Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto................— $3.00
Za pol leta__________________________1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Otiawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH	SLOVENCEV	y. «.	•	•
Let. 3 št. 134.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY,	OCTOBER 24, 1945.	Price 5c.		Vol. 3 No. 134.
jeklarska unija apelira za pomoč stavkarjem
Toronto — Osrednji odbor jeklarske unije (USWA) potom resolucije zahteva od federalne vlade, da prevzame kontrolo nad Fordovimi tovarnami v Windsorju in Federal Wire and Cable tovar-nom v Guelphu, kakor je to storila v klavniških tovarnah, kjer se je kompanija na isti način upirala priznati delavske zahteve.
Ta odbor je zaeno naslovil apel na vse delavce jeklarske industrije, da prispevajo v pomoč stavkar-jem avtnih delavcev v Windsorju z eno dnino zaslužka. Medtem ta apel se na naša na vse druge delavce in delavke, kakor tudi demokratske in progresivne ustanove v deželi v splošnem.
Mestni župan, J. Reume za mesto Windsor, je zaprosil pomoč za stavkojoče avtne delavce od pro-
vincijalne vlade premiera Drew-a. Provincijalni sodnik je na prošnjo župana Reume odgovoril, da stavka avtnih delavcev v Wind-sorju ni zadeva provincijalne, ampak federalne vlade, katere po določbi British North American Act zbira fond za brezposleno zavarovalnino. Radi tega provincijalni sodnik smatra, da to vprašanje spada "edino" pred federalno vlado.
Toda so mnenja poleg tega, da bi bila provincijalna vlada pripravna poslati prej provincijalno policijo proti stavkarjem, kakor pa določiti kakršno koli denarno pomoč stavkarjem v Windsorju in tudi Guelphu. To mnenje je izrazil minuli teden delavski poslanec J. B. Salzberg v svojem govoru ne seji unije strojevodij.
Zavezniki nam niso izročili ladij
Skoplje — Na tukajšnem zborovanju, ki se ga je udeležilo 30.000 Mecedoncev, maršal Tito je v svojem govoru pojasnil mnoga vprašanja in med temi posebno glede pomanjkanja vozilnih sredtev za transportacijo.
"Govori se nam, pravi Tito, da smo počasni z rekonstrucijo. Toda, če eden pomisli z kakimi tež-kočami smo se srečali, da nismo imeli vporebne železniške proge, ne železniških vagonov, ladij in potrebnih sredstev za komunikacije, je razumljivo, da smo v tem oziru dosegli primeroma veliki napredek. Kaj nam je potrebno, so vozilna sredstva s katerimi bi pospešili promet in tudi dobavo zalog. Enako pa je treba pomisliti da so zavezniki takoj potem ko je bila naša vlada priznana obljubili povrniti naše ladje, katere so se nahajale pod njihovo upravo, da bi hitreje prevažali nujno potreben materijal in živilske zaloge v
razne opustošene kraje. Ne malo da preteče v kratkem šest mesecev odkar je vojna končana, toda okrog 200 naših ladij se še nahaja v področju Linca na Donavi pod zavezniško oblastjo. Zavezniki ne samo da niso izpolnili svoje obljube, ampak drže naše ladje v pristaniščih pri Malti in drugod. Mi zahtevamo povrnitev naših ladij, da bi čim hitreje pospešili celoten promet in zlasti dobavo živil za naš narod."
stavka delavcev v angliji
London, 23 okt. — Stavka pri-staniščnih delavcev po preteku enega meseca, se je razširila po vseh pristaniščih v Vel. Britaniji. Število stavkarjev znaša okrog 42.000.
Unijski predstavniki pristaniš-čnih delavcev so se zaman trudili da bi prišlo do sporazuma med delavci in posameznimi kompani-jami, katere nočejo ničesar slišati o zvišanju plače. Značilno je to, da delavci zahtevajo plačo $5.50, dočim sedanje njihova plača znaša okrog $3.30. na dan.
Britske oblasti so dovolile kom-panijam vporabiti vojaštvo pri iz-laganju naloženih parnikov v pristanišču. Dosedaj je zaposleno o-krog 10.000 vojakov.
V resnici prava slika laboris-tične vlade!
polk. randič poseti sledeče naselbine
Polkovnik Ivan Randič, jugoslovanski delegat na konferenco FAO (Food and Agriculture Organization), katera se točasno vrši v Quebec-u, bo posetil sledeče naselbine: Montreal, Toronto, Hamilton, Weiland in Windsor.
V omenjenih naselbinah se bodo vršili javni shodi sledeče datume:
Montreal, petek 2 novembra;
Toronto, nedelja 4 novembra;
Hamilton, torek 5 novembra;
Weiland, sreda 6 novembra;
Windsor, četrtek 7 novembra.
Prostori v katerih se bodo vršili shodi, bodo naznanjeni pravočasno po lokalnih odborih Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Naznanjeno bo tudi z letaki in v kolikor bo mogoče potom našega tiska.
Polkovnik Randič je prišel pred 14 dnevi iz Beograda, Jugoslavije. On bo govoril o današnjih prilikah in razmerah v stari domovini.
Iz urada, gl. odbora Sveta K. J. S.
Državni prevrat v Venezuela
Caracas, Venezuela, 21 okt. —
Uporniški vojni krogi so zadnje sobote izvedli državni prevrat, prevzeli kontrolo nad uradnimi institucijami in formirali novo vlado. Bivši predsednik vlade Isaias Medina je zbežal v notranjost dežele v nameri, da organizira svoje sile proti upornikov. Medtem nekatera poročila trdijo, da je vred z nekoliko drugih političnih voditeljev aretiran in da bo postavljen pred sodišče.
Koliko je mogoče trenotno dognati, državni prevrat so izvedli mlajši armadi oficirji od major-skega čina na nižje. Za časa prevrata je bilo okrog 300 oseb mrtvih in nad 1.000 ranjenih.
