, še I ponosen; saj vidi, da vse obup- j uje, vse mirno čaka smrti . . . j Zadnji večer pa so nekam oživeli. Ne vem, kaj jim je vzraslo v srcu. Morda je kdo j med nje vrgel besedo, naj upa- j jo — morda še več. In ta be- seda je užgala zavest, ponos, vsemoč. Cul sem samozavestne glasove : "Hej Slovani, kje so naše meje?" "Maledetti! Prokleti!" je rjovelo skozi tiho vas. Padali so korobači po glavah, divje kričanje, suvanje . . . Cniosrajčniki so jih polovili do enega in pretepli: "Sto lir plačaj vsak! Ce ne, vas javimo naprej, uporniki, maledetti schiavi! . . ." Ali naj se torej čez tvoja polja, tvoje vrtove in tvoje lepe vasi, nesrečna majka Goriška, razlija srečna pesem, če tujec pretepa tvoje najdražje mlad- ce/ V^li takih stvari ne natisnemo kakor so te." je zavrni! urednik pisatelja ter mu vrni! spis. "No, no," se je zarežal pisatelj, "ni treba tako visoko govoriti, saj niste vi edini, ki bi mojih stvari ne hotel natisniti.' 4*2 % obresti plačuje na denarne vloge? Prudential Bank (Zakrajšek & češark) 455 W.42. St., New York NY. To je sedaj državna (State) banka ter ima SI75.000 glavnice in rezerve. O njeni zanesljivosti torej ne more biti dvoma. — Poslužujte se je! Ženske trdijo d« je Severov Regulator ¡zborno tdraviln. Isto vam poKpeiuj.-zdravje in nuoi. Na ti-»oie jra hvali in redno rab» ker iiiti njih • istem. Vpraftajte vašega hI i in.•••pa lekarnar- ja. Se ■.VESA's uü¿£R& MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovensks babics 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon: 2380-J za vasa društva, sa tnrovre, posameznike, za vsakovrstne prireditve dobite vselej po nizkih cenah v prvi slovenski unijski tiskarni v Zjed. državah, kjer » dobite ob vsakem času zanesljivo in točno postrežbo Se priporočamo društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. For the use of Englfafc speaking member» of K. S. K. J. ® PAGE •-i Edited by Stanley P. Zupan Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Official Notices, Sporting aad Social News and Other Feature« ■'»a.» EXPLANATIONS, DECISIONS, DECLARATIONS These data and statements are presented to clearify the K S. K. J. baseball situation which I fully realize to be unintelligible for the moment. Several protests in the Eastern League were presented to the Eastern Board of Directors during playing season. These were acted upon and decided by said Board on July 6th. Results were not published according to instruc tions of this office, so that the Executive Board of K. S. K J Leagues had to work fast to act on appeals from above mentioned decisions. Lack of proper cooperation from all affected and interested quarters made it impossible for Executive Board to settle all appeals definitely until middle of week before Labor Day. And final disposal of contested matters left Bridgeport and Cleveland Presidents in a tie for Eastern championship. Meantime, a series of three games was arranged between Waukegan, winners of Western championship and Presidents, temporarily — due to procrastination on part of some contestants in the appeals —- considered champions of East; said series to be played over holidays. When finally, the above mentioned tie developed, Cleveland and Waukegan, rather than cancel scheduled games and all arrangements, consented to sign an understanding, that the señes was to be only intersectional in character and by no means of championship caliber, pending the outcome of the necessary "rubber" game between Bridgeport and Cleveland. This understanding was signed by respective managers and captains before the first game of the series was played and is in possession of the Secretary of Eastern K. S. K. J. Baseball League. The manager of the Bridgeport team, Mr. Anton Hochevar. was informed of the situation. And, on September 5th he informed me, in a telephone conversation, that, owing to condition of matters in general and financial considerations in particular, Bridgeport team is in no position to play off the tie and, therefore, will not play the "rubber" game in full realization that, as a consequence, this game goes to Cleveland by default. Therefore, in the light of above statements and explanations, on the strength of the described officiall signed "understanding" between Cleveland and Waukegan, together with all necessary authorization from Mr. Joseph Zalar, the Supreme Commissioner of K. S. K. J. Baseball Leagues, I am able, and empowered, to make following official and final declarations: 1. The game between Cleveland Presidents, St. Vitus, No 25 K. S. K. J., and Bridgeport, St. Barbara's