□□□ □□I □ □ Mesečnik za versko vzgojo Letnik I. Številka 3 Marec 19 4 5 □□□□□□ □I □( Marijino oznanjenje. Beneška slika. Uršullnska cerkev v Ljubljani. PostgebUhr Im Abonnemenl. K°*tnlna plačana v gotovini. VSEBINA: Skušnjavec Molitev k Mariji Trideset srebrnikov ^raznik vrhovnega očeta "Moj Bog, zakaj si nas zapustil ?« Naše trpljenje v luči skrivnostnega telesa Jezusovega N® pozabimo na svoje poslanstvo Mati žalostna je stala... Kruh iz nebes Spoznanje Pokorščina do Cerkve Zdrava Marija doni trikrat na dan V kakšne namene bomo molili v marcu Neznana cerkvica sv. Dožefa Neugaslo ognjišče Spiski in zapiski Cvetna nedelja Prošnja s križa Razvajenka NurmiikFin. Naročnina za prihodnje tri mesece, april, maj in junij, ostane dosedanja, torej 25 lir. Vse tiste, ki so do sedaj list prejemali, pa še niso poravnali naročnine, najvljudneje prcsimo, da to store čim preje. Danes žal ni vse eno, ali preimemo denar nekaj mesecev preje ali pozneje. Kdor pomotoma prejme dva izvoda, naj enega vrne. Uprava. Odpustki za marec 1945: 1. Četrtek. Prvi v m e s. — P. o. čl. br. sv. R. T. v brat. cerkvi. Ce te brez velike težave ne morejo obiskati pa v žup. cerkvi. 2. Petek. Prvi v m e s. — P. o.: 1. Vsem, ki prejmejo sv. zakr. in se udeleže javne pobožnosti n. č. sv. Srcu J. in molijo p. n. sv. o. — 2. Tem, ki gredo k sv. o. in sami opravijo kakšno pobož. v zadošč. sv. Srcu J., obiščejo cerkev in molijo p. n. sv. o., če se ne morejo udeležiti javne pobožnosti. — 3. Cl. br. sv. R. T. kakor včeraj. — 4. Cl. br. sv. Srca J. 3. Sobota. Prva v m e s. — P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kakšno nabož. vajo na č. Brezmadežni v zadošč. za razžal. in molijo p. n. sv. o. 4. Nedelja. Prva v m e s. — Cl. rožnov. br. 3 pop. o.: a) če v brat c. molijo p. n. sv. o.; b) če so pri mes. proc.; c) če v brat. c. nekoliko molijo pred izp. sv. R. T. — P. o. tem, ki nosijo višnj. šk. — Cl. br. sv. Srca J. 5. Ponedeljek. Sv. Janez Jožef. — P. o. tem kakor 9. dan. G. Torek. Sv. K o 1 e t a. — P. o. kakor 9. dan. 7. Sreda (sredp.). P r v a v m e s. — P. o. vsem, ki opravijo kakšno nabož. vajo n. č. sv. Jožefu, prejmejo sv. obh. in molijo p. n. sv. o. 9. Petek. Sv. Katarina Bol. — P. o. vsem vernikom v cerkvah 3 redov sv. Fran- čiška; tretjered. tudi v župn. c., kjer ni redovne. 12. Ponedeljek. Sv. Gregorij. — P. o. čl. brat. sv. Srca J. v br. cerkvi. 18. Tiha nedelja. — P. o. čl. žal. M. b. s črnim škap. 19. Ponedeljek. Sv. Jožef. — P. o.: 1. Cl. br. sv. R. T., kakor prvi dan. — 2. Cl. br. sv. Srca J. v brat. c.; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik naložiti kakšno drugo dobro delo. — 3. Cl. DSD, če molijo za njega razširj. — 4. Cl. škap. br. Karm. M. b. v brat. ali župn. c. — 5. Tem, ki nosijo višnj. šk. — 6. Cl. brat. brezmad. Srca Mar. — 7. Cl. »Družbe kršč. družin«. — 8. Cl. brat. sv. Družine. — 9. Cl. brat. za duše v v. — 10. Tem kakor 9. dan. — Tretje-rednikom blagoslov s p. o. 22. Četrtek. Sv. B e n v e n u t. — P. o. kakor 9. dan. 23. Petek. Marija 7 žalosti. — P. o.: 1. Tem, ki nosijo višnj. šk. — 2. Cl. br. za duše v v. — 3. Cl. br. žal. M. b. z višnj. šk. — 4. Cl. brat. sv. Družine. — 5. Cl. rož-novenske br. v brat. c. — 6. Tem kakor 9. dan. 25. Cvetna nedelja. (Zadnja v mes.) Marijino oznanjenje. — P. o.: 1. Cl. br. sv. R. T. kakor prvi dan. — 2. Cl. br. sv. Srca J. kakor 19. dan. — 3. Cl. br. N. Lj. G. presv. Srca v brat. c. — 4. Cl. Mar. družb. — 5. Cl. škap. br. Karm. M. b. v brat. ali žup. c. — 6. Cl. brat. brezmad. Srca M. — 7. Tem, ki nosijo višnj. škap. — 8. Cl. brat. kršč. družin. — 9. Cl. br. za duše v v. — 10. Cl. rožnov. br. — 11. Cl. br. Sv. Duha, ta dan ali v osm. v brat. ali žup. c. — 12. Tem kakor 9. dan. — 13. T r e t j e d n. blagoslov s pop. o. (Tudi med vel. tednom.) — 14. Vsem, ki vsaj 3 krat na teden skupno odmolijo rož. v. 28. Sreda. Sv. Janez Kapistran. — P. o. kakor 9. dan. 29. Veliki četrtek. — P. o.: 1. Vsem, ki morejo dobiti odpustke rim. postajnih cer-kvž, in sicer: a) Tretjeredn. v red. c. — b) Cl. br. sv. R. T. v brat. c., če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v žup. c. — c) Cl. brat. sv. Srca J. v brat. c. Namesto obiska br. c. more spovednik naložiti kakšno drugo dobro delo. — č) Cl. rožnov. brat. v vsaki cerkvi, če molijo pri peterih oltarjih; kjer jih ni, pa tiste, kolikor Jih Je — tolikokrat, kakor da bi jih bilo pet. — d) Cl. Mar. dr. v Jezuitskih cerkvah; kjer te ni, pa v kateri koli cerkvi, če odmolijo 7 krat Očenaš in Zdrava Mar. p. n. sv. o. — e) Tisti, ki nosijo višnj. šk. — f) Cl. br. za duše v v. v brat. ali žup. c. (Pogoj: Prejem sv. z. in molitev p. n. sv. o.) 30. Veliki petek. Kdor ta dan popoldne od treh naprej ali nasl. soboto do 11 dopoldne dela tovarišijo Z. M. b. vsaj pol ure z molitvijo ali premišljevanjem, dobi p. o. tisti dan, ko opravi velikonoč. spoved in pristopi k mizi Gospodovi. — P. o. tem, ki nosijo višnj. šk. 1 ■ II ■ ■ 1 Sprejema hranilne ludska noson Pl 1 vloge v i/s a ki viši ni L.I VJI v^wr\LAi w w 1 1 in uh naiu°odneie \/ 1 ii obres/u/e, dote po- V L.JUUIJG.I II solila na vknnibo zadruga z neomejenim jamstvom, v laslni palači na Miklošičevi c. 6 (nasproti hotela „Umon“) in proti poroštvu Poso/ilnica /e bita ustanov. Jtsy$. teta Žalostna Mati božja, lliko Debenjak 1941. Kapela o zavetišču d Zeleni jami. SKUŠNJAVEC Prvo postno nedeljo beremo v evangeliju, kako je hudič Jezusa skušal. Njegova predrznost se nam zdi kar nesramna. Na samega učlovečenega Sina božjega se je hudobec spravil, da bi ga zapeljal d greh. Kaj se bomo potem čudili, da skuša tudi nas? Skušnjavec-satan je res predrzen in nesramen. A tako predrzen, tako sproščeno delaven ko danes menda še ni bil v vsej zgodovini Krisusovega kraljestva na zemlji. Danes divja, kakor da je popolnoma odvezan, in mu božja vsemogočnost ne slavi nobenih meja. Nič manj ne namerava doseči kakor Bogu vreči s prestola in mu odvzeti vse obsegajočo oblast, prav kakor se danes godi s kralji in njihovo oblastjo na zemlji. Danes se širi brezboštvo, popolno tajen je Boga, vsake višje duhovne sile. In to brezboštvo ni kaka skrita zamisel posameznika, ki vodi samo njegovo življenje, v druge .pa ne posegu. Dunašje brezboštvo je borbeno, ki hoče vero o Boga povsod izpodriniti, vsak izraz božjega češčenja izbrisali, vnanje češčenje s silo onemogočiti, notranje spoštovanje do vsega, kar je božjega, pa brezobzirno z brezbožno vzgojo ubiti. Pri teh brezbožnih naporih si je satan znal dobiti prav mnogo pomagačev, spretnih, sposobnih in nalašč izšolanih v sodobni propagandi. V prvi vrsti so to organizirani brezbožniki, ki imajo mrežo svoje organizacije razpredeno čez ves svet in jo po potrebi znajo skrbno skrivati in spretno zakrinkati, da omrežijo tudi take, ki bi golo in jasno spoznano brezboštvo odklonili. S takšno premetenostjo in lažnivostjo nastopajo, >da bi tudi izvoljene premotili, če bi bilo mogoče« (Mt 24, 24), kakor pravi Jezus o dogodkih ob koncu sveta. Vso to satanovo igro more vsak, ki brez predsodkov opazuje dogajanje okrog sebe, zasledovati in ugotoviti. Le vse preveč se je sicer dobrih duš, ki zaenkrat nikakor ne bi hotele zatajiti svoje vere, ujelo o mreže skušnjavca. Še molijo, še verujejo, a vera v katoliško Cerkev in v njenega nezmotljivega poglavarja je o temeljili že omajana, tako jih satan uporablja za svoje namene, preden se lega zavedejo. Ob lem se nam vriva dvoje vprašanj. Prvo: zakaj Bog dovoljuje satanu-skušnjavcu toliko svobode? Drugo: Kaj je vzrok, da ima ravno zdaj tako moč? Odgovor najdemo o Razodetju sv. Janeza, ki je o videnjih, gledal in potem zapisal borbe in zmage Cerkve Kristusove na zemlji do konca sveta. Poiščimo odgovor na prvo vprašanje: Zakaj Bog dovoljuje, da nas satan-skušnjuvec skuša, moti in preganja deloma sam deloma po svojih pomagačih? Mogli bi pa to vprašanje tudi tako-le staviti: zakaj je Jezus dopustil, da ga je hudič skušal? Vsi, ki verujejo o Jezusa in so v ljubezni in veri z njim povezani, so deležni njegove usode, njegovih bojev in zmag, njegovega trpljenja in njegove slave. Vsak resničen kristjan je satanu in njegovim privržencem prav tako »v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo« (Sk 2, 34), kakor je bil in je še Kristus. Učenec Kristusov ni nad svojim učenikom in, če so njega preganjali, bodo tudi nas; če je njega satan skušal, bo tudi nas. Jasno in vsem razumljivo je Jezus napovedal, kaj nas, njegove učence in vernike, čaka: »Takrat vas bodo predajali v stiske in vas morili; in sovražili vas bodo osi narodi zaradi mojega imena. In takrat se bodo mnogi pohujšali in bodo drug drugega izdajali in drug drugega sovražili. In vstalo bo mnogo krivih prerokov, ki bodo premotili mnoge. In ker bo hudobija narasla, bo ljubezen premnogih omrznila. Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan« (Mt 24, 9—13). Sv. Janez pa je v knjigi Razodetja zapisal, kako se to preganjanje vrši skozi vsa stoletja do konca sveta, včasih hujše, včasih blažje, a satan popolnoma ne miruje nikdar. Bog mu dopušča neko mero svobode, da nas preskusi, ali smo dovolj zvesti ali ne, ker brez preskušnje nihče, ki je pri pameti, ne more priti v nebesa. Tak je večni zakon božje pravičnosti. Skušnjo za zveličanje mora vsak prebiti: ali jo naredi ali pa pade. Satan s posebno ogorčenostjo napada tiste, ki se z besedo in v dejanju z življenjem priznavajo za Kristusu. Odpadnike in tiste, ki so samo po imenu kristjani, ne pa tudi po življenju, pušča pri miru, saj so tako že njegovi s svojim nepristnim krščanstvom in svojo nezvestobo do Kristusa. Kadar pa jih satan potrebuje za pomočnike, jih s svojimi lažmi in krinkami zaslepljuje in zapeljuje, da so mu zavedni ali pa tudi nezavedni pomočniki. Če nam satan s svojimi napadi prizanaša in nas pušča v miru, se tega nikar ne veselimo, ampak si sprašujmo vest, nismo se li morda že izneverili Kristusu in njegovi Cerkvi in nas zaradi tega satan ima že za svoje, pa nas ne napada več. Sv. Janez je videl v skrivnem razodetju zmaja (hudiča), ki je preganjal ženo (Cerkev), a jo je Bog tako rešil, da ji je dal peruti velikega orla, s katerimi je ušla v puščavo, kjer jo je Bog preživljal. Ker mu je žena — Cerkev ušla, da je ni mogel uničiti, se je zmaj — hudič »razsrdil in se je šel vojskovat z ostalimi iz njenega rodu, ki spolnjujejo božje zapovedi in imajo pričevanje Jezusovo« (Raz 12, 17). Če nas satan s sodelovanjem katerih koli svojih pomočnikov preganja in skuša, nam je to dokaz, da smo iz tistega rodu Kristusove Cerkve, ki spolnjuje božje zapovedi in ima pričevanje Jezusovo. In to nam bodi dovolj! Gnilega miru in neborbene udobnosti udje Jezusovega skrivnostnega telesa — Cerkve na zemlji ne morejo uživati. Morda se nam iz tega dejstva vendar nekoliko odpira razumevanje, zakaj Bog še vedno dopušča satanu -skušnjavcu nekaj svobode. Nihče naj ne misli, da je satan s svojim zlom končno iz sveta pregnan, če so kdaj razmere take, da se more delovanje Cerkve z vso močjo in lepoto razvijati. Do konca sveta moramo računati z zasledovanjem in zahrbtnim delovanjem satanovim in z njegovimi intrigami. Kdor s tem ne računa, ustreza le satanovim zlim namenom. Šele ob koncu sveta, tako je sv. Janez videl, bo »hudič vržen v ognjeno in žvepleno jezero — s svojimi pomočniki vred — in mučeni bodo noč in dan na vekov veke« (Raz 20, 10). Še drugo vprašanje: Zakaj ima satan ravno dandanes tako izredno veliko moč, čaka na odgovor, 'l udi ta odgovor nam daje razodetje sv. Janeza. Kratek je ta odgovor. Kakor kristjani odpadajo od zvestobe Bogu in njegovim zapovedim, tako raste moč in vpliv hudobnega duha. Nesrečna Evropa, ki so jo zmotne ideje brezboštva vrgle v nepopisno gorje, ki ga deloma že čutimo, deloma z grozo vidimo prihajati, je dokaz za to trditev. Odpad od Kristusa, njegove Cerkve in od obveznosti božjih zapovedi se je začel že konec petnajstega stoletja, najprej o mišljenju in v krščan- skim resnicam nasprotnem življenju, pozneje je dozorel o zunanji odpad od edine Kristusove Cerkve. Skoraj štiri sto let je ta odpad notranje izpodjedal pravo in zdravo krščanstvo kakor rak razjeda telesne organe. Tako je stoletja dolgo že rasla tudi moč satanova, ki je prišla danes do viška. Odpad od Boga se polagoma začenja in postopoma vrši. Znake takega odpada smo mogli tudi pri nas opazovati. Najprej opazimo neko omalovaževanje Cerkve in njenega učiteljstva. Namesto da bi nauk Cerkve z veseljem in hvaležnostjo prejemali in si ob njem ustvarjali jasnost v sodobnih zmotah, so ga sprejemali z dvomi, ga šele presojali in celo obsojali, če ni bil po volji njihovim predsodkom. Odrekali so Cerkvi pravico, da s svojim naukom načelno posega v vsa območja življenja in človeškega udejstvovanja kakor v kulturo, gospodarstvo itd. Iz tega odklonilnega stališča do učiteljstva Cerkve, do papeža in škofov, gre le kratka in gladka pot do popolnega notranjega odpada — čeprav se vnanji korak odpada še odlaša — in kaj hitro zdrkne človek po njej do dna. Kjer pa človek Boga in njegovo oblast izžene, se takoj naseli satan s svojo tiranijo. — Kako lahko zdaj razumemo marsikatere pojave v naših domačih razmerah. Iz tega razgovora pa spoznamo tudi, kaj nam je storiti. Napadom satanovim se moramo ustavili, naj prihajajo od koder koli. Ne smemo se dali premagali, vztrajnim je Jezus zmago zagotovil. Satanovega preganjanja ne premagamo s popuščanjem in s kompromisi, niti ne s tem, da bi se borili zoper njega z njegovim orožjem nasilja, krivice in laži. Stališče, zoper katerega je sam satan brez moči, je čisto drugačno: zvestoba v močni veri, da sloji nad osem dogajanjem sveta vsemogočni in večni Bog, ki ima od vekomaj svoje nespremenljive načrte, ki se vedno izvrše, in sicer vprav s pomočjo tistih, ki jih skušajo onemogočiti. Zmagamo na ta-le način: v trdni odločnosti vztrajati v svoji veri, v zvestobi Cerkvi Kristusovi in njenemu vodstvu in znati čakali na dan in uro, ki jo je Bog že določil za svojo in našo zmago nad satanom. Stanovitnost in zvestoba do Boga, njegovemu razodetju, njegovemu kraljestvu in pripravljenost nosili vse posledice, pa naj so še tako hude, to je orožje, ki premaga satana in vse njegove pomagače. Ko to pišem, je god sv. Neže, te nežne in čisto mlade deklice, ki je za zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi morala trpeti telesne in duševne muke in končno dati cvetoče in upanja polno mlado življenje. Pa je prav s to zvestobo iztrgala satanu orožje iz krempljev, da ni mogel drugega kot z mučenjem in usmrtitvijo ji dati slavo in venec svetništva in muče-ništva. Njena žrtev je približala mladi Cerkvi ono uro, ki jo je Gospod določil za vidno vnanjo zmago nad satanom. Stati trdno in neomahljivo v veri, na skali, na katero je Kristus sam postavil svojo Cerkev, ki je peklenske sile ne bodo premagale, to je skrivnost krščanske nepremagljivosti in poroštvo končne zmage. Na tej trdnosti in zvestobi so se in se bodo vedno skrhali kremplji in zobje satanovi, pa četudi morajo Kristusu zvesti z ženo-Cerkvijo vred bivati kaj časa v puščavi kot izgnanci iz brezbožnega svelu in njegove navidezne svobode. Z Jezusom pogumno ukažimo hudiču: »Poberi se, satan; zakaj pisano je: ,Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi' (Mt 4, 10). Dr. Gregorij Rožman, škof. } OOOOOOOOOOOO I I oooooooooooo \ MOLITEV K MARIJI Marija! O kako smo v teh težkih dneh potrebni tvoje pomoči In usmiljenja ml ubogi, potrti, žalostni, večkrat polni grenkega obupa... Zato se Tl priporočamo In ponižno prosimo tolažbe In rešitve. Naši predniki so Te ljubili In častili od tedaj, ko jim je zasijala Kristusova luč. Postavili so Tl več kot pet sto cerkva ter v njih prosili v bridkih in hudih časih Tvoje pomoči. V turških bojih so se zatekali k Tebi. Ob Tvojih z zidovjem obdanih svetiščih so se borili za verske svetinje In svoj dom. V pustih protestantovsklh časih so Te častile naše Marijine družbe In množile Tvojo slavo. Jožeflnske sape so to bohotno cvetje sicer zamorile za nekaj časa, a po pastirici Bernardki je zanetila božja roka nov mogočen zubelj ljubezni do Tebe, Brezmadežna. Tudi naši očetje In naše matere In ml sami smo gojili po Marijinih družbah vneto pobožnost do Tebe. Izkazali smo Tl, naša nebeška Mati In Gospa In Kraljica, najvišjo čast, katero Tl je mogla Izkazati naša borna zemljica, ko Je kronal sivolasi vladika Tvojo milostno podobo. Nedeljo za nedeljo smo Tl izkazovali čast na božjih potih in po Tvojih cerkvah z molitvami In pesmimi. Rožnovenske In šmarnlške pobožnosti so polnile cerkve. Grešili smo, hudo grešili. Zalili smo božjo Dobroto, Tebe In Tvojega božjega Sina. Kakor ohromela trupla smo. Usmili se nas! Tl nam daješ upanje In nas dvigaš v žalosti in bridkosti. Revni In objokani kličemo k tebi. Sklonjeni v ponižnosti prelivamo solze kesanja. O, srednica božje milosti, bodi naša prlprošnjica! Roža skrivnostna, napolni s svojim vonjem naše duše, da vzcveto v božji ljubezni! Pripelji tiste, ki so zablodili v trnju in osatu, na pravo pot! Tvoje brezmadežno srce, reši nas! Zasluženje vseh Tvojih pravičnih, naših pokojnih častilcev In častilk, priprošnje naših zveličanih glasnikov in glasnic Tvoje slave, naših zveličanih škofov In mašnlkov, naših mučencev In mučenk, vseh revnih in zaničevanih, neznanih sirot naj nam izprosijo po Tebi pri Vsemogočnem rešitev Iz tegob in strahot sedanjih dni I Amen. _ Dr. Ivo Česnik IDI IDI IeŠiSiSŠ! ini idi IDI IDI IDI IDI i # i i oooooooooooo I ) oooooooooooo I i oooooooooooo ( JjacL&set SKe&htUkov »Izdam za trideset ga srebrnikov!