Situacije je medtem zelo napeta ker se opozicija tako v presto-lici kakor tudi na deželi močno u-pira uporniški vladi, kar pomeni, da ni izključena možnost nadaljnih borb. Nova uporniška vlada je začela z masnimi aretacijami znanih demokratskih voditeljev iz bojazni pred splošno narodno revol-to.
reakcija ogroža mir
Toronto, ...23 okt. — Nacionalni vodja delavske progresivne stranke Tim Buck, je poslal v imenu te stranke brzojavno poslanico premieru Kingu. Poslanica se glasi:
"Resnost poslabšanja v mednarodnih odnošajih vsled Anglo-Ameriške kršitve Potsdamske deklaracije povzroča vznemirjenje ter ovira podlago za trajen in pravičen mir. Namesto nadaljevanja medsebojne kooperacije med velikimi svetovnimi velesilami, reakcionarne sile v Združenih državah, Veliki Britaniji in Kanadi strašijo v diplomattičnih ozirih z atomsko bombo z ciljem u stanovi-ti anti-demokratični in anti-sovjet-ski blok, kateri naj sledi politiko Minhena in vodi v tretjo svetovno vojno.
Vsled tega odločno urgiram na Vas, da v imenu Kanade zahtevate Potsdamsko deklaracijo enako veljavno za Nemčijo in Japonsko, samoodločbo in neodvisnost kolo-nijalnih narodov in da se atomsko bombo stavi pod kontrolo Zedi-n j enih narodov z svrho ohranitve miru. To pa obenem zahtevajo ži-vljenski interesi Kanade."
Zgornja brzojavka premieru Kingu zasluži pozornost vseh svobodoljubnih in demokratičnih ustanov, da enako> zahtevajo od vlade v Ottawi, upoštevanje Potsdamske deklaracije kot edina pod-
Komunisti zmagali pri splošnih volitvah v Franciji
Pariz, 22 okt. — Po današnjem štetju oddanih glasov pri splošnih volitvah, ki so se vršile zadnjo nedeljo dne 21 tg. m. v. Franciji, ogromna večina ljudstva je odgovorila rušiteljem narodnega edinstva in mednarodne solidarnosti z tem, da je volila za kandidate Komunistične Partije, katera je odločno zagovarjala potrebo spremembe državnega ustava in sodelovanje s Sovjetsko Unijo, Združenimi državami in Vel. Britanijo v duhu načel Potsdamske deklaracije.
Maurice Thorez, glavni tajnik Komunističke Partije je ob tej priliki podal naslednjo izjavo: "Rezultat volitev je močna potrditev želja francoskega naroda za nadaljevanje zavezniške solidarnosti in sodelovanje, katero je doseženo za časa vojne proti Hitlerjevi Nemčiji. Velika zmaga Komunistične Partije potrjuje zaeno veliko nadejo ljudstva v splošnem, katero želi in zahteva ostva-ritev programa Sveta nacionalnega osvobojenja, med tem odstranitev monopola finančnega trusta, odstranitev korenin izdajalske vlade v Vichiju, ter povrnitev Francije v pravo življensko demokracijo. Partija pa je enako, pravi Thorez, odločno zagovarjala, da nemški narod mora poravnati prizadeto škodo za časa vojne Francije in drugim narodom."
Za spremembo 70 let stare državne ustave je glasovalo 13,887.-082, proti komaj 554.750., dočim da sedanja vlada ostane na polo-
žaju za nadaljnih sedem mesecev in poglavitno za sestav nove državne ustave, je glasovalo 9,582,-210, proti 4,841.249.
Po štetju oddanih glasov pri splošnih volitvah, je izvoljeno 152 Komunističnih poslancev, 140 poslancev popularnih republikancev, 133 poslancev Socialistične stranke, Zveza demokratskih republikancev 26 in radikalni socialisti 19 poslancev. V samem Parizu Komunistična Partija je dobila popolno večino nad vsemi drugimi strankami, kar je prvikrat v povesti francoske zgodovine.
Daniel Mayer, glavni tajnik Socialistične Stranke skuša v svoji izjavi podati poglavitne karakteristike o rezultatu splošnih volitev,, namreč notranje pregrupa-cije med francoskem narodom in političnimi strankami. On pravi: "Socialisti, Komunisti in Popularni Republikanci so dobili približno enako podporo pri volitvah, Volitve kažejo, da ljudstvo odobrava kolektivno sigurnost. Kdor odobrava Francosko-Sovjetsko pogodbo, enako odobrava Franco-sko-Britsko pogodbo prijateljstva z Združenimi državami. Vsaka od teh pogodb mora biti uključena v splošni pogodbi kolektivne sigurnosti."
Toda. ako tej izjavi dodamo pred nedavnim objavljeno izjavo Socialistične Stranke glede enotnega sodelovanja s Komunistično Partijo, je razvidno, da Daniel Mayer govori sedaj ob rezultatu volitev precej druj ačnim tonom.
Namreč Socialistična Stranka, najbrž na priporočilo prof. Lasky (predsednik britske Labor Partije), odklonila tako sodelovanje, kar je v nasprotju s sedajno izjavo glavnega tajnika, Daniela Mayer-a.
Medtem kot znano sedanjih volitev so se z enakimi pravicami vdeležile tudi žene prvikrat v povesti Francije. Po zatrdilu poročil število njihovih glasov je v marsikaterem oziru presegalo število moških glasov. Računa se, da se je volitev vdeležilo 15 milijonov oseb ali 85 odstotkov volilcev. Tekmovalo je v volilni kampanji 2,800 kandidatov med temi 258 žena za poslansko zbornico, katera šteje 522 sedežev in 26 sedežev za kolonijalne posesti.
Pri zadnjih državnih volitvah, ki so se vršile v letu 1936 rezultat je bil naslednji: "Desničarska stranka 206, Socialistična 184, Radikalna Socialistična 142, Komunistična Partija 74 in Popularni Demokrati 14 sedežev."
Nova francoska vlada kakor razvidno bo formirana z strani treh večjih strank kot, Komunistične, Socialistične in Ljudske-de-mokratske stranke. Te stranke so dobile večino toda niti ena nadpo-lovično, kar pomeni, da bo formirana močna koalicijska vlada, najmanj všeč francoski in mednarodni reakciji, katera je računala na zmago ljudske demokratske stranke (De Gaulle), kot najmočnejšo oporo pri formiranju "zapadnega bloka."