No. 23 K. S. K. J., necessary to break the tie and decide the championship of the Eastern K. S. K. J. Baseball League, is to be credited to Cleveland Presidents by default or forfeit; 2. Said Cleveland Presidents are to be considered officially champions of the Eastern K. S. K. J. Baseball League; 3. The series of September 2nd and 3rd between the team of St. Joseph's Lodge, Waukegan, 111., and the Presidents of St. Vitus Lodge Cleveland, 0., automatically assumes the character of the championship series between the champions of Western and Eastern K. S. K. J. Baseball Leagues for the season of 1928; 4. And the winner of said championship series are officially considered champions of the K. S. K. J. baseball universe of the season of 1928. Rev. A. L. Bombach. President Eastern K. S. K. J. Baseball League. "MY DAD" Many of the leading papers recently carried this story from Belleville, New Jersey : George R. Gerard, supervisor of schools of that city, put this question to 682 boys under his care: "Who would you like to be if you were not yourself?" Colonel Lindbergh was the answer of three hundred anc sixty-three boys. President Coolidge cime second. Henry Ford,"Thomas Edison, Herbert Hoover, Governor Smith, General Pershing; Gene Tunney John D; Rockefeller, and Babe Ruth, all crowded for third place. A few expressed a desire to be a Chief Justice Taft, a Bobby Jones, a Commander Byrd, or a Roger Hornsby. Two boys stated they would like to be — if they were not themselves—"My dad!" We regret that the press re ports did not give the names of those two boys, for then we could have learned the names of their fathers. No father could have received, in our opinion, a higher compliment. For surely, it is a great achievement in this age and generation for even two fathers out of nearly seven hundred to be heroes to their boys. The younger generation, as we understand it, is prone to be a bit skeptical of the ability, judgment, and common sense of parents. Many of them are apt to think that Dad and Mother are back numbers—wonderful as parents, perhaps, but they vfill add wearily, ,, "ypu know-how parents are." Undoubtedly the fathers of FOREST CITY WINS The hard hitting Simpson A C., winners of the first half, invaded Forest City, September 2nd anticipating an easy victory. But, Alas! They did not fare so very well. The boys from Forest City were also out for blood, and Simpson's went home without the bacon. Our boys, after almost two years of playing, have finally broken the jinx, and have defeated Simpson A. C. for the first time. The air-tight hurling of K. S. K. J.'s most likeable pitcher Jinks" Swegle, kept the fans on their feet most of the time. The support was of big league caliber, indirectly responsible for three runs. With the exception of the third inning, our boys were having their own way pretty much. A real old fashioned batting rally in the seventh netted six runs. The barrage of hits chased Mascavage to the showers and Bochinski, who" replaced him, fared just as badly, hits continued to wiz by his ears and his support was getting good practice for the mile run. Harvatine, our lovable and husky catcher had all the girls rooting for him. And no wonder. He collected three hits out of four times at bat, and played a wonderful game on the field. That's about all you can expect from a man in one day: F. Swegle, J. Swegle, Beautz and Bucinelii also had a wonderful day at bat, some of theii hits going for extra .bases. Bucinelii replaced Kamin at BRAVO WAUKEGAN WAUKEGAN WINS MORAL VICTORY IN CLEVELAND the two boys who wrote "My | second, and made a very good dad" in answer to the question ] showing. It was rather a -ated, and too many of them simply go through the motions, until some sharp warning comes that on that basis they are headed for trouble. The student needs to realize clearly that the loss of the good results from the years of ftudy leaves gaps that will probably never be filled. One may learn a great deal from study after leaving school. But as a rule the people who leave school without learning the lesson? they should learn, have suffered a permanent loss, which will never be made up. These are golden days of op- them. You'll never be sorry. The Year of Study. The school and college students of many cities are about beginning one more year of work. It is a big date in their calendar. It is a wide open door of opportunity. The future of a youth is usually either made or broken in the school days. The young people do not take up school as reluctantly as in