« Nastavil je duhovnu vročo dlan, upognjen kakor ris je štel denarje, ki so zaključili strahoten dan. Ha, tam na voglu spet oči Njegove! Kako sijo! Zagrne si obraz. Roke skrivenčene drže denarje — kaj ne drhti po cesti njegov glas? Nato potegnil plašč si je čez glavo in splazil se skoz vrata kakor pes, za njim je šel hinavski smeh duhovnov, pred njim obupano-moreči kes. Koraki splašeni beže mu v tčmo — -Ha, kaj gori spet tam iz kota? Plaz srebrnikov mu grmi za vrat: Gorje ti, izdajalec, Judež iz Kariotal Karel Mauser. PRAZNIK VRHOVNEGA OČETA V petek, 2. marca 1945, je šesta obletnica, odkar je ibil izvoljen kardinal Evgenij Pacelli za 261. naslednika sv. Petra, prvega papeža v Rimu. 12. marca nato je bil vstoličen kot papež Pij XII. in slovesno kronan s tiaro, papeško trojno krono, kot znakom vrhovne učeniške, duhovniške in pastirske (kraljevske) oblasti, ki jo je božji Učenik izročil apostolu Petru in njegovim naslednikom na rimski stolici. Sedanji sveti oče Pij XII., ki je stopil v 70. leto starosti, je že kot poslanik svete stolice in kot večkratni delegat na svetovnih kongresih zaslovel zlasti po svoji globoki pobožnosti, po odličnih govorniških spretnostih, po svoji modrosti, pa tudi po dostojanstvenem in ljubeznivem nastopu. Danes je sv. oče Pij XII. kot vrhovni krmar svete Cerkve in kot prvi dostojanstvenik, ki mu je mar rešitev in sreča narodov, priznan kot najveljavnejši in povsod uvaževani vladar vsega sveta. V Piju XII., ki ga diči izredna svetost, hkrati pa občudovana skromnost ter pri-kupljiva očetovska zaskrbljenost za večni blagor vernikov ter za prospeh svete Cerkve Kristusove, vidimo tako rekoč poduhovljeno osebnost najvišjega svečenika, modrega vodnika in svetovalca, ki njegovi besedi prisluhnejo narodi in rodovi. Seveda se zgodi in se je zgodilo tudi ob sedanjem vojskinem divjanju, da so imeli in še imajo — ne brez božjega pripuščenja — za tople in rešilne nasvete in predloge Pija XII. gluha ušesa še mnoge zlasti vodilne in od-ločevalne osebnosti in številni državniki, ki gledajo na svet zgolj po načelih materializma, ne prešinja jih pa ne duh evangelija, ki je duh ljubezni in pravičnosti, duh sprave in miru. Vkljub temu papež Pij XII. ne neha svariti in opominjati posredno ali neposredno, po okrožnicah in po radiju, naj bi se narodi in njih voditelji spametovali in krenili skesano k Njemu, ki ga prosimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!« Pij XII. ne neha opozarjati na številne moderne zmote, ki imajo v nesrečnem liberalizmu svoje kotišče in so spletle svetu že toliko gorja, pa tudi skelečo šibo sedanjega vojskinega razdejanja in svetovnega pogorišča. Veličino in pomen sedanjega poglavarja Cerkve Kristusove, ki krmari ladjo apostola Petra v tako usodnih in razburljivih dneh, ko je v nevarnosti krščanska kultura Evrope in drugih dežela, ko se skuša uveljaviti red brez Boga in brez upoštevanja božjega dekaloga, bo mogel prav presoditi in oceniti šele tisti del svetovne zgodovine, ki ga pišejo sodobni pretresljivi in strahotni dogodki. Kdo se more le približno zamisliti in zatopiti v razburljiva in moreča leta, ki so šla v drugi svetovni borbni katastrofi mimo in zadajala skeleče rane očetovskemu srcu svetega očeta Pija XII., ko je z žalostjo ugotavljal, kako so izzveneli v prazno njegovi dobro premišljeni nasveti in predlogi za mir. Ponovno in ponovno je dvigal svoj proseči glas in rotil vse prizadete, naj se spametujejo, naj se skesano povrnejo h Kralju miru! Bolj kot kateri koli božji poslanec se pa zaveda sveti oče, da ima božja pravičnost svoje nam neznane načrte, ki jih človeški razum ne more prekrižati. Zato se pa Pij XII. ravna po pro-šenjski besedi, ki jo je božji Učenik izgovoril nekoč nad svetim Petrom: Jaz sem prosil zate, da se ne omaja tvoja vera ... Ti pa potrjuj svoje brate — In tako potrjuje tudi sedanji poglavar Cerkve Kristusove vernike in njih pastirje ne le z gorečo molitvijo, temveč tudi z junaškim zgledom v prenašanju številnih tegob in silnega trpljenja, ki nam ga je prisodila božja Previdnost. Pij XII. ne neha bodriti vernikov, naj se trdno zanesejo, da bo dobrotljivi in pravični nebeški Oče vse tako uredil, kakor je v skladu z delom za naše zveličanje in s sklepi božje modrosti. Ob slovesni obletnici kronanja svetega očeta združimo vsi svoje molitve in prošnje za srečo in mir med narodi, za blagor svete Cerkve in njenega poglavarja. A. Č, »Moj Bog, zakaj Ali se ne izvije taka tožba tudi vernemu človeku, ko ga zadevajo bridkost za bridkostjo? Hišo so mu požgali, vse imetje uničili, družino razgnali po svetu ali jo celo pobili, jo pred smrtjo grozotno mučili in še in še. Ima še vero v srcu, ali vendar se skuša priplaziti v njegovo dušo dvom o božji dobroti, dvom o božji previdnosti. Kako vendar, da Bog vse to dopusti? Kako vendar to? Ali je Bog na nas pozabil? Ne, Bog nas ni pozabil, Bog nas ni zapustil. Kaj pa v prvih krščanskih stoletjih? Tako radi prebiramo te slavne liste naše cerkvene zgodovine. Kako smo ponosni nanje, na svete mučence prvih stoletij, ki so tako junaško odgovarjali poganskim sodnikom, čeprav so vedeli, da jih čaka smrt. Pravimo, da je bilo mučeništvo zanje posebna božja milost. Po kratkem, čeprav hudem trpljenju so dosegli večno slavo in srečo, ki jo že dolga si nas zapustil!« stoletja uživajo in jo bodo uživali na veke. Previdnost božja je vse tako vodila, da so pravični iz trpljenja izšli poveličani, da je Cerkev zadobila svobodo, da je vse hudo pomagalo k večji božji časti. Za prve čase krščanstva nam je to tako jasno; tudi za Mehiko, Rusijo in Španijo se nam ne vzbujajo nikaki dvomi. Ko pa so se nadloge in bridkosti začele valiti na nas, se nam kar zamegli pred očmi; tako težko mislimo na nebeškega Očeta, tako brez vsebine se nam zdi resnica o božji previdnosti, dobroti in ljubezni. Zakaj? Zato ker trpimo m i, ker na sebi okušamo to, kar smo prej o drugih slišali ali brali, zato, ker je trpljenje in preganjanje zadelo nas. Poskušajmo vseeno prodreti skozi to meglo dvomov in ugovorov, ki se vzbujajo v našem srcu, in upreti svoj pogled v močno sonce božjih resnic, ki nas jih uči sv. vera. Narava in vera. Najprej moramo dobro ločiti med tern, kako sodi naša narava in med tem, kako sodi vera. Narava presoja vse le po tem, ali ji kaj ugaja ali ne, ali ima od tega kaj časne koristi ali ne. Dobra hrana naravi prija, posta ne mara. Premožnega človeka, ki upa od njega kaj koristi, naravni človek rad sprejme, mu postreže, je z njim prijazen; siromaka nasprotno čimprej odpravi ali se mu skuša izogniti. Vera pa nas uči drugače. Verni človek se predvsem vpraša: Ali to koristi mojemuduš-nemu zveličanju ali ne? Naj mi ugaja ali ne ugaja, za to ne gre. Važno je le to, ali mi koristi ali škoduje za večnost; važno je, koliko je kakšna stvarvred-n a v božjih očeh. Drugo. Kaj naravno je, da nas negotova prihodnost, v katero zro naše oči, vznemirja, da se je bojimo. Ne vemo, kaj bo z nami, kaj bo z vero, kaj bo z našimi domačimi, Vera pa nam tudi v tem daje trdno oporo. Vera nas uči, da bo v vsakem primeru skrbel za nas B o g ; da se brez božje volje ali brez božjega dopu-ščenja ne bo z nami in našim narodom nič zgodilo. Božje