Kako je R.K. Jug. razdelil ' pomoč iz Kanade med federalne enote
Odgovor maršala Fita dr. Subasicu povodom njegove resignacije
V prostem prevodu priobčujemo tekst pisma kot odgovor maršala Tita dr. šubašiču povodom njegove resignacije, katero je podal kakor je o tem že poročano. Pismo maršala Tita se glasi:
"Ob sprejemu pisma v katerem navajate razloge za Vašo resigna-cijo, moram reči, da me je Vaš korak, ki ste ga podvzeli presenetil. Jaz sem najbolj iznenaden v pogledu motiva Vaše resignacije zato, ker ne morem priti do zaključka katera Vaša izjava je potem takem pravilna: "Namreč ali je ona, ki ste jo podali pred Vašo boleznijo v kateri priznavate da je sporazum izveden ali je pa ta, v kateri pravite, da sporazum ni izveden in da vsled tega podajate resignacijo."
"V predvečerju volitev, dokler z obeh strani domača reakcija in zunanji sovražniki Jugoslavije vporabljajo drzno obrekovanje proti konsolidacije naše domovine z svrho, da bi sprečili volitve, eden ne more priti do drugega zaključka, da Vaša resignacija, posebno po podanem Vašem razlogu, se popolnoma ujema z tako kampanjo na znotraj in na zunaj Jugoslavije. Vaše postopanje jasno kaže zaledje Vaše resignacije in. istočasno razveljavlja Vaše prej-šne izjave, da je Vaša želja doprinesti Vaš delež v kolikor mogoče k izgraditvi nove Jugoslavije.
KATERA TOČKA V NAŠEM
" SPORAZUMU NI BILA IZVEDENA?
1	— Vlada sporazuma je formirana in ministri bivše vlade v Londonu, katere ste priporočili, so bili vključeni.
2	— Vse naše prizadevanje je koncetrirano na demokratizaciji naše domovine in v tem cilju so sprejeti številni zakoni, pri katerih sestavljanju ste tudi Vi sodelovali in glasovali za iste. Tudi stranke so bile odobrene in so začele svoje delovanje. Dovoljena je svoboda tista in v taki meri, da
celo opozicija izdaja svoj tisk. Določen je bil dan za volitve in vse priprave so se vršile v najlepšem redu.
To pomeni, da vse obligacije katere sem sprejel v sporazutaiu z Vami in katere so bile priporočene z strani Treh Velikih na konferenci v Jalti, so izvedene. Nikakor ne more biti naša krivica ako se opozicija noče vdeležiti volitev. Krivica je Vaša in onih, kateri nočejo sodelovati.
Vsled tega noben pošten človek ne more drugače razumeti Vaše
laga za medsebojno sodelovanje in kooperacijo v izgraditvi trajnega in pravičnega miru, kakor tudi kontrolo nad atomsko bombo.
Apel jugosl. R. Križa izseljencem v Kanadi
Vojna v Evropi je končana,
toda njene sledove zapazimo na vsakem koraku. Drzni sovražnik ni prizanesel niti enemu koščku v Jugoslaviji. Vasi so požgane, mesta porušena in cele pokrajine so ostale brez živega bitja ter tisoči otrok brez svojih roditeljev. Zima nam že preti^in niti od daleč ni dovolj hrane, ne obleke in ne obutve.
Otroki padlih borcev, žrtve fašističnega terorja — otroci, ki so pretrpeli vse grozote najstrašnejše vojne, jokajo . . .
ČAKAJO NA VAŠO POMOČ
Številne družine so brez strehe, pohištva, obleke, obutve itd.
ČAKAJO NA VAŠO POMOČ
Jugoslovanski Rdeči Križ z največjimi napori pomaga Narodni oblasti pri reševanju teh problemov. Toda Rdeči Križ ne bo mogel odgovarjati svoji dolžnosti v popolnem smislu brez Vaše pomoči.
Deževna jesen in hladna zima bo zatekla naše prebivalstvo v napornem delu pri obnovi pregaže-ne in opustošene Jugoslavije. Vaša pomoč nam bo dala to, kar je najvažnejše. Pomagajte nam da bi sami sebi pomogli!
Za osrednji odbor društva Rdečega Križa Jugoslavije.
GI. Tajnik Jaroslava Ribnikar
Predsednik
Prota Jev. Karamatijevič,
polkovnik Jugosl. Armije
namere in akcije.
Kako da ste izbrali tako preračunan moment za Vašo resignacijo? Vi ste še bolni in se niste niti povrnili na Vašo dolžnost, toda ne glede na to, Vi ste pospešili Vašo resignacijo v predvečerju volitev. Ali ni to morda v popolnem soglasju z pripravimi Vaših krogov pripraviti tako situaci jo v državi, katera naj bi dala podlago za zunanjo intervencijo?
Ob tej priliki Vam moram povedati, da take anti-narodne težnje in fantazije so neustvarljivé zato, ker jugoslovanski narodi znajo kako braniti svojo narodno neodvisnost in svobodo kakor tudi postaviti red v svoji hiši brez ovir od zunaj.
Iznenadem sem, ker ne morete tega razumeti do tega časa. Jaz mislim da je Vaša obligacija napram našemu narodu daleč večja kakor pa obligacija na zunaj naše države Jaz Vam to pravim zato, ker v času, ko ste Vi ponudili svojo kooperacijo sem zavrgel vse kar bi nas imelo ločiti, sprejel tudi Vaše izjave in kooperacijo. Jaz sem zaupal, da je Vaša želja dobra napram naši porušeni domovini, kakor tudi popraviti težke napake preteklosti, katere so globoko zasajene v srcih našega naroda in katerih ni mogoče' tako lahko pozabiti.
Sprejemajoč Vašo resignacijo, jaz izjavljam, da mi gremo neo-majano in odločno po poti ki so jo izbrali naši narodi in da ne bomo dopustili da bi nas kdorkoli odvrnil od te poti."
Podpis: Premier Jugoslavije, J. B. Tito.
Rudeči Križ federativne Jugoslavije je v posebnem pismu potrdil sprejem pošiljke pomoči narodom Jugoslavije, katero je poslal Svet Kanadskih Južnih Slovanov. Ta pošiljka je pispela v Jugoslavijo 27 maja t.l. skupno: ...5.932 zabojev ali pa 476.069 klg. teže. Pomoč je razdeljena med posamezne federalne enote kot sledi:
SRBIJA: 101 zabojev ponoše-nih čevljev ali v skupni teži 6.-060 klg., 224 zabojev otročje obleke ali 20.160 klg., 170 zabojev ponošene vojaške obleke; 14 šivalnih strojev za tovarne in 10 navadnih šivalnih strojev.