former days. Instead of the dry as dust lessons of former years, the tasks are made interesting. Teachers are trained to make them seem vital to young people. As a result the students do not rebel from them nearly as much as formerly. The belief is commonly held among the students that lessons should be studied and learned, which is a great help. But the problem of distractions and counter interests comes up. The student may enter school with the full purpose to learn, and the conviction that he should learn. I^ut a hundred things come up to interfere. There are the excitements of athletics, the fun of social life, the dances, the shows, the entertainments. Modern youth has infinite opportunities to have a good time, on the 15th (coming Saturday Before the first term is half Evening), at Strumbly's Park, over, the original purpose i^ we remain * too often forgotten. The stu-1 Fraternally yours dent may be so engrossed with Entertainment Committee, Wee the fun of life that aU his res-1 Boost K. S. K. J. Social Club, olutions of study have evapor- Cleveland, O. "Who would you like to be if you were not yourself?" — through their acts and words early became heroes to their sons, and never once lost that proud relationship. All honor to them. LETTER OF APPRECIATION Chicago,, III., Sept. 5, 1928. Mr. Anton Grdina, 1053 E. 62nd St. Cleveland, Ohio. Dear Friend: It would be very selfish on my part if I did not write to you and commend you on the wonderful showing of courtesy and good fellowship as displayed by you and your friends during my sojourn in Cleveland with the baseball team from Waukegan. Nothing seemed too hard to do, no place seemed too far to portunity. They never return. ^ „ .... , . ir J . * , ., . . . go, a willing hand was always \oung people, make the best of , * _ ....«■ . £ WEE-BOOST We beg to announce, that our dance has been postponed to the 15th of September. We hereby wish to apologize to our friends and patrons for not issuing this notice before time; but with all the excitement and preparations for the series between Waukegan and Cleveland, this was omitted. Hoping this will clear the matter, and wishing that our friends will attend this dance ready to do our slighest bidding. The reception shown us will be remembered for a long time and will go a long way in cementing relations between the East and Mid-West. The sportsmanship shown on the ballfield by both teams, will, 1 hope advance athletic activi-ties in the K. S. K. J. up to a higher pinnacle. In closing, I again wish to thank your boys, through you in their splendid victory and hope that the time will soon be here when we shall meet again. Your friend, John A. Koscak. tough proposition, filling in foi Forest City's crack secondbase man and clouter. . However, Felix made a very nice job of it. Atta boy, Felix! This game places Forest City in first place, and here is hoping we stay there., Pauline: "And shall I return your letters?" Fred: "Yes, there is some good material in them I can use again." Forest City A. R. H. O. A. Grablotz, rf ... 4 0 1 0 0 Bokal, 3b 5 0 ? 0 0 F. Swegle, lb .. 4 1 1 8 1 Komin, 2b 1 0 1 0 1 Bucinelii, 2b ._ 3 2 2 1 1 Harvatine, c 4 1 3 11 1 Poshka, rf .... .. 4 1 •1 5 0 Pishkur,' If 4 0 0 0 0 J. Swegle, p ... 4 2 2 0 3 Totals .37 8 14 27 8 Simpson, A.C. A. R. H. O. A. Vinski If 5 0 3 3 0 J. Stungis, rf o .. o 0 0 0 0 Zelenak, 3b . 3 0 1 1 2 J. Rupp, ss 4 0 1 1 1 F. Rupp, 2b 4 0 0 2 1 Malko, c 4 .0 0 9 0 Prodo, cf _______ ... 4 2 3 0 0 T. Sungis, lb 4 1 0 7 0 Mascavage, p 4 1 0 0 3 Bochinski, p . 2 0 0 1 1 Totals 37 4 8 24 8 Forest City 00001061 *—8 Simpson A.C.O 3 0 0 0 0 0 0 1—4 Chicago, 111., August 24, 1928. Dear relatives and friends: In behalf of our daughter Isabelle Zorc, we are thanking you all for what you did for her during her short stay at the St. Anthony's Hospital. We also thank the Fathers, Rev. Fr. Dominic of St. Stephen's Parish, for " the blessings and prayers, he had bestowed upon our daughter. Affectionately yours, Mr. and Mrs. Ludwig Zorc. j On September 2nd and 3rd. City of Cleveland, O., was high-ly honored by the visit of St Joe's ball club from Waukegan, 111. Although the visitors were to taste the bitter draughts of defeat, nevertheless they carried away with them such honors as are not often bestowed, even on a winning team. The conduct of the young men was beyond reproach. Their actions on and off the field brought forth such wonderful comment that even at this late writing people are still praising and glorifying the young men from the West. The games