oko bedi in bo bedelo vedno nad nami. »Ne gre vam, da bi vedeli čase ali prilike,« je dejal Kristus svojim učencem, ki so hoteli zvedeti prihodnje reči, »ne gre vam, da bi vedeli čase ali prilike, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti« (Apd 1, 7). In zopet: »Zadosti je dnevu njegova lastna teža« (Mt 6, 34). Zadosti je, da vemo: v božjem varstvu smo. Bog bo skrbel za nas. Če bo hudo, nas bo z milostjo zelo, če treba izredno podpiral, da svoj končni namen, nebesa dosežemo. »To je volja božja,« pravi apostol, »da se posvetite« (1 Tes 4, 3). Božja previdnost. Ko take stvari razmišljamo, ne smemo nikoli pozabiti na božjo previdnost. Verska resnica je: V s e , k a r j e Bog ustvaril, varuje in vlada božja previdnost. Vodi in vlada usodo narodov in držav, pa tudi usodo posameznih družin in ljudi. Vsak trn, ki se zapiči v tvojo dušo, gre prej skozi roke božje previdnosti. »Tole in tole,« pravi Previdnost, »pošljem temu očetu, tej materi; to je zanjo primerno. Tisto pa je prehudo, tega ne dopustim. To trpljenje, ta nesreča pride nadnjo zaradi hudobije drugih ljudi ali tudi zaradi njene lastne neprevidnosti. To bo z mojo pomočjo prenesla. Njeno življenje bo sicer križev pot z mnogimi postajami, ali vse to bo v njeno dušno korist. Vedno ji bo ob strani moja milost, dokler se ne bo za večno odpočila v mojem naročju«. Nebeški Oče vse preudari, vse premisli, ničesar ne pozabi, nikogar ne prezre. Treba je le tudi v dušnih stiskah svoj pogled obračati navzgor, od koder nam edino more o pravem času priti pomoč. »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu (Rimlj 8, 28), vse, tudi hudo, tudi trpljenje, tudi smrt. Mi smo veseli, če kdo za nas skrbi, na nas misli. Pa kako malo je takih, malo tudi med najboljšimi prijatelji. Nebeški Oče — tako nam pravi vera —■ je tak naš prijatelj, naš oče, ki vedno na nas misli in za nas skrbi. Pa vendar toliko trpljenja... Res, toliko trpljenja. Vera nam sicer trpljenja ne odvzame, ali pouči nas, od kod, zakaj, čemu trpimo. In božja milost nam pomaga, da laže trpimo. Z izvirnim grehom — pravi vera — je prišlo na svet trpljenje vseh vrst. Ako bi izvirnega greha ne bilo, bi nam tudi trpljenje bilo prihranjeno. Je pa tudi kazen Pilat obsodi Jezusa na smrt. — Najlepši in najgloblje občuteni križev pol o Ljubljani. Naročil ga je l. 1898 za uršu-linsko cerkev generalni vikar kanonik Janez Flis. Delo je iz šole slavnega monakovskega slikarja Anzelma Feuerbacha, ki je takrat že umrl, pač pa so še slikali njegovi učenci. za osebne grehe. In kdo bi mogel reči: Nikoli nisem žalil Boga. Sv. Janez pravi: »Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice« (1 Jan 1, 18). Da bi mogli razumeti, kakšno kazen zaslužijo grehi, smrtni in mali, bi morali razumeti božjo svetost. Za vsak greh smo zaslužili kazen; in na nek način jo moramo trpeti: ali tukaj na zemlji ali pa v večnosti. Bolje je odplačevati in trpeti na zemlji; v večnosti so kazni vse hujše in straš-nejše. Zato so na slabšem grešniki, ki se niso spokorili in se jim na zemlji dobro godi; večnost bo zanje huda. Poglejte zdravnika! Dokler upa pri bolniku na ozdravljenje, mu predpisuje hrano, prepoveduje to in ono. Če pa nad njim obupa, naroči domačim: »Dajte mu vse, kar si poželi!« Podobno dela Bog. Dokler nam pošilja križe in nas pokori s trpljenjem, vemo, da misli na naše dušno ozdravljenje; ako pa smo dolgo brez križev, smo po pravici v strahu, kaj bo z nami v večnosti. Poglejmo trpljenje še od druge strani! Vera nam pravi, da je trpljenje za nas naravnost dobrota. Je namreč zveličaven, potreben in nenadomestljiv opomin na večnost. Kam bi pogosto zašli brez tega opominjevanja! Kako lahko bi se vdali napuhu ali počutnosti ali kaki drugi strasti. — Je pa tudi velik vir zasluženja. Vdano prenašanje križev je čisto zlato, odkupnina za nebesa. In koliko so vredna nebesa! »Naša sedanja lahka stiska nam pripravlja nad vso mero veliko, večno bogastvo slave« (2 Kor 4, 17). »Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami« (Rimlj 8, 18). Jezus Dzame križ. na svoje rame. Tako govori sv. pismo in sv. pismo se nikoli ne moti. Trpljenje torej ni vedno kazen za greh, je tudi lahko pre-skušnja za naše kreposti in bogat vir zasluženja. To je odgovor na naše vprašanje, zakaj morajo tudi pravični toliko trpeti. Papež Pij XII. pravi tako lepo v svoji okrožnici o skrivnostnem Kristusovem trpljenju: »Ko to pišemo, Nam je pred očmi skoraj neskončna množica nesrečnih in trpečih, ki jih s sočutno bolestjo objokujemo: množica bolnih, ubogih, pohabljenih, vdov in sirot, pa še premnogih, ki so zaradi lastnih bridkosti ali ob bridkostih svojcev neredko do smrti onemogli. Vse torej, ki so iz katerega koli vzroka potrti v bridkostih in stiskah, očetovsko spodbujamo, naj se zaupno ozirajo v nebo in svoje težave darujejo njemu, ki jim bo to nekoč obilno poplačal.« Kristus je glava skrivnostnega telesa Cerkve, mi vsi pa smo po nauku sv. Pavla, ki ga je Pij XII. tako lepo razložil v že omenjeni okrožnici, mi vsi pa smo njegovi udje. Kristus — glava ne more več trpeti; trpimo pa mi, ki smo njegovi udje in na ta način »na svojem mesu dopolnjujemo, kar nedostaja bridkostim Kristusovim za njegovo telo, ki je Cerkev« (Kol 1, 24). S takim trpljenjem kličemo »na človeške duše roso nebeških darov, ki jih Bog svobodno deli« (Pij XII), In celo vero preganjajo ... To je za vernega človeka prav za prav najhujše. Ko bi vsaj vero pustili v miru! In Bog to dopušča. Ali se ne zdi, kakor da mu ni nič za njegovo čast? Ali je res sebe in njemu zveste izročil v roke sovražnikom vsega svetega? Tako toži in vzdihuje naše sreč. Kaj pa nam pravi vera? Ali nam more tudi v tem dati kako oporo in vliti poguma? Poslušajmo! Gospod je že naprej napovedal, da bo vse to prišlo: »Na svetu boste imeli stisko« (Jan 16, 33). »To sem vam povedal, da se ne pohujšate!« (Jan 16, 1). »In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi« (Jan 14, 29). Tako to preganjanje vere in globoko vernih ljudi Boga ni prav nič »iznenadilo«; danes se pač dopolnjuje Gospodova prerokba pred našimi očmi. In nad tem začudeni strmimo. Preganjanje resnice je neizogibno, zato ker zmota, laž resnico vedno sovraži in ji nasprotuje. Preganjanje Cerkve je neizogibno zato, ker je Cerkev tako tesno povezana s Kristusom, da je njegovo skrivnostno telo; zato, ker je Kristus vse to že naprej napovedal. »Ce so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas« (Jan 15, 20). »Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži« (Jan 15, 18. 19). Tako je Gospod napovedal in, kar on reče, drži. Tudi sv. Pavel nas potrjuje, ko piše: »Vsi, kateri hočejo v Kristusu Jezusu pobožno živeti, bodo preganjani« (2 Tim 3, 12). Tudi v preganjanju se vse vrši po sklepih neskončne božje previdnosti. Bog to dopušča, pa tudi zadržuje, vodi in uravnava, tako da vedno dosega svoje najsvetejše namene. Spomnimo se samo na Gospodovo trpljenje in smrt. Ali se veliki teden ni vse vršilo točno tako, kakor je bilo napovedano po prerokih, kakor je bilo v neskončno modrih sklepih božje previdnosti, čeprav je mislil veliki zbor, da on določa potek Zveličarjevih zadnjih dni. Preganjalci so vedno le orodje v božjih rokah; kaznujejo nezvestobo Bogu, duše vernikov čistijo in jim nudijo priložnost, da se izkažejo v ljubezni do Boga. »Zakaj preskusil si nas, o Bog,« govori psalmist, »z ognjem si nas očistil, kakor se čisti srebro« (ps 65, 9). Za Kristusom križanim hodimo. In o sebi je dejal Gospod: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24, 26). Prav isto velja za nas; trpeti moramo in tako iti v večno slavo. Nedoumljive skrivnosti. V luči vere se nam osvetli skrivnost trpljenja in preganjanja. Do popolne jasnosti pa bomo prišli šele v večnosti. Kdo bi mogel doumeti neskončno božjo Modrost. Sv. Pavel vzklika: »O globočina bogastva in modrosti in vednosti božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledna njegova pota! Zakaj, kdo je spoznal misel Gospodovo? Ali kdo je bil njegov svetovalec?