Skupno: 419 zabojev ali 36.-880 klg. teže.
HRVATSKA: 2.025 zabojev suhe hrane, ali 182.50 klg. teže, 101 zabojev ponošenih čevljev, 224 zabojev otročje obleke, 170 zabojev ponošene vojaške obleke, 4 za tovarno in 10 navadnih šivalnih strojev.
Skupaj: 2.534 zabojev ali 218.320 klg. teže.
BOSNA IN HERCEGOVINA: 152 zabojev ponošenih čevljev, 336 zabojev otročje obleke, 254 zabojev ponošene vojaške obleke, 13 za tovarne in 14 navadnih šivanih strojev.
Skupaj: 769 zabojev ali 54.-490 klg. teže.
SLOVENIJA: 1.100 zabojev suhe hrane, 101 zabojev ponošenih čevljev, 224 zabojev otročje obleke, 170 zabojev ponošene vojaške obleke, 12 za tovarne in 10 navadnih šivalnih strojev.
Skupaj: 1.617 zabojev ali 135.700 klg. teže. MACEDONIJA: 26 zabojev ponošenih čevljev, 56 zabojev otročje obleke, 40 zabojev ponošene vojaške obleke, 4 za tovarne in 3 navadni šivalni stroji.
Skupaj: 129 zabojev ali 10.-
POŠTA V JUGOSLAVIJO
Poštni urad nam naznanja, da je vzpostavljena poštna zveza med Kanado in Jugoslavijo glede pišiljanja tiskovin in časopisov. Za navadna pisma znamka stane kot je bilo že prej poročano 5 centov, ter 3 centa za vsako nadaljno unčo do teže 4 funte.
Rojaki, kateri žele naročiti Edinost svojim sorodnikom v starem kraju, naj pošljejo njihov naslov. Naročnina za celo leto znaša $3.50., za pol leta $2.00.
KRIZA V GRČIJI
Po zatrdilu poročil, v Grčiji je nastala kriza. Ta kriza pa ne bo prenehala dokler bo profašistična reakcionarna klika nad narodnimi interesi.
010 klg. teže.
ČRNAGORA: 26 zabojev ponošenih čevljev, 56 zabojev otročje obleke, 40 zabojev ponošene vojaške obleke in 5 navadnih šivalnih strojev.
Skupaj: 125 zabojev ali 9.650 klg. teže.
Skupaj: 5.932 zaboja ali 476.069 klg.
Pooblaščenec društva Rdečega Križa Federativne, Jugoslavije Polkovnik Najbauer.
deveto vojno posojilo
Toronto, 22 okt. — Danes se je začela kampanja za deveto vojno posojilo, kateremu kvota je določena en bilijon in 500 milijonov dolarjev. Kampanja bo trajala za dobo treh tednov.
Deveto vojno posojilo je namenjeno poglavitno za rehabilitacijo povrnjenih vojakov iz bojnega polja v Evropi in Facifiku in druga dela, katera so bila določena za povojno dobo med tem najbolj občutna nujnost stavbivski program.
Če so prejšna vojna posojila imela v glavnem destruktivni karakter zaradi izdelovanja orožja za zmago nad fašizmom, deveto vojno posojilo se v tem oziru razlikuje, ker je namenjeno za pomoč onim, kateri so bili pripravni žrtvovati tudi lastno življenje za demokracijo in svobodo pred podivjanimi fašističnimi tolpami, kakor za izgraditev sto in sto potrebnih stanovaj.
Kupovanje vojnih bondov devetega vojnega posojila se ne razlikuje od kupovanja prejšnih vojnih bondov, le da je podajšan rok za izplačitev onih bondov, kateri so kupljeni na obroke. Njihova vrednost je določena po istih predpisih kakor pri vseh prejšnih vojnih bondih. Zato vsi oni, kateri so mogoči in je obenem na svojem mestu kupiti vojni bond z namenom pomagati svoji novi domovini, naj kupijo čim več morejo vojnih bondov devetega vojnega posojila.
Pismo dr. Zoreta podružnici
SANS-a št. 1
Dragi bratje in sestre:
Neizrečno mi je žal, da nisem mogal obiskati Vaše prireditve, da bi Vam povedal kako se je slovenski narod uprl tiraniji tujca-fašista, kaj vse smo doživeli v težki osvobodilni borbi, kako globoka je bila naša vera v zmago in kako danes slovenski narod gradi svoj novi dom v težko pridobljeni svobodi. Marsikaj slišite danes kar bi Vam moglo zamegliti pravo sliko o Vaši stari domovini, kjer so se Vaši bratje in sestre sami osvobodili in si postavili svojo pravo ljudsko demokratično oblast. Toda bodite prepričani da je v tem veliko zlonamernega. Narod, ki si je sam golorok priboril svobodo se ne bo pustil od nikogar zatirati. Neumna misel, da se bodo vsi stotisoči junaških mož in fantov, žena in deklet, otrok in starcev, ki so s svojo o-svobodilno borbo zadivili ves svet, naenkrat pustili zatirati ne vem od koga, morda od svojih herojskih voditeljev, ki so vsi izšli iz samega ljudstva in z njim prenašali kot prvoborci vse strahotne napore in borbe.
Skoro vsak narod ima peščico protiljudskih elementov, ki živijo ali so živeli na njegv račun. Te protiljudske elemente, ki so se prinas spajdašili s fašizmom in za zavarovanje svojih položajev celo prisegali Hitlerju, je slovenski narod pozval na odgovornost in oni so zbežali skupno s hitler-jevimi krvoloki. In danes tulijo zunaj o terorju v domovini in jokajo za svojimi lepimi stolčki in pozicijami. Ljudstvo je naredilo križ preko njih, ker ljudstvo, ki je bilo izdano in obsojeno na smrt ne pozna pobotanja s hitlerjevimi hlapci.
Ko bodo odstranjene vse ovire,
katerih pa nismo krivi mi in ki preprečujejo, da bi prihajala v Ameriko pisma od Vaših dragih sorodnikov in prijateljev, ki si niso umazali rok s slovensko krvjo in jim ni bilo treba bežati iz svoje domovine, ker so je sami z orožjem v roki osvobodili, oni bodo povedali kako je bilo in je v starem kraju.