are a matter of history. Yet, however, a few words will in no way be amiss. The two teams were about evenly matched, yet, in the opinion of many of the spectators, the visitors presented the stronger lineup. The home team, by bunching their hits in one inning and making them count, safely put away the first game. The second game began as if that would be another victory for Cleveland, but the persistent fighting spirit of Waukegan prevailed and Cleveland came out on the. small end of the score. The third game played Monday afternoon, was a hitting spree for both teams. However, an error in the first inning, coupled with three hits gave Cleveland a lead of three runs, this with a couple of walks, a hit batter and two hits produced six runs in the sixth, which lead the Waukeganites could not overcome. However, the games were exciting, and the caliber of play :leany showed that the two teams were the very best of -^ach section. Monday night, little banquet and dance wa held for all the players and friends. By the merry-making manifested a wonderful time must have been had by all. We really do hope that our visitor will not regret making the trip in vain, as far as the ball game is concerned. However, the spirit and sportmanship, dis played by them, will go a long way to cement more firmly the friendship, that has always ex isted between the East and the Mid-West. There is no reason, whatevei why more teams cannot manifest the same caliber of sports and friendship as Waukegan Taking everything into consi-leration, these contests, and in ¿act, all contests staged between teams in baseball, and other sports, are urged for the simple reason to get together the members of our wonderful Union into a better relationship of friends and brothers The idea of win at any price, does not conform with the plans and initial concept of the originators of the sports program. Their plans were immeasurably conceived on Sunday before last and Labor Day, when Waukegan played Cleveland. Here's hoping that that same spirit will be germinated in many other clubs as a result of these contests. LODGE MENU NOTICE! Important meeting for all the members of. the Wee-Boost Club Friday Evening at 8 p. m at Mervar's Hall. Dancing and refreshments after meeting. Chairman. Most men have a distinct preference in their food. There are certain dishes that appeal to them far and above others Their wives may know it—or they may not—because many times the man, himself, will not admit this special prediction. The next time you have oc casion to look over a menu in a small town restaurant, one that caters to a regular trade, day in, day-out, notice the frequen cy with which you run across such items as short ribs of beei pot roast, kidney stew and the regular items of roast beef and roast pork. You will find these items on the bill of fare of the neighborhood restaurant week in and week out, winter anc summer. Thejr are there be cause they are popular with the clientele of the place—they arc popular to the point of becom ing a habit. The patrons of such restaurants are loyal to the place for two reasons: First, because the food meets with their taste and is of uniform quality, sec ond, because they are thrown in with mutual friends and acquaintances—men they have something in common with men they can talk to along friendly, agreeable lines. Men go to lodge for a similai reason. They know the ritua1 diet and like it. They enjoy having a part in it, so long as its standard is maintained. They enjoy the association .of their brother members with whom they can chat over personal business and other affairs as well as those of the society. They know what the prograrr is to be before they enter the lodge room, and the mental diet appeals to them. That is one reason why they joined the lodge in the first place. However, in some lodges the standard of this mental diet is allowed to deteriorate. The SO. CHICAGO NEWS: South Chicago St. Florian K. S. K. J. Member in Big Chicago River Swim. chef or dietician becomes care-13 to 1. On September 1st, the Illinois Athletic Club sponsored a River Marathon in the Chicago River for a distance of three miles, which was witnessed by 100,000 people, the prize being a trophy, donated by Mayor Thompson. The St. Florian K S. K. J. Booster Club was represented in .this swim by one of its members Anthony Cor-ich, who is quite a remarkable* swimmer and who finished in 18th place, receiving a I. A. C. medal, which takes its place among the other trophies received by the other members of the St. Florian