« (Rimlj 11, 33). Nad vse tolažilna je za nas resnica, da za globinami teh nedoumljivih skrivnosti vodi in uravnava naše življenje dobri in ljubeči Oče. Oče, pred katerim ni treba trepetati, ker nas ljubi, kot nas zemeljski oče ne more tako. Apostol je o njem zapisal: »Hvaljen Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe« (2 Kor 1, 3). In Jezus Kristus sam nas je poučil: »Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi« (Jan 16, 26. 27). Zato pri vseh nedoumljivih skrivnostih lahko ponovno rečemo: »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (Rimlj 8, 28). Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nosili. V tebe, Gospod upam. Vera nas bo v vseh prilikah krepila in držala, da ne bomo omahnili in da bodo preskušnje v nas še pomnožile ljubezen do Boga. Naš Gospod je boječe apostole tolažil: »Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi v me verujte« (Jan 14, 1). Kdor ima živo vero, tudi trdno zaupa v božjo pomoč. Zgodovina mučeništva v katoliški-Cerkvi nas uči, da je božja pomoč tudi iz starčkov in slabotnih devic napravila neuklonljive junake. Ne, tudi trpljenje in bridkosti naših dni nam in našemu narodu niso namenjeni v pogubo, ampak v ozdravljenje in vstajenje. Poslušajmo, kaj je zapisal sveti pisatelj o Izraelcih v drugi knjigi Makabejcev 6, 12—16. Izraelci so strašno trpeli. Izgubili so svojo samostojnost, med njimi samimi ni bilo edinosti. Obiskovale so jih nadloge druga za drugo. In kaj beremo? »Prosim pa nje, ki bodo to knjigo brali, naj se ne pohujšujejo nad tako strašnimi nesrečami, marveč naj pomislijo, da to, kar se je zgodilo, ni v pogubo, marveč vpoboljšanje našega rodu. Ne ravna namreč (Bog) z nami kakor z drugimi narodi, katere Gospod potrpežliivo čaka, da jih, kadar pride sodni dan, po obilnosti grehov tepe. Gospod ni tako tudi z nami sklenil, da bi se nad nami šele maščeval, kadar bi naši grehi mero dopolnili. Zato nam nikdar ne odteguje svoje milosti. On sicer tepe svoje ljudstvo z enadlogami, pa ga ne zapušča.« Naj bi nas tudi v vojnih grozotah vedno tolažila resnica o neskončni dobrotljivi božji previdnosti. V tebe, Gospod, upam, ne bom osramočen vekomaj, C. P. Naše trpljenje skrivnostnega v luči telesa Jezusovega Človeštvo, zvesto Pilatovemu povabilu: »Glejte, človek!« nikdar ne more odtrgati svojega pogleda od trpečega Boga-človeka, moža bolečin. Vse cerkveno leto premišljujemo njegovo blaženo trpljenje. Že o Božiču smo ga gledali pred seboj v jaslicah v senci križa: Le spi, le spi, nebeško Dete ti! Saj, ko se zbudiš, te čaka težki križ, te čaka težki križ ... Sedaj v velikonočni dobi pa ga gledamo pred seboj na višku njegovega trpljenja, stojimo v duhu ob vznožju svetega križa. Zakaj nas trpeči Kristus tako privlači? Ne čudimo se. Saj je to že sam napovedal: »Jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje, vse pritegnil k sebi« (Jan 12, 32). Kristusovo trpljenje nas tako osvaja zato, ker tudi mi trpimo in ker nam skrivnost trpljenja jasno rešuje trpeči Kristus. Jasen odgovor o skrivnosti trpljenja nam daje najprej že njegov nauk, še vse jasnejši in globlji pa njegovo trpljenje. Kristus nas z njim ni le naučil trpljenja razumeti, temveč tudi trpeti, največjo modrost življenja. Že zgled Jezusovega trpljenja, nad katerim strmimo, nas nagiba, da ne sprašujemo uporno in radovedno, čemu trpljenje, temveč trpečemu Kristusu vsak s svojim križem obloženi molče in voljno sledimo. A ta zgled še ni zadnji odgovor na vprašanje o razmerju trpečega Kristusa do nas v trpljenju. Kristusovo trpljenje še vse globlje pojasnjuje naše trpljenje in odkriva njega veličino. Velika in važna resnica je, da nam Kristus ni le zgodovinska osebnost, na katero nas bi vezal le spomin, nas privlačil le njegov zgled, kot je to pri drugih možeh v zgodovini. Naša vez s Kristusom, je povsem druge vrste, vse tesnejša in močnejša. Z njim smo v notranjosti svoje duše resnično in najtesneje življenjsko združeni. To velja za vse, ki smo krščeni in smo tako člani Cerkve, ki verujemo njen nauk in se pokoravamo njeni oblasti. Po nauku sv. Pavla tvorimo po tem združenju s Kristusom čudovito življenjsko enoto, skrivnostno telo Kristusovo, ki je njegova Cerkev. Vse to telo preveva isto nadnaravno življenje, ki izvira iz glave, Kristusa. Posamezniki smo udje tega telesa, skrivnostnega Kristusa »Množica nas je eno telo v Kristusu« (Rim 12, 5). »Kristus je glava telesu, Cerkvi« (Kol 1, 18). »Vi pa ste Kristusovo telo in posamezni udje« (1 Kor 12, 27). Tako smo »kristjani« Kristusovi ne le po imenu, temveč resnično. To je tako gotovo, kot gotovo prejemamo v sv. obhajilu v svoje srce — da omenimo le višek te združitve s Kristusom — pravega, resničnega, popolnega Kristusa. Ali je torej naša zveza z njim samo še spomin in z njegove stremi samo vpliv njegovega zgleda na nas? Ali so besede sv. Pavla: »Kristus živi v meni« le pesniško pretiravanje in podobno besede Kristusove: »Ostaneš v meni in jaz v tebi«? Naša zveza s Kristusom je skupnost istega življenja, skrivnostno telo Kristusovo. V luči te resnice v vsej lepoti zablešči pred nami tesna zveza Kristusovega trpljenja in našega trpljenja, trpljenja glave in trpljenja udov. Kristusovo trpljenje nam ni več le zgled, ki nas navdušuje, naše trpljenje ne več le posnemanje, temveč mnogo več. Luč te resnice nam osvetli zlasti splošno nujnost trpljenja in potem trpljenje samo pokaže v vsej njegovi vzvišeni odličnosti, njega vrednost, blagoslov in moč. Kristjan pomeni »Kristusov«, ud njegovega skrivnostnega telesa. Življenjska naloga in poklic kristjana je, da je Kristusov, da je njegov vedno bolj, se kot ud njegovega skrivnostnega telesa vanj vedno bolj vrašča, vedno bolj postaja njemu podoben, vedno bolj »drugi Kristus«, dokler ne dospe »do mere polne starosti Kristusove« (Ef 4, 13). Skupnost življenja kristjana-uda in Kristusa-glave se razteza na vse življenje. Kristus pa je trpel, trpljenje je bistveni del njegovega življenja. Tako mora tudi ud skrivnostnega Kristusovega telesa trpeti, naj bo to trpljenje kakršne koli oblike; naj si ga z odpovedjo, žrtvijo sam svobodno naloži, ali pa svobodno sprejme trpljenje, ki Se mu ogniti ne more. Trpljenje bistveno spada tudi v življenje kristjana, je življenjski poklic kristjana, je znamenje pripadnosti h Kristusu. Saj se vendar — po besedah Pija XII. — kot »udje ponašamo z Glavo, ovito s trnovim vencem«. Če trpi glava, trpe tudi udje: kako bi moglo biti drugače? »Če en ud trpi, trpe z njim vsi udje« (1 Kor 12, 26). »To zahteva naša tesna zveza s Kristusom; ker smo namreč telo Kristusovo in njegovi udje, je potrebno, da udje trpe vse, kar trpi glava« (Pij XI. v okrožnici o Srcu Jez.). Po krstu smo namreč po besedah sv. papeža Leona postali meso Križanega. V skrivnostnem telesu Kristusovem se izpolnjuje, kar Kristus zahteva od svojih učencev: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Mt 16, 24). Zato pravi Jezusovi učenci, svetniki, niso marali »nič drugega vedeti ko Jezusa Kristusa, in to »križanega« (1 Kor 2, 2). »Kakor pa Kristus hoče za posamezne ude«, pravi Pij XII, v okrožnici o mističnem telesu Kristusovem, »da postanejo njemu podobni, tako tudi za vse telo Cerkve. Nič čudnega torej, če ista Cerkev posnema Kristusa tudi v tem, da tukaj na zemlji trpi preganjanje, udarce in bolečine (Okrož. 