Moram Vam reči, da smo danes ves naš borbeni narod za osvoboditev prenesli na obnovo uničene domovine. «Veliko je razrušenega. Težko je življenje doma. Vaši dragi v starem kraju z veliko vero pričakujejo od Vas, da jih boste podprli v teh težkih prehonih dneh z isto ljubeznijo in dobroto, kot ste spremljali našo herojsko borbo. Ako boste sedaj priskočili na pomoč svojim dragim v starem kraju, boste pokazali, da se še preteka v Vaših žilah uporna kri slovenskih očetov, uporna kri slo-venskog naroda, ki bi mu bila ljubša smrt kot pa življenje pod tujčevo peto. Dokazali boste, da je še v Vas zavest človeka, ki nikdar ne zapusti brata v potrebi.
Prepričem sem, da bo nekoč zgodovina pisala: Slovenci so se goloroki uprli okupatorju in se sami osvobodili tujčevega jarma, njihovi bratje v Ameriki pa so jim pomagali zaceliti rane, zadane od tujca in domačega izdajalca.
Moji bratje in sestre, želim Vašemu delovanju največ uspeha in nekaj toplih in prisrčnih misli na svojo stara domovino. Sprejmite moje prisrčne pozdrave
, Vaš	Slavko Zore
To pismo nam je poslal z dopisom rojak Jože Menton iz Detroi-ta, tajnik SANS-ove prodružnice. Dopis izide v prihodnji izdaji Edinosti. Ured.
JI
EDINOST"
I ,	Published weekly at
f	206 Adelaide St. W„ Toronto, Ontario,
[	by Edinost Publishing proprietor
in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity «f Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Naša pomoč je prispela v staro domovino
Na ¡drugem mestu smo objavili članek društva Rdečega Križa federativne Jugoslavije, v katerem društvo Rdečega Križa pod,aja pregled kaj vse je vsebovala pošiljka iz Kanade ter kako je količina iste razdeljena med posamezne federalne enote.
Ta pregled, ki ga je poslalo društvo Rdečega Križa ne samo potrjuje sprejem poslane pomoči katero so prispevali številni rodoljubni Slovenci, Hrvati, Srbi,, Črnogorci in tudi drugih narodnosti, ampak je odstranil sicer tisto neopravičeno bojazen, češ "naši ne bodo dobili od vsega tega ničesar".
Na ta način so se slišali prigovori in pripombe ob priliki razgovora ali pa pri nabiranju pomoči narodom Jugoslavije.
Nobenega dvoma ni, da je podlaga za tako zamisel na umeten način podtaknjena z strani protiljudskih in sovražnih elementov zoper novo svobodno Idiemokratično federativno Jugoslavijo. Kajti zdrava potrditev v pogledu skrbi za narod, njegovo nadaljno usodo, je Idovolj jasna. Narodni voditelji, kateri so za časa strašne in krvave vojne se udeleževali bojev, vodili armaldo in ljudstvo po pravi poti v narodno svobodo, so zagotovo zmožni razdeliti na pravičen način vso poslano pomoč in sicer na prvem mestu v one kraje na deželi ali pa mestih, ki so bili najbolj občutne prizadeti Zel CRSE okupatorjevega uničevanja.
Kot irazvidno iz članka Idruštva Rdečega Križa, pomoč ki smo jo poslali iz Kanade, je razdeljena med vse federalne enote tako po količini kakor tudi potrebi na enakomerne dele. Tam kjer je bila potrebna hrana, je ista dostavljena, tam kjer je bila potreba večja za Idiru-ge stvari kakor začasno hrana, so te stvari zopet na enak način dostavljene.
Vse to še enkrat potrjuje tako pravilnost idela Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kakor tudi Narodne oblasti v starem kraju!
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
Tako govore narodni sodniki
"Slovenski Poročevalec", glasilo. Narodno-osvobo-dilne Fronte slovenskega naroda prinaša članek sodnij-ske razprave, ki se je vršila pred izrednim vojaškim sodiščem dne 14 julija proti članom "Gospodarskega društva in proti članom Upravnega sveta ter nadzorstva "Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo", v Ljubljani.
članek sam po sebi ne potrebuje kometarja. Na enostaven toda objektiven način prežet v duhu narodnih pravic, njegove zgodovinske veljave, odkriva vso podlost in klečeplaznost posameznih slovenskih pripravnikov, da služijo smrtnemu sovražniku slovenskega naroda nemškim industrijskim podjetnikom, kateri so zdavnaj na umeten način brez da bi bili kaj ovirani pri tem poslu z strani bivših jugoslovanskih protiljudskih režimov, pripravljali ugoden trenutek postaviti se na popolno oblast in tako podvirči splošne narodne interese nemški fašistični vojni mašini.
Ti industrijski podjetniki,, kateri so istočasno vrnili vohunsko službo za nemški Gestapo, so z pomočjo slovenskih pripravnikov kontrolirali ne malo vso industrijo v Sloveniji. Pri vsemu temu jih je še na poseben način ščitil protiljudski irežim pred-aprilske Jugoslavije, da so nemoteno tako z strani oblasti, kakor tudi v slučaju delavskih stavk, vršili zelo dobro delo za nemško fašistično vojno mašino.
Ali ne nastane vprašanje ob čitanju te razprave, katera podaja tako slikovito razlago, kako se je izkoriščalo narodne idohodke z pomočjo slovenskih pripravnikov groš, kakšno življenje so imeli tisoči in tisoči slovenskih ki so bili pripravni služiti fašistični tiraniji za Juidežev delavcev ter njihove diružine? Ni čudnega,, da so bili do kosti izkoriščani ne samo z strani zunanjega kapitala, nego tudi z strani klečeplaznikov, katerih se seveda v bivši Jugoslaviji ni manjkalo. Torej so bili izkoriščani na dve strani. Z ene strani nemških industrijskih podjetnikov in z druge strani domačih izkoriščevalcev.
Toda poleg tega nastane obenem vprašanje, kako so se vršili procesi proti stavkarjem, proti političnim delavcem in intelegenco v bivši Jugoslaviji?