K. S. K. J. Booster Club of this year. Congratulations Tony, keep up the good work. • The next meeting of the Booster Club will be held on Monday night at St. George's ChurchHall, and all "member.1! are requested to be present to start the Fall activities for Basket ball and bowling. Lets ' have a big meeting. Our lodge president W. F. Kompare informed us that the next regular session of the lodge will be held October 7th, is to be a special meeting with plenty of special features, such as lunch and refreshments. As there is a drive on for new members, the officers of St. Flor|an Society are arranging to have a special initiation team put on the K. S. K. J. degree, which is something that every member should witness, so aH the Members of the" Booster Club are requested to obtain one new member for the next meeting. More about this initiation will be written in later issues of this paper. On August 26th, the St. Flor-ian's baseball team beat the South Chicago Collegiates, a crack shot team, by a score ol less, indifferent or absolutely neglects his work. He figures that "the boys" won't mind if this or that is eliminated, or if the meeting is hurried through In his mind, he feels that they know it so well that a little slighting here and there will be overlooked. He sees that there are but a few of the brothers out for the meeting, anyway so they will probably be glao to have the session skimmed ihrough as rapidly as possible. That is where the lodge executive makes his mistake. There may be but a few loya! members attending the session onflicting events may account for the absence of others equally loyal and devoted tc the cause. Yet, those whe have appeared feel they are entitled to a full need of what the lodge has to offer, and its curtailment ij resented within their hearts, if not openly. The result is a falling off in their interest when the date for the next meeting rolls along, and they are quite apt to spread this baneful influence unconsciously among other members In the business of the theater, there is an unwritten law St. Florian K. S. K. J. Booster Club: Jetseph hucic. President Jimmy gigggled when the teacher read the story of a man who swam a river three times. "You do not doubt that a trained swimmer could do thatj do you?" asked the teacher. "No, sir," replied Jimmy, "but I wonder why he did not* make it four and get back to the side where his clothes were." A chorus girl's dress recently disappeared from the dressing-room while she was on the stage. A moth that was seen hovering about at the time is under suspicion. The best thing to purchase on the installment plan is a savings bank account. It is the head of the family who usually has to foot the bills. A great many people are u howling success at just howling. among the actors' profession tc It behooves the lodge officer* ,'ive as good a performance as to put a "good show" whether possible whether the audi-1 the sidelines are well filled or ence is small or large. To be thin. It may make consider- sure, a small audience, lacking appreciation, may effect the quality of the performance, but the actors at least make a faithful attempt to put on the show as advertised. It is never cut or slighted intentionally. able difference with the members in their interest in - the* lodge diet, and a corresponding difference between a heavy ami light lapsation record at the end of the year. —Fraternal Monitor/ - Tolminci ZGODOVINSKI ROMAN SPISAL IVAN PREGELJ PRVI DEL "Modrejčansko trpljenje. Vroč julijski dan je kuhal nad tolminsko kotlino. Omotična soparica je kipela iz polj, travnikov in lazov. Legala je koprenasto kot siv mrč ob pobočja gora. 2e zgodaj so bila vsa znamenja pokazala, da vreme ne bo držalo, kakor ni bilo sploh že od binkoštnih dni da lje stanovitno. Res so se zgostile sopare med Škrbinskim sedlom in Krnskim grebenom, ko se je dvignilo solnce. Proti poldnevu so bili zastrli težki oblaki nizko v globel že ves Kot in prisojno stran Peči nad 2ab-čami in zadaj za Mrzlim vrhom. Pred tem težkim in mračnim zastorom je ležala v morečem solncu tolminska globel med Kozlovim robom, Bučenico, Ja-lovnikom in Senico, tiha, kakor mrtva, razpaljena, kakor globoko žekno. Noben vetrič ni deh-nil mimo. Za trenutje je udarilo v tišino vikanje sove-uhari-ce, ki so jo dnevne ptice srdito podile z ljubinjskega sedla, proti modrejčanskemu polju, mimo Bučenice proti Menjgoram. Nočna vlačugarica se je pota-jila nekje v goščavi nad Kožar ščami, vikanje razjarnjene per-jadi je onemelo. Leno, mrtvo je šumela le še Soča. Zdelo se