46). Trpljenje in žrtev je nujen predpogoj našega življenja s Kristusom. S Kristusom živimo samo v toliko, v kolikor v odpovedi in trpljenju odmrjemo sebi in svetu. Čim bolj pa tako odmrjemo svojemu grešnemu poželenju, bolj živimo Kristusu. »Kdor svoje življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel« (Mt 16, 25). »Če po mesu živite, boste umrli; če pa z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli« v Kristusu (Rim 8, 13). Zato mora nižji človek v na§ »vsak dan umirati«, zato so, »kateri so Kristusovi, meso s strastmi in poželenjem vred križali« (Gal 5, 24). Dolžnost tega samozatajevanja in trpljenja smo sprejeli nase, ko smo postali udje skrivnostnega telesa Kristusovega — pri sv. krstu. Tedaj je stari človek v nas umrl svetu, bil pokopan in križan (prim. Rim 6, 3—7), da smo tako, vcepljeni v Kristusa, v njem zaživeli, postali nova stvar (2 Kor 5, 17), bili prerojeni v novega človeka (Ef 4, 24). To se je pri sv. krstu zgodilo z nami brez naših zaslug. Ostala pa nam je za odraslo življenje velika dolžnost, da vsebino krsta na sebi svobodno ostvarimo. Krst je naš življenjski program: Umreti svetu, živeti Kristusu. Čim bolj v odpovedi in trpljenju odmiramo svetu, bolj se vraščamo v Kristusa. Naš cilj je visoko, tam, kjer bi mogli reči s sv. Pavlom »Ne živim več jaz, v meni živi Kristus (Gal 2, 20). To naše združenje s Kristusom je obenem združenje z Bogom, kar je namen vsega našega življenja. To se pa prav tako doseže samo po odpovedi in trpljenju. Tudi v tem je Kristus kot naša glava šel pred nami. Prišel je, da izpolni Očetovo voljo. Vršil jo je v največji odpovedi in trpljenju. »Bil je pokoren do smrti, smrti na križu* (Fil 2, 8), kjer je dovršil svoje in naše združenje z Bogom s popolno izročitvijo sebe Očetu. Tako je tudi ud njegovega skrivnostnega telesa najtesneje združen z Bogom, kadar v trpljenju in odpovedi vdan v voljo božjo more reči: »S Kristusom sem križan« (Gal 2, 19). Naša tesna zveza s Kristusom v luči resnice o skrivnostnem telesu Kristusovem nam tako odkriva vso lepoto in vrednost našega trpljenja. Tudi v trpljenju smo namreč kot udje njegovega skrivnostnega telesa čudovito zvezani s Kristusom in z njegovim trpljenjem. Kot smo po tej zvezi s Kristusom, mi sami prerojeni in preustvarjeni v otroke božje, ude Kristusove, tako je tudi naše trpljenje iz te zveze deležno odličnosti in moči Kristusovega trpljenja. Tudi naše trpljenje je z nami odrešeno, poveličano in posvečeno. S svojim trpljenjem se trpeči udje najprej udeležujemo trpljenja glave, Kristusa, in njegovo trpljenje tako nadaljujemo: »Na svojem telesu vedno okrog nosimo umiranje Jezusovo« (2 Kor 4, 10), »s Kristusom smo križani« (Gal 2, 19). Tako nekaj dodajamo trpljenju Kristusovemu, v nekem pogledu ga dopolnjujemo. Res da Kristusovo trpljenje ni nepopolno, temveč neskončno in je iz njega tudi vsa vrednost in moč našega trpljenja. »Toda,« govori Pij XII. v okrožnici »O skrivnostnem telesu Kristusovem« »tudi tega se je treba trdno držati — čeprav ob tem po pravici strmimo — da namreč Kristus potrebuje sodelovanja svojih udov.« Vse telo Cerkve ni že dejansko rešeno s samim trpljenjem Glave; udje morajo po božji odredbi svobodno sodelovati s svojim trpljenjem in odpovedjo. Tako dopolnjujejo rešilno delo Kristusovega trpljenja. Če tega ne bi storili, bi Kristusovo delo na njih ostalo po njih krivdi nedovršeno. »Zares strašna skrivnost in nikoli dovolj premišljevana: da je namreč zveličanje mnogih odvisno od molitev in prostovolnih v ta namen sprejetih žrtev in odpovedi udov mističnega telesa Kristusovega« (Okrož. 43). »Rosa nebeških milosti bo gotovo tem obilnejša... če bomo to umrljivo telo s prostovoljnim mrtvenjem krotili, mu nedovoljeno odrekli ter mu tudi nakladali, kar je trpko in trdo; in končno, če bomo težave in bolečine tega življenja vdano sprejemali kot iz rok božjih. Tako bomo po apostolovem zgledu na svojem mesu dopolnjevali, kar nedostaja bridkostim Kristusovim za njegovo telo, ki je Cerkev« (Kol 1, 24) (Okrož. 107). V tem je torej velika odrešilna vrednost in rodovitnost trpljenja: je vir novega življenja. Trpljenje ni samo sebi namen, namen je združenje s Kristusom in poveličanje, ki ga bomo po trpljenju dosegli. »Če z Kristusom trpimo, bomo z n:im tudi poveličani (Rim 8, 17). Zato »na svojem telesu vedno okrog nosimo umiranje Jezu- Veronika poda Jezusu polni prt. sovo, da se tudi življenje Jezusovo na našem telesu razodene« (2 Kor 4,10). Ud tako s Kristusom trpi, njegovo trpljenje dopolnjuje, a s Kristusom tako tudi rešuje najprej sebe, potem pa tudi vse telo Cerkve. Po apostolatu svojega trpljenja postanemo spet z nove strani močno podobni Kristusu, ki je s trpljenjem odrešil svet, »z lastno krvjo si pridobil Cerkev« (Apd 20, 28), To njegovo delo njegovi udje nadaljujemo, »dopolnjujemo na svojem mesu, kar manjka bridkostim Kristusovim, za njegovo telo, ki je Cerkev« (Kol 1, 24). Trpljenje apostola rešuje druge. Zato sv. Pavel z veseljem »trpi do vezi kakor hudodelec; zato vse prenaša zaradi izvoljenih, da tudi oni dosežejo zveličanje, ki je v Kristusu Jezusu« (2 Tim 2, 9—10). Tako trpeči udje niso brezkoristni v skrivnostnem telesu Kristusovem, temveč veLikega pomena, kot žarišča življenja. V njih trpljenju je skrita čudovita apostolska moč. Apostolat bolnikov je čudovit apostolat. Bog ve, koliko duš bi bilo pogubljenih, ko bi jih ne bilo rešilo trpljenje drugih udov. Sv. Alfonz Liguori je prosil papeža, naj ga odveže dolžnosti škofovanja, ker je telesno oslabel. Papež je odgovoril: »Gospod Liguori bo iz postelje bolje vodil škofijo, kot če bi bil na neprestanih vizitacijskih potovanjih.« Tako vidimo, da se v tej življenjski skupnosti s Kristusom v svojem trpljenju ne le mi dajemo Kristusu, temveč se v trpljenju najprej Kristus daje nam. Mi s Kristusom trpimo, mu dajemo svoje trpljenje, a Kristus naše trpljenje tudi sprejema. Tako to naše trpljenje ni več samo naše, ampak je tudi in predvsem »trpljenje Kristusovo, ki je v nas obilno« (2 Kor 1, 5), naše umiranje je Jezus pade drugič pod križem, mene, ker bom tudi jaz trpela zanj,« je govorila sv. Feli-cita pred svojim mučeništvom. Kakor je trpljenje naši čutni naravi odvratno, tako pomeni za nas največjo odliko, milost, ker je deležnost Kristusa, njegovega življenja in trpljenja in zato tudi poveličanja. Trpljenje je dar neskončne božje ljubezni. Po smrti bomo zanj večno Boga hvalili. Ko bi imeli globoko in razsvetljeno spoznanje svetnikov, bi bili že sedaj nanj ponosni: Hvaliti se je 'treba »s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa« (Gal 6, 14). »Dana nam je bila zaradi Kristusa milost, ne samo, da vanj verujemo, marveč da zanj tudi trpimo« (Fil 1, 29). S svetniki bi se morali trpljenja veseliti in po njem hrepeneti. »Trpeti ali umreti, umreti ali trpeti; ne umreti, marveč trpeti; ave crux, spes unica,« in podobno se je glasila njih molitev. Smatrali so trpljenje za odliko, po kateri prekašam,o angele, za dragocenost, ki jo imamo samo na zemlji. Zato so si želeli rajši še na zemlji za Boga trpeti, kot pa predčasno iti v nebeško srečo. Svetniki so pač dobro razumeli Kristusovo blagrovanje: »Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali,. . veselite in radujte se . . . (Mt 5, 11—12). Tako vprašanje ,Zakaj tudi pravični trpi' temelji na evangeliju čisto nasprotnem duhu. V duhu evangelija bi se morali le čuditi, kako da pravični ne trpi. Poglobimo se v tega duha prav v tem času. Premislimo besede, s katerimi tako pogosto izpovedujemo to svojo vero o trpljenju: O križ — prijatelj naš edini, na zemlji pot nam kažeš ti k nebeški domovini. tudi umiranje Jezusovo« (2 Kor 4, 10). Trpljenje udov je tako tudi trpljenje glave. Od tod je tudi velika odrešilna moč, vsa vrednost in blagoslov našega trpljenja, iz zveze s Kristusom in z njegovim trpljenjem. Tako je Kristus čudovito rešil nas in naše trpljenje. Kot smo v njem mi deležni božje narave, tako je tudi naše trpljenje v nas spremenilo svojo naravo. Nič več nam ni prekletstvo, temveč velika dragocenost in blagoslov, ker nas združuje s Kristusom — trpečim in poveličanim. Iz kamna spotike nam je trpljenje s Kristusom postalo temeljni kamen v stavbi našega življenja. Iz te zveze s Kristusom pa je slednjič tudi naša moč v trpljenju. V svojem trpljenju udje Kristusovi namreč nismo osamljeni, trpimo s Kristusom in on trpi z nami. On nam, daje moči in tako z nami nosi naš križ, da nam je lahak. »Moj jarem je sladak in moje breme je lahko« (Mt 11, 30). Zato nas vabi s seboj na pot križa, ki pa je obenem pot tolažbe: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mt 11, 28). V tem je najveličastnejša rešitev vprašanja trpljenja, da nas Kristus ni le naučil trpljenje razumeti, temveč nas tudi naučil trpeti, ko daje svojim udom moč in voljo in celo veselje za trpljenje. V največjem trpljenju so se svetniki veselili: Kristus živi v meni, Kristus trpi v meni. »Vse premorem v njem, ki mi daje m,oč« (Fil 4, 13). Tako so trpeli in umirali mučenci, v čemer je veliki čudež krščanskega mučeništva. »Nekdo drug bo trpel v meni in za Ta resnica o trpljenju je jasno razodeta, vendar nam je skrivnost, ki jo globlje razumejo samo sveti. Nam je večkrat še v pohujšanje (Gal 5, 11). Večkrat smo podobni Kristusovim učenc?m, ki so se mu zaradi bodočega trpljenja »čudili in šli za njim s strahom« (Mr 10, 