Ti procesi so znani. To so bili procesi ne proti obtožencem, ampak procesi proti tožencem, kateri so pod zaščito "obznane" zakrivali vso podlost in korupcijo. Bivši sodniki seveda niso imeli tako lepe besede, kakor tudi ne zakonske določbe, katera bi ščitila navadnega in malega človeka, kateri se je pod tako težkim bremenom zvijal v krčih pomanjkanja, zapostavljali in do kosti izkoriščan. Oni so raje pripisali ime takim "obtožencem", češ ida so protidržavni elementi in z tem je bil proces končan.
In kakšna razlika?
Sediaj se pa poglobimo v. razliko procesa, ki se je viišil pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani, kakor je omenjeno. Sodniki so na objektiven način podali razlaga obtožbe zoper krivce, podali so pregled njihove preteklosti, pregled njihovih veze z nemškim fašizmom, pregledi podle korupcije, ki se je vršila pod zaščito gotovih imen slovenskih pripravnikov. Vse to so analizirali, izbrali najbolj pereče jedro in ga postavili pred sodno mizo tako, da je vsak državljan bil na jasnem, kakšna naj bi bila kazen za take zločince.
Pri tej sodni razpravi ni bilo zavijanja, ni bilo stra-šenja, ni bilo potvarjanja resnic^, ni bilo nahujskanih prič, ni bilo preprednih odvetnikov, kateri bi zopet na svoj način za denar vršili obrambo za obtožence. Ne! Tega ni bilo na tej razpravi. Sodniki so se iriavnali na podlagi povzročene škode na račun narodnega imetja. Niso se tako ravnali zgolj zaradi svojega položaja, ampak zaradi gole resnice zločina, ki so ga povzročili obtoženci. Ravnali so se po predpisih ljudske in naravne pravice, katera obstoja in mora obstojati kot taka v zaščiti narodnega imetja kot celote.
To ogromno razliko zapazimo v razlagi sodnikov zoper krivico, ki so jo povzročili nemški industrijski podjetniki in slovenski pripravniki. Zato je priporočljivo' da se omenjeno razpravo prečita na rednih sejah društev in organizacije, ker n,a ta način bo mogoča obširnejša razlaga in tudi pouk bo zldiravejši.
(Nadaljevanje)
November: Suhor (83, 9, pogrešanih 78), 27. Stari trg (3,-), 26. masovni napad Pušnja vas. December: 21. Suhor (30,-).
1943
Januar: Bitka pri Kvasici (80,-,7 kamionov in 1 avto ambulanta), 30. do 31. Rodine-Gorica-Sv. Duh, 29. do 31. Kučer (12,-, vsi od 85. bataljona "M").
Februar: 1. in 2. Kučer (31,-), smrtno ranjen je bil polkovnik Domeni, O r e f i c i, 7. Tribuče 1, -), 16 Ozelj (1, -), 19 Mokro polje in Dragatuš (1, - ), 20. Pleterje (12,-), 23. Dobravice (5,-), 26. Stranje (0,1), 28. Trebnje (-,1.
Marec: 4. do7. Metlika (8,-), 19. Žužemberk (1,-).
April: 6. Sv. Križ (2,-), 10. Čatež (6,-), 11. Zabukovje (1,-), 17. Dobravice (6,-), 18. proga km 36 (1,-), 15. Trebnje (2,-), 21. Popo-viči (3,-).
Maj: 2. št. Rupert (-,-), Gomila (14,-), skupna akcija z belo gardo 3. Mirna-Rakovnik-št. Rupert-Mokronjg (9,-), skupna okcija z belo gardo, 6. Žužemberk (1, -), 7. Kostanjevica (-,1), Trebnje (-,1), Vinica (3,-), 8. Hrast (1,-), 15. Zabukovje-Št. Peter-Okrog (2, -), skupna akcija z belo gardo, 19-20. skupna akcija z belo gardo pri Cokljevcih (6,-), 21. skupna akcija z belo gardo Zabukovje-Češnji-ce-Trebelno-Laze-Raduha (8,-), 25. Tolsti vrh (6,-).
Junij: Mokronog (1,-), 6. Ribnica (11,-), 9. Dobrnič-Vrbovec (7,-), 13. Mirna peč (-,20), 18. Sela-šumberk (2,-), 23. Jama-Dvor (2,-). .
Julij: 1. Hmeljnik-Dovž-Rušica in Nova gora-Jagodnik, 2. Mirna peč, 3. Laze (1,-), 8. Rampoha (1,-), 12. Semič (1,-), Kobila (5,-), 13. Podturn (1,-), 14. in -15, Kota 430. (7,-), 19. Toplice (1,-), 22^ Drganja sela (2,-), 25. do 26. Žu žemberk (5, 13, med mrtvimi te-nente Bandeli in sottoten. Marin) 27. (4,-, med njimi sottoten. Ni-ccolosi), 26. Dobrnič (22,-), 27,-29. Žužemberk-Trebnje (31,73), 31. Rožemplje (3,-), Mala vas (4,-).
Avgust: 1. Knežja vas (2,-), Kamenje (1,-), 2. Lisec-Kamne (5,-), 11. Breška vas-Sela-Dolina (3,-), 10. Breška vas (3,-), 13. (1,-), Vlak - Gomila (12,4), 17. neznano (1,-), 19. Sv. Križ (4,-), Velika Loka - Trebnje (3,-), 20. Gomila (1,-), Čatež - Sv. Križ (2,-), 21. Vlak - Trebnje (1,2), 22. Metlika, napad na bunker (6,-), 22. Trebnje (7,-), 24. železnica (1,-), 26. Birčna vas (1,-), 25. Uršna sela (1,-), Krmelj (1,-), 24. Ponikve (1,-), 26. Kamne (4,-), 27. istotam (7,-), 28. na železnici (1,-), 1. Krušni vrh (5,-), 10. Bela cerkev (3,-), 13. Krmelj (1,-), Gomila - Vlak (26 pogrešanih, padel fašistični oficir Ugo Calcag-nini), 19. Čatež (2,4, padel poročnik Ricčo Roselini).
September: Suhodol (1,4), 2. Vrhovo (1,4), Orehovica (1,-), Hudovo (1,-), 6. neznano (1,-).