je, da je trudna in od vročine ubita ček» ta živa ' bela voda, da teče pod peskom in se v sen-9i redkega vrbovja taji. Na prisojni strani pod strmo Bučenico, ki zaslanja modrej-čansko polje proti severnim sapam in Tolminu, za dober streljaj pod vasjo, je stal uljnjak. Ob njem je sedel na trhlem.pa nju starec, ki je imel na sebi samo oglodane prtenice, hlače iz bukovega blaga, in srajco domače preje. Bil je bos. Siva glava mu je bila odkrita. Skrbno obrito lice je bilo bolno rumeno, razgubano in upalo. Pod odprto srajco so, hlipale za sapo široke, strašno dpale in koščene prsi. V zapestju je bil starec skrbno zapel srajco z domačimi, iz preje sukanimi gumbi ali "dušami." Pegaste roke so mu trudno ležale na kolenih. Z nagnjeno glavo je mož trpel pri pekajoče solnce. Izraz tope žalosti mu je ležal na obličju. Ce pa je zdaj pa zdaj dvignil motne oči, pogledal je prav gotovo le po panjih, nekako bridko se ogibaje, da ne bi videl mimo ene same vrste roječih pet drugih jalovih. Pa jih je zopet in zopet moral gledati in je zopet in zopet povešal pogled pa se togo zamišljal sam vase, v svojo težko osamelost in bridko onemoglost. Uljnjak, ki je le deloma še rojil, pa stari čebelar, ki je le na pol še živel, sta bila tako izraz ene same strašne žalosti, ena sama slika v dveh likih, ki sta prečudno oči-tovala zadnje dogodke v eni onih življenskih žarlnih iger, ki so prav spričo svoje vsakdanjosti tako grozotne, da segajo v mozeg in sanje in jim človeško srce niti pravega imena ne ve... Zdajci se je čebelar zganil Zabrenčalo mu je ob ušesu, medena muha mu je sedla priljudno na sive lase. Starec ni otre-sel žuželke. Pobožno je sklonil glavo še niže in se trudno nasmehnil. "Ciginjska! Modrejčanka!" je ugibal z glasom otroške ljubezni. Žuželka pa se je dvignila proti panjem. Starec je pogledal živo za njo, ali bo res sedla pred panj, ki ga je bil domač umetnik «enačil za mo-drejčanski s tem, da mu je čel-nico okrasil z znamenjem vislic, s katerimi so takrat domačini dražili Modrejčane, češ, da hrbet ni bil več mladostno prožen. Upognil se je bil kakor pod bremenom* Vsa postava je bila nekam potniško mahedra-va. Pogled sivih oči je bil nestalen, kretnje bolno nemirne Iz glasu njegove besede je »ve-nelo nekaj tujega, zahrbtno po-smehljivega, četudi se je mol trudil, da bi povedal domače priljudno. Neprisiljeno se je ob izgovorjeni besedi tujec ogledal pred panjem in se nato spustil ob starem čebelarju v travo na ledino. Pa le še roji, žival nedol- so jih postavili le zase in svoje otroke, ne pa za tujce in na posodo. Res je sedla čebela pred čelnico z vislicami. Starec je I ina»"je* "dejal, sedel"inTskalTpri trudno prikimal m nato pobožal Lbi. , Gašper Kragulj je tedaj s pogledom še druge roječe pa- dvi layo in ^ izgub. T* ? modrejčanskem je ro-L „ gorečim. Nobene ni jil ^ kozaršk, s sliko drevesa goltnU Tujec je izvlekel kop ki naj bi bila stoletna lipa pred Luhega tolminskega sira, pois- Koscerjem. . kal nož, ostrgal skorjo in zače) Z lipe so viseli trije svetopi- prirezovati koSček za koškom. semski veliki grozdi domače tr- je motril še vedno te cividmca, ki je dajala jeseni Koščerju pet polovnic ali dvaj- „Kaj me rej} ne te več?, set bokalov kislega vina. Rojil L vzkliknil tedaj tudi človek. ,e tudi zalaSki panj s postrvjo, l ube ob ustnah so se mu še ci naj bi pravila, kako očita tol- lkrepkejše zarezale. minski grof Zalaščanom ob vsaki priliki, da mu polove in pojedo vse ribe iz Tolminke. Kam-njanski panj pa je označevala čelnica z rumenim kolesom, vi- Peter Duša," se je tedaj zganil starec skoraj nemirno Izraz nekake nejevolje se mu je prikazal na obrazu, neko pla ho vprašanje mu je le bdelo na , , , . . . I '"J vpi aaanjc mu je ic uuciu na secim vrh strme gore, grbj ki^je ustnicah, ki so gibale nemo in tolmačil oni sestdeset funtov trudno Ne da bi se menil> da težki sir, ki so ga Kamenci pla- . ljuba starcu • druž. čevali tolminskemu gospodu kot . . . , . . * . . ščma, je jedel tujec počasi in naiomnmn va nlomnn 7oolnn I mežikal v solncu in čebelah, ki najemnino za planino Zaslap Mimo jalovih panjev, tolminskega s cerkvijo Matere v nebo vzete v Ilovici, mostarskega, s sliko o mučeništvu svete Lucije, kozmeriškega z divjo babo, lom so nekam nestrpne obletavale njegov široki klobuk in znojno vzdušje, ki je kipelo možu iz polti. . x 'Čebele modrejčanske," se je njanskega z ovčjim mehom mo- ^ V» ^ *. « J kp .... zasmejal čudni tujec suho, "saj ke, mimo ljubinjskega, čiginj skega, volčanskega, melškega, kalškega, doljanskega, tribu-škega in roškega, je rojil samo še panj, zaznamovan s preslad-'