32). Verujmo in za pravo umevanje križa molimo. Katere molitve bi bil pač Jezus bolj vesel! Razumeti pa trpljenje v življenju moramo, trpeti znati moramo. Zakaj, koliko je trpljenja, zlasti danes. Ne ubežimo mu. Kaka škoda, če ga ne izrabimo v svojo korist in v korist vsega skrivnostnega telesa, kaki zakladi bogastva bi bili proč vrženi. Saj je razumljivo, da trpljenje boli, da čutimo, jokamo. A dvignimo se vedno z Jezusom: Tvoja volja naj se zgodi. To je tudi eden glavnih sadov, ki naj jih po želji sedanjega sv. očeta danes med nami obrodi nauk o Cerkvi — skrivnostnem telesu Kristusovem. Ko je namreč v okrožnici obrazložil ta nauk, se za konec obrača na nas. Poslušajmo njegov glas in mu sledimo: »Hodimo torej rade volje po teh krvavih stopinjah svojega kralja, kakor to terja skrb za varnost našega zveličanja. — Ko to pišemo, Nam je pred očmi skoraj neskončna množica nesrečnih in 'trpečih, ki jih s sočutno bolestjo objokujemo, množica bolnih, ubogih, pohabljenih, vdov in sirot, pa še premnogih, ki so zaradi lastnih bridkosti ali ob bridkostih svojcev neredko do smrti onemogli. Vse torej, ki so iz katerega koli vzroka potrti v bridkostih in stiskah, očetovsko spodbujamo, naj se zaupno ozirajo v nebo in svoje težave darujejo njemu, ki jim bo to nekoč obilno poplačal. In tega naj se vsi zavedajo, da njihova bolečina ni zaman, ampak da bo njim in tudi Cerkvi močno koristna, če jo bodo v ta namen potrpežljivo prenašali (okrož. 108). Dr. F. Gn. Ne pozabimo na svoje poslanstvo Duh bo silo strl. Velike ideje preupodabljajo cele rodove in dajejo zemlji novo obličje. To izpričuje vsa svetovna zgodovina, zlasti še zgodovina krščanstva. In naj se dandanes brezbožniki še toliko trudijo, da bi zatrli v .človeštvu misel na Boga, naj materialistični komunizem še toliko poskuša, da bi v človeku ubil duhovnost, končno bo le duh slavil zmago nad snovjo, s svojo močjo bo strl spone, v katere je vklenjen današnji svet, in začel novo dobo. Res je treba zlasti na komunizem gledati brez slepljenja samega sebe. Morda bo moral še rod za nami iti skozi ogenj trpljenja, a končno bo duh zmagal. Odpad od Boga, ki se je pričel ob koncu srednjega veka, je prišel do take skrajnosti, da se ob sodobnih zmotah, ki so višek tega razvoja, že pričenja majati. Doba, ki je postavila človeka na oltar, ga usužnjila materializmu in mu iztrgala iz srca vero v Boga, gre v zaton. Že se svita jutro nove dobe, dobe vere v Boga, dobe, ki bo po svoji nadnaravni moči in tudi urejenosti sveta podobna visokemu srednjemu veku. Razdrta velemesta niso samo simbol, ampak resnična, zgovorna priča, da je misel, ki je vodila zgodovino zadnjih stoletij, napačna. Dandanes ves svet okuša sadove blodnih naukov od Lutra pa do zdaj. Ni nam več treba modroslovnih dokazov, da bi ovrgli novodobne zmote. Ovrglo jih je življenje samo. Iz ruševin vstaja nov svet. Kal novega življenja se bo morala še boriti, da v trpljenju in preizkušnjah prodre skozi ruševine. Mi verjetno ne bomo dočakali zmage duha, a eno je gotovo: ideja je tu in že osvaja. Jedro tega novega duha, te nove ideje pa je katolicizem. Katoliška misel se je v tem trpljenju res — rekel bi — osredotočila v ozek krog katoličanov, a v teh je živa in močna, prav taka, kakršna mora biti, da bo zmožna preupodobiti ves svet. Zato zdaj ni moči na svetu, ki bi mogla preprečiti prodiranje katoliške misli. Lahko je brezbožni svet nasilen, lahko teče mučeniška kri v potokih, lahko, da izgubimo rod za rodom mladih idealnih ljudi, a ideja bo osvajala, zmagovala in končno strla moč materializma ter uvedla novo doto za stoletja. Če premišljujemo zgodovino in sodobni svet, nam te misli ne morejo biti svojevoljna trditev, ampak prepričanje, v katerega moramo imeti vero vsaj mi katoličani. Odpor proti skrajnemu materializmu ne more biti drugi kot krščanski idealizem, in sicer udejstven v katolicizmu. V resnici: katoliška Cerkev ima pred seboj veliko zgodovinsko poslanstvo. Luč z Vzhoda. Če pa človek s to mislijo pogleda v svet, vidi na za-padu brezboštvo, onemoglost evropskih narodov in peša-nje kulturnega življenja. Vzhod nam kaže še žalostnejšo podobo: Rusija v krempljih boljševizma, Bližnji in Daljni vzhod pa ves poganski. Vse to je res. A za to podobo, ki je trenutno pred našimi očmi, so vložene silnice, ki bodo osvajalno katoliško misel dvignile na svetilnik ter pregnale temo komunizma in poganstva. Vzhod hrani namreč v sebi skrivnosten zaklad duha. Vzhod čuti v sebi poslanstvo za ves svet. Zato nas komunizem ne sme motiti. Ta bo zaradi svoje protinaravnosti prej ali slej razpadel. Za njegovo surovo silo se skriva duh, ki bo prodrl s tem večjo močjo, čim bolj ga nasilje zadržuje. Naj med največjimi duhovi omenimo le Dostojevskega, velikega Rusa, ki je kar preroško napovedal o boljševizmu: »Oni mislijo življenje pravično urediti. Toda, ker so zavrgli Kristusa, bo konec ta, da bodo preplavili ves svet s krvjo, zakaj kri kliče kri in tisti, ki prime za meč, bo z mečem končan.« (Braitje Karamazovi.) Staremu umirajočemu menihu Zosimu je v usta položil besedo, ki izpričuje zavest vseh velikih vzhodnjakov, da bo z Vzhoda zasijala svetu luč, ki jo hranijo krotki in ponižni menihi. »Kako bi se začudili, če bi jim (prosvetljencem) rekel, da bo prav od teh krotkih in žejnih samotne molitve morda še nekoč prišlo odrešenje ruske zemlje! Zakaj ti so resnično v tišini pripravljeni na dan in uro, na mesec in leto. Dotlej pa hranijo v svoji samoti Kristusov duhovni obraz lep in nepopačen, v čistosti božje resnice, po sporočilu najstarodavnejših očetov, apostolov in mučenikov, in, kadar bo treba, ga bodo odkrili omajani resnici sveta. Ta misel je veličastna. Ta zvezda bo zasijala na Vzhodu!« Za njim bomo mogli navajati besede Solovjeva in drugih, v vseh pa odkriti zavest, da Vzhod čuti v sebi poslanstvo za ves svet. Naj kakor koli razumemo napoved Fatimske Marije, da se bo Rusija spreobrnila, dejstvo je, da se prečudno ujema s to zavestjo poslanstva vzhodnih narodov. Ne gre za politično moč. Gre za duha in sicer Kristusovega duha. Kristusova resnica in ljubezen bosta od bojev in sovraštva onemogli svet dvignila k novemu življenju. In ta luč bo prišla z Vzhoda. Zato se bo moral najprej spreobrniti Vzhod. V tej luči moremo šele prav razumeti delo najnovejših papežev. Kako je gorel Pij XI. za to, da bi se spreobrnila Rusija! Sam je rekel, da se vsak dan pri sveti maši, ko povzdiguje k nebu sv. Rešnjo Kri, spomni Rusije. Ves katoliški svet je klical k molitvi in pokori za spreobrnitev Rusije in pridružitev ločenih kristjanov pravi, katoliški Cerkvi. Pa ni ostal samo pri tem. Ustanovil je Vzhodni zavod, ki naj bi gradil most za zbližanje, ustanovil zavod Russicum, kjer naj bi se pripravljalo misijonsko delo za Rusijo: bliža da se čas, ko se bo Rusija odprla, in to bo čas poslanstva katoliške Cerkve. Strnili se bosta dve ideji: ideja poslanstva Vzhoda in ideja katolicizma. Če bomo razumeli uro milosti, si bo Cerkev prav na Vzhodu postavila temelj za osvojitev sveta. »Sveta« Rusija bo postala katoliška Rusija. Živa in močna bo nauk zapadu, v katoliškem objemu se bosta vzhodna in zapadna omika znova prenovili in dali v službo Bogu. Za Daljni Vzhod pa bo prav katoliška Rusija misijonarka. Iz Indijskega in Kitajskega morja prodirajo misijonarji v azijsko celino že stoletja. Pa so še vedno zaprti Tibet, Sibirija in Mongolija. Tedaj pa bo začela prodirati Cerkev mnogo bolj naravno in bo iz ruske zemljfe osvajala osrčje Azije. To so veličastni načrti Kristusovega namestnika. Da, to so katoliški načrti! Amerika si bo pomagala sama. Afrika vstaja, islamski svet je vprašanje zase. Ves azijski svet pa je največje in najtežje vprašanje katoliške Cerkve. Če reši tega, bodo z njim več ali manj rešena vsa druga manjša vprašanja. Lux ex oriente — luč, ki naj prežari ves svet, mora priti z Vzhoda. A najprej mora zasijati tam. V tem svetovnem pogledu nam ne sme biti zgolj naključje, da je Pij XII. napisal okrožnico »Orientalis Ecclesiae«, ki jo je poslal škofom vsega sveta lani (1944) za veliko noč 9. aprila. V njej nas opozarja prav na to katoliško poslanstvo, na delo za zedinjenje, za pridru,ženje vzhodnih ločenih kristjanov katoliški Cerkvi. To, da se vzhodni kristjani vrnejo v pravo Cerkev, je njemu časovna nujnost. Razkol ga silno boli. »Žal nam je, ker se dogaja to prav sedaj, ko bi se morali vsi kristjani v enem duhu in z združenimi močmi zbrati v eni Cerkvi Jezusa Kristusa, da bi se, strnjeni v eno bojno vrsto, složno in neodjenljivo bojevali zoper vedno bolj naraščajoče brezbožne napade.