Iz akta A (15) 874 div. "Ison-zo" izhaja, da je bilo pripeljanih na vojaško pokopališče v Ljubljano iz šmihela pri Novem mestu 18 mrličev, iz št Jerneja 2, iz Kostanjevice 1 in iz raznih bolnic, ki so podrobno označene, 56.
Do 23. XI. 1942 je bilo pokopanih padlih italijanskih vojakov v Novem mestu 66, v Črnomlju 80, v Trebnjem 22, v Metliki 9, v Vinici 14, v Mokronogu 3, v št. Vidu ! 5, v Semiču 1, v Kostanjevici 1. V Trebnjem je bilo pokopanih od 18. IV. do 8. XI. 1942 26 vojakov, od 18. IV. 1942 do 21. 1943 54 vojakov, v Črnomlju od 22. IX. do 8. XI. 1942 55 vojakov.
V izkazu za julij 1943 najdemo, da je bilo v bitki pri žženbrku ubitih 20 in ranjenih 45 italijanskih vojakov; v izkazu za avgust 1943 je mrtvih 18, ranjenih 26 vojakov. Naglašamo, da je to doba po pad-;u fašizma 52. VII. 1943, to se bile torej bitke s takozvano savoj-sko-badoglievsko vojsko!
15. II. 1943 je umrl za ranami, dobljenimi v borbi s partizani na Kučercu polkovnik Orefici Domenke iz Črnomlja.
Sumaren seznam izgub divizije "Isonzo" od aprila 1941 do junija 1943 izkazuje (pri čemer manjkajo podatki za januar in februar 1942):
padlih: " 25 oficirjev 308 vojakov 28 julija 1943 38 avgusta 1943 6 septembra 1943 23 financarjev 25 obmejne milice 56 črne srajce Skupaj; 507 padlih Ranjenih 41 oficirjev 521 vojakov 31 julija 1943 53 avgusta 1943 15 septembra 1943 34 financarjev
znašajo divizije
22 obmejne milice 74 črne srajce
Skupaj: 861 ranjenih 1 oficir 108•vojakov 109 pogrešanih
Po italijanskih izkazih skupne izgube ene same 507 mrtvih, skupne izgube pa 1477 mož ter so torej pri eni sami diviziji večje, kakor so od nasprotne, propagande priznane za vso italijansko vojsko na našem ozemlju, ko se trdi, da smo povzročili vsej tej vojski samo 400 mrtvih od 800 mož skupnih izgub. Vseh divizij pa je bilo 6 in so se posamezne edinice menjavale. Izgube pri divizijah pa so znatno večje. Samo pri eni akciji v Jelenovem žlebu 26. III. 1943 je izgubila "Macer-ta" 350 mrtvih, pri Krašičih sta Cankarjeva in Tomšičeva brigada pobili okoli 400 mož, Tomšičeva na Muljavi sama pa okoli 200 mož.
BITKE IN PARTIZANSKE IZGUBE
Italijanski viri navajajo tudi izgube partizanov. Ni tu mesto, da bi se spuščali v presojo točnosti poročil o teh izgubah, nava jam jih pa v dokaz, da ni bilo prizanajanja na nobeni strani. V tej zvezi se tudi omenjajo nada ljni spopadi, ki v prejšnjem poglavju niso omenjeni. Sumarno izkazuje italijanski pregled za čas od maja 1941 do avgusta 1943 mrtvih partizanov 860, ranjenih 329, ujetih 13, raznih izgub 225, skupno torej 1427 mož, vse seveda le na področju divizije "Isonzo". Po italijanskem izkazu so si tedaj izgube na obeh straneh skoraj enake.
1941
21. X. Lož (3)
1942
15.	II. Semič, belogardisti ujeli Nikolo Sumiča (31)
16.	III. Črnomelj (2)
15. IV. Cvijetiše, ujet Darko Kodrič (1)
23. IV. Črnomelj (2)
11.	IV. Kosučje (12,10)
19. VI. Semič, ujet Mirko Skri-nkar (1)
25. VI. čikava, ujet Pavel Zu-panič (1)
12.	VII. Semič (1)
27. VII. ' Metlika, ujet Matija Matjašič (1)
Avgust: 1. Lahinje (8), 2. čikava (1), 6. Vrtača, ujet štrucelj Alojz, 7. Rodine, ujeta Konrad Kusold in Anton Geršič (2), 13. Semič, ujeta Ivan štrucelj in Anton Stavik, 21. neznano kje (5,4), 31. okraj Črnomelj (32).
September: neznano kje, ujete in ustreljeni Alojz Sirk, Janez Ko-vačič, Ivan Grabner, Franc Pate Alojz Žagar, Albin železnik, Jože Peteri (7), 5. Stražnivrh (4), 6. Trebnje, ujet Alojz Miklavčič (1), 7. Trebnje, ujet Peter Satler, Ig. Cankar, Alojz Zupančič, Anton Žnidaršič (4).
Oktober: 1. Drama, ujeti Ivan Bencina, Anton Barlo (2), 1. Trebnje, ujeta Ivan Čot in Alojz Udo-vč (2), 2. Arčevka (1), 3. Trebnje, ujeta Alojz Piškur, Leopold Ko-zelc (2), 15. Tržišče, ujeti Anton Borštner, Jož Simončič, Franc Senič, Franc Janežič, Ciril Logar (5), 16. Sv. Križ — Trebnjej ujeti Franc Pire, Franc Križman in Peter Lindič (3), 16. Strubovrh (1), 18. Trebnje, ujet Kari Gran-dovec (1), 26. Sredgrčevje, ujet Alojz Petrič (1).
Novenber: 6. Semič (3), 15. Črnomelj (3), 16. Stranska vas (1), 26. Semič (1), 27. Semič (1)J
December: Ajdovec (2), Žužemberk (1), Dob (2), 27. Semič (1), 27. Brezovica (2).
1943
Januar: Bukovica — Kordun 50,120), Podlipje (14,8, Borovnica (12,30, 8. Maverlen (3), 22. Vinji vrh (1).
Februar: 9. Hmeljik (6), 10. Cerovec (2), 11. Kronovo (2), 10. Cerovec (3), 13. Tomažja vas (1), 17. Zalovci (1), 14. Zalošče (1), 16. Rakovnik (2), 18. Hom (1), Jugorje )2), 19. Šmarje (85), 20. Pleterje, Kostanjevica, Zilje (225), 26. D. Straža (4).
