didaktična problematika geografije DIDAKTIČNI KOMPLET ZA POUK GEOGRAFIJE Marija Košak Didaktični komplet za katerikoli predmet obsega tisto gradivo, ki omogoča uspeš- no realizacijo vzgojnoizobraževalnih smotrov in učnih vsebin, ki jih vsebuje do- ločeni učni načrt. Sleherni predmet ima svoje zahteve, zato ni mer i la , kaj mora didaktični komplet vsebovati. Obseg izhaja predvsem iz smernic, ki jih nakazu- je jo avtorji učnega načrta, tisti, ki se še najbolj soočajo s problemi stroke in učnega predmeta v njihovi povezanosti, celostnosti. Didaktični komplet ne more biti delo posameznika, saj so naloge pri njegovem oblikovanju zelo zahtevne in obsežne. Po svetu ne predstavlja nikakršno novost, da skupina avtorjev pripra- vi vse, kar zagotavlja uspešno poučevanje določenega predmeta. Pri nas je le malo takih pr imerov. Vse zahtevnejše naloge in zastavljeni c i l j i novih učnih načrtov za geograf i jo srednjega usmerjenega izobraževanja so terjal i pripravo ustreznega didaktične- ga gradiva. Nastali so kompleti za posamezne programe z bolj ali manj podobni- mi sestavinami. Osnovni učni pripomoček je učbenik. Zasnovan je na principu delovnega učbenika. Vsebina geografske učne snovi je opredeljena z različno poudarjenim tiskom, s čimer je diferencirana obveznost. Vsebine niso preobsež- ne in usmerjajo učenca v njihovo dopolnjevanje s pomočjo vaj (v učbeniku in delovnem zvezku) , analizo slikovnega gradiva, atlasa in z drugo mladim dostop- no literaturo. Pri tem ni poudarek le na kopičenju poznavanja dejstev, gre tudi za iskanje soodvisnosti, za razvijanje sposobnosti povezovanja in uporabo že znanega. Delo s tako zasnovanim učbenikom ni lahko. Odvisno je predvsem od učiteljevega strokovnega in pedagoškega znanja. Le tako usposobljen učitelj bo z izbiro ustrezne oblike in metodami dela omogočil učencem osvajanje geograf - skega znanja. Delovni zvezek je obvezno dopolnilo učbenika. Reševanje va j je pogoj za uspešno pridobivanje znanja. Učitelj mora organizirati delo tako, da učenci sprotno r e - šujejo vaje (priprava podatkov, l iterature, organizacija opazovalnih va j , indi- vidualne zadolžitve i t d . ) . Številne vaje so vezane na domače okolje, na znači l- nosti v naši republiki ali v Jugoslaviji. Tak izbor nalog j e vodila predvsem potre- ba, da iz bližnjega, domačijskega, razumljivejšega okolja učenec pridobi dolo- x Dipl. geog . , prof. v iš je šole , Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Alende- jeva, glej izvleček na koncu Obzornika 4 čene pojme, da razume dogajanja, pojave ali procese in da šele nato posplošuje. Nekatere vaje 'ahko učitelj dopolni ali celo preoblikuje, posebno, če ima dru- gačne delovne pogoje, kot jih navaja delovni zvezek. Idealno bi bilo, če bi učenci lahko reševali vaje neposredno, kot je v navadi v pravem delovnem pro- gramiranem učbeniku. Tak učbenik je zato le za enkratno uporabo in so stroški prevel iki . Zato je edina rešitev v nekoliko trajnejši vrednosti učbenika, ki ga uporablja več učencev v nekaj letih, in ločeno pripravljenim delovnim zvezkom. At las , kot sestavni del didaktičnega kompleta, predstavlja izredno vlogo. Nanj se naslanjajo vsa vsebina v učbeniku in delovne naloge v delovnem zvezku. Obvezna je uporaba Atlasa sveta za osnovne in srednje šole (izdala Mladinska knj iga ) . Bogastvo raznolikih prikazov na tematskih kartah omogoča uspešno uveljavljanje problemskega pristopa, ki ga že nekaj časa uveljavljamo pri pouku geograf i je . Uresničljiva je tudi zahteva po čim večj i aktivizaciji in individualiza- c i j i . Prosojnice in fotoprosojnice so v didaktičnem kompletu za srednjo šolo prav tako pomembne kot v osnovni šoli . Pri pouku geograf i je je izbor enoplastnih prosoj- nic namenjen predvsem pridobivanju pojmov, večplastne pa so primerne za raz - lago procesov, fotoprosojnice pa za prikazovanje medsebojne povezave geograf- skih elementov v pokrajini. Interes učenca za določeno problematiko bo prav gotovo več j i , če bo vzporedno z zemljevidom, skico in tekstom analiziral ustrezno sliko, ki sintetično prika- zuje tiste geografske elemente, ki jih pri določenem poglavju spoznava. Zato k didaktičnemu kompletu sodi album diapozitivov, iz katerega učitelj izbira naj- primernejše. K tej zbirki lahko učitelj sam ali v sodelovanju z učenci doda še druge diapozitive, npr. nastale pri terenskem delu na ekskurzij i . Razlaga le teh bo prav gotovo še bolj doživeta. Obvezna uporaba vseh sestavin didaktičnega kompleta omogoča razvoj sposobno- sti dojemanja materialne stvarnosti. Učenec spoznava pojave in procese bolj uspešno, dojema svet kompleksno. Tako se izognemo zgol j reprodukciji učne snovi, pridobljene le s pomočjo učitelja in učbenika, kar prav gotovo premalo prispeva k intelektualnemu razvoju. A l i bodo pričakovanja uresničena, bodo po- kazale spremljave in ovrednotenja prvih, začetnih primerov didaktičnih kompletov pri nas. Verjetno bodo potrebne korekture, dopolnila, marsikaj bo treba sesta- viti znova. Cil j pa je prav gotovo ta, da bi ustvarili tako didaktično gradivo, ki bo omogočilo uspešnejše uresničevanje nalog in smotrn pouk geograf i je in s tem uveljavljanje učnega predmeta in vede v predmetniku naših šol ter vsakda- njem življenju. 5