« Tudi on je čutil, da se na ruski zemlji za strašno podobo boljševizma skriva nekaj plemenitega: vernost ruskega naroda, žeja vzhodnjaške duše po Bogu. Kako lepo je to izrazil v posvetitvi vsega sveta brezmadežnemu Marijinemu Srcu: »Narodom, ki jih loči zmota ali razkol, zlasti tistim,, ki gojijo posebno pobožnost do tebe in ki med njimi ni bilo hiše, kjer ne bi v časti imeli tvoje častitljive podobe (danes morda skrite in shranjene za boljše dni), podeli mir in jih privedi nazaj k eni Kristusovi čredi, pod vodstvo edinega in pravega pastirja.« Te skrite podobe, shranjene za boljše dni, so prispodobe duha in poslanstva krščanskega Vzhoda. Zato je znova izrazil svojo željo v lanski okrožnici: »Mi, častiti bratje, ob praznovanju pet-najststoletnice rojstva Cirila Aleksandrijskega, ničesar ne želimo bolj iz srca, kot da bi vsi, kolikor jih nosi krščansko ime, pod varstvom in po zgledu sv. Cirila vedno bolj delali, da se ločeni vzhodni bratje srečno vrnejo k nam in k eni Cerkvi Jezusa Kristusa.« Naše poslanstvo. V tem svetu s temi duhovnimi tokovi stojimo tudi mi. Katoliški narod smo. Pa je li v nas res katoliška zavest? Ali čutimo dosti katoliško? Zavedati se moramo, da je zdaj tisti čas, ko moramo začeti mi katoličani onemoglemu svetu razkrivati Kristusov obraz. Tudi mi Slovenci. Kakor drugi smo tudi mi poklicani k misijonskemu poslanstvu Cerkve. Z njo moramo čutiti in sodelovati, da s svojim Kristusovim duhom preoblikuje ves svet. In eno najvažnejših poslanstev je prav delo za zedin:enje. Prav je, da ločimo delo za poganske misijone in delo za zedinjenje. Res ni vse eno in isto, A pojmovno vodi obojno delo ista misel. Cerkev, prava, edina, katoliška Cerkev se mora presaditi v poganske kraje in v kraje ločenih kristjanov. So kristjani, imajo celo duhovnike, skoraj isti nauk, celo presv. Rešnje Telo imajo, a nimajo prave Cerkve. Zato to delo za zedinjenje ni delo za združenje dveh Cerkva, ampak delo za pridruženje ločenih bratov pravi Kristusovi Cerkvi. Ali drugače: delo za presaditev in utrditev Cerkve med vzhodnimi kristjani. To pa je po učenju misijonologov prav misijonsko delo. Torej kljub razločku vendarle ista misel. Pri tem misijonskem poslanstvu moramo — kot rečeno — pomagati tudi mi. Tudi naš narod mora prinesti svoj delež. Razgledani moramo biti po vsem svetu. Pomagati pa moramo, kakor koli nas kliče božja previdnost. In že smo pričeli, sicer v malem, pa vendarle: imamo začetke samostojnega misijona v Indiji, na Kitajskem se nam obetata v bližnji prihodnjosti kar dva, prav tako eden v Afriki. Vse to bo treba še poživiti. A pri tem ne smemo pozabiti na svoje posebno poslanstvo. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. Mi smo kot katoliški Slovani poklicani predvsem k delu za zedinjenje. To je zahteva katoliške strategije in izrecna želja papežev. Pij XI. je neprestano poudarjal, da smo mi most med Cerkvijo in ločenimi brati. Pij XII. prav v tej zadnji okrožnici pravi, da bodo »tisti, ki žive v vzhodnih deželah, zaradi medsebojnega spoštovanja z dobrohotnimi razgovori in z zgledom popolne kreposti ločene brate in zlasti delivce svetih skrivnosti laže pritegnili k cerkveni edinosti.« In dandanes se vedno bolj poudarja prilagojevanje (akomodacija). Kdo bo bolj razumel slovansko vzhodno dušo kot mi Slovani? Kdo se jim bo mogel prilagoditi bolj kot mi? Čudno bi bilo katoliško vodstvo, če bi hodili k slovanskim narodom Francozi in Španci, mi Slovani pa bi se zanje ne menili in svoje moči posvečali vsem drugim vprašanjem. Potemtakem mora biti v nas zavest posebnega narodno-katoliškega poslanstva. Mi z drugimi katoliškimi Slovani moramo spreobrniti krščanski Vzhod in ga pripeljati nazaj v pravo Cerkev. To smo odgovorni pred skupnostjo slovanskih narodov, s katero nas veže sorodnost krvi, jezika in duha. O tem bomo dajali odgovor: Bogu in Cerkvi. Zato ni pretirana misel, da je naše prvo' misijonsko poslanstvo delo za zedinjenje. Naj nas ne moti, da zdaj ni čas za tako delo. Ne gre za to, kaj prav danes zmoremo. Gre pred vsem za to, kakšnega duha smo. In priznati moramo v posameznostih, da v nas cirilmetodijska ideja še ni živa, čeprav živi med nami že od Slomška sem. Kje so vzroki? Morda spet tam, kjer za vse naše misijonsko delo. Premalo smo še katoliški. Samo vase smo zaverovani, samo svoje male razmere poznamo, ne gledamo in ne čutimo pa svetovno — katoliško. Pa je vendarle po volji Boga in Cerkve pred nami eden najveličastnejših načrtov. Če se Cerkev utrdi v prenovljeni Rusiji in v vsem krščanskem Vzhodu, smo za celotno misijonsko poslanstvo storili največ. Od tod bo prodrla Cerkev v osrčje Azije, na Kitajsko, v Indijo, zavzela bo bližnji Vzhod. Tako bomo začeli oblegati islamsko skupino od vseh strani in končno še bo morala tudi ■ta zrušiti. Premalo blizu nam je ta cilj, zato se nam zdi kar neuresničljiv. A če gledamo s papežem v daljno prihodnost, mora zableščati pred nami v vsej veličini. In prav ta misel nam mora biti gibalo h katoliškemu prerodu. Saj le v močnem katoliškem življenju bomo sposobni izvršiti to svoje poslanstvo. In še nekaj bi nas utegnilo motiti. Niti večji katoliški slovanski narodi se niso prav zganili, zakaj bi se mi? Ne tako! Kaj ni v tem naše posebno poslanstvo, da mi, najmanjši po številu, a morda ne po duhu, začnemo prvi in spodbudimo druge k sveti tekmi? Zakaj ne bi mogel biti v Ljubljani zavod za vzhodne nauke? Zakaj ne bi mogli mi Slovenci v svojem idealizmu ustvariti nekak »Russicum«? Če tega ne, zakaj ne bi malo večji, dobro strnjen krog izobražencev z vso močjo prijel za to misel in jo znanstveno podprl in iz tega kroga bi šla misel med dijaštvo in izobraženstvo in po njem v ves narod. Tako bi se pripravili miselno, duhovno za »dan in uro«, ko bi morali zgrabiti za podrobno delo. Eno je gotovo: vsak narod ima v Cerkvi svoje poslanstvo, mi pa imamo enega najlepših, a smo se ga žal komaj dotaknili. Naj nam izprosi Slomšek mož, da bodo s plamenom,, ki ga nam je on prižgal, vneli vsa slov. srca! Franc Sodja C. M. Jezusa pribijejo na kri/.. Mali žalostna \t stala SEDEM ŽALOSTI MARIJE DEVICE * CVETNI PETEK Že zato je torej dobro, da se oziramo in zatekamo k Žalostni Materi božji, da spoznamo v pravi velikosti oz. majhnosti svoje trpljenje. Ob pogledu na Kraljico mučencev se nam odmakne povečevalno steklo prirojene sebičnosti, ki mi slika vprav moje' trpljenje kot največje na svetu, ko>t tako, ki mu ni enakega. Veličastni mir Kraljice mučencev, njen globoki molk in potrpežljivost brez tožba pomiri tudi najhujše viharje naših razbolelih duš. Ob njenem trpljenju se trpeči človek uči premagovati, molčati, moliti in darovati. Resnica, ki jo potrjuje življenje, je dalje, da se otrok v trpljenju najrajši zateka k svoji materi. In tu se moramo spomniti, da je Marija tudi naša mati, mati vseh kristjanov. In postala je naša Mati prav tedaj, ko je njeno trpljenje prikipelo do viška. S križa jo je namreč umirajoči Jezus proglasil za našo mater z besedami: »Žena, glej tvoj sin! Sin, glej tvoja mati!« Te besede so kakor oporoka — povzete iz svetega bogoslužja krvave daritve na križu — namenjena vsem kristjanom. In ta oporoka jasno govori, da je mati Odrešenikova tudi naša mati, da so otroci Cerkve tudi otroci Marijini prav tako, kot je njen otrok sveti apostol Janez. Otrok se rad v trpljenju zateka k svoji materi in tako se tudi trpeči kristjan rad zateka k svoji nebeški Materi Mariji. Marija pa takoj vzpostavi zvezo trpečih s Kristusom samim. Z materinsko roko polaga trpljenje svojih otrok v kri in rane svojega božjega Sina in tako postane trpljenje trpečih deležno blagoslova in milosti, ki priteka iz trpljenja in zasluženja Kristusovega. Tudi bridkosti Žalostne Matere božje so namreč neločljivo združene z bolečinami Odrešenikovimi. Podobno kot Sin je tudi ona trpela iz ljubezni do grešnikov. Udeležila se je krvave daritve Kristusove ne samo ko