April: 18. Trebnje (3), 21. Metlika (30,50), 27. Mačkovec (1,3), 24. Dovž (1), 29. Sela-šumberk (20).
Maj:.2. Rupert — Gomila (29). 3. in 4. Mirna (35), 5. Gomila — Mirna — sodnja vas (26), 7. Vinica (1), 8. Mirna peč — Brezje (1), 9. Žužemberk (1), 13. Ajdovec — Dobrnič (3), 14. Sela pri Otovcu (1), 15. Zabukovje — Št. Peter (37), 16. Sv. Križ (1), 19.
Semič (3), 21. Zabukovje — Če-šnjice — Radnja (7,11), 21. Kot (1), 28. Kronovo (6), 29. Armiška vas (6,18), 31. Hrastica, Cernik (2,4), Podreber (2,1).
Junij: 1. Vodenice (7), 4. Gaber (1,2), 5. Zaloka (3), 6. Ribnica (5,2), 7. Selišče — Podluben (1), 8. Križ — Brezje (2), 9. Vrhovec (22), 12. Dvor (3), 13. Bela cerkev (2), 14. Semič — Strekljevec (1), 15. Št. Rupert (6), 18. Sela
—	Šumberk (18), 19. Jordan kal
(1),	22. Talče (2), 23. Dvor (11), 24. Bukova gorica (1), 25. Rampoha (1), Ceska vas (7), Lasce — Lipovec (1), 26. Hrušica (-,2), 27. Mačkovec .(1,4), 29. Suhadol (1).
Julij: Bogneža vas (3,6), Laže (1,1), 7. Drganja sela (4), 8. Rampoha (2), Vinji vrh (1), 9. Pod-hosta (2), 10. Podluben (3), 12. Koliba (10), 13. Sedlata gorica (5), 14. Mirna peč (3), 15. Semič
—	Krupa (3), 17. Bogneča vas
(2),	18. istotam (4), 19. Praproče (1), 21. Hrstovec — Cirnik (1), 22. Drganja sela (1,2), 24. šužem-berk (4), 26. Golobinjek (1,2), 29. Trebnje — Žužemberk (18), 30. Ajdovec (3,1).
Avgust: 2. Vrhtrebnje (3), Dobrnič (6), 10. Bela cerkva (4), 19. Tušev dol (3), 20. Čatež — Sv. Križ — Klanec(32,50), 21. Zaplaz
—	G. Ravne (2), 27. D. Kamne (61,19), 31. Mokronog (1), Brezova reber (1).
Oktober: 17. št. Jernej (1), 20. Brezovica (2), 21. Vrhpolje (2), 22. št. Jernej — Kostanjevica-Orehovica-Vodenice (400).
November: Od 1. do 3. Gornje Laze (20).
VOJNE AKCIJE MED PARTIZANI IN ITALIJANSKIM OKUPATORJEM V ČASU OD 25. VII. DO 8. IX. 1943
Če je po trditvi nasprotne propagande badoglievska cesarska savojska vojska bila res takšen zaveznik partizanov, kakor se trdi, potem bo moralo nastopiti po zlomu fašizma 25. VII. 1943 pa vse do kapitulacije Italije kar odkrito sodelovanje, saj je po tej propagandistični logiki prvi belogardistični zaveznik, fašizem izpadel. Najmanj, kar bi logično po zdravi pameti ob takem zavezništvu moralo nastopiti, je konec vojnih akcij, ki so
Kajnovsko razdobje katoliške Cerkve na Slovenskem
Govor: Toneta Fajfarja.
(Konec)
Tudi za časa svobodnega ozemlja delavnost izdajalcev ni prenehala. Vzdrževali so skrivne zveze z okupatorskim postojankami ter vršili vohunsko službo, na znotraj pa so s skrivno in celo javno propagando zapeljevali množice k nezaupanju do nove narodne oblasti ter s sabotažo oteževali že itak težak položaj zlati na gospodarskem polju. Organizirali so belo gardo pod geslom obrambe' vere in cerkve, ki da je v nevarnosti od strani Osvobodilne Fronte, dobro ve-doč, da bodo s pomočjo izrabljanja verskih čustev najlažje zapeljali verne kmečke ljudi v borbo proti osvobodilnemu gibanju. Takega načina političnega boja so bili navajeni že iz stare Jugoslavije, zato so se ga brez pomisleka poslužili tudi proti Osvobodilni Fronti.
Za časa prvega svobodne ozemlja so se najhujši belogardisti že zbrali v oboroženo četo, ki se je potikala pod Gorjanci ter se nekaj časa spretno izmikala partizanski kontroli izdajajoč se za nekak "Štajerski bataljon" kar ji je zaradi takrat še neurejenih razmer nekaj tednov uspevalo. Ko je bila končno razkrinkana tfer si je nakopala partizansko zasledovanje, se je že po prvih spopadih zatekla pod zaščito italijanske novomeške posadke. Ta četa je imela v svojih vrstah duhovnika. Še za časa svobodnega ozemlja je nastala tudi prva belogardistična postojanka pri Sv. Joštu nad Vrhniko.
Toda tudi osvobodilno gibanje ni stalo križem rok ob pogledu na izdajalsko delo. S pomočjo obveščevalne službe, ki je bila razpredena po deželi in mestu, je ugotovilo glavne organizatorje bele garde in ponekod cele njihove organizacije. Razkrinkala je tudi precej navadnih denuncijantov, ki so se temu poslu posvetili zaradi plačila. Osvobodilna Fronta se je zavedala, kakšna nesreča bo prišla nad slovenski narod, če bi se izdajalcem posrečilo zanetiti bra-tomorilsko klanje, zato je njihovo izdajalsko početje naprej politično razkrinkavala, potem pa tudi posegla po odločnejših sredstvih.
mnogo organizatorjev bele garde justificiranih. Kasnejši dogodki so pokazali,» da ukrepi osvobodilnega gibanja niso bili pretirani. Mnogi, ki jim je partizanska pra vica tukaj prizanesla, so postali v kasnejših mesecih najhujši okupatorjevi hlapci.
V pomladnih in prvih poletnih mesecih se je bela garda začela pripravljati torej za odločilni nastop proti OF in partizanstvu. V Ljubljani in drugih mestih se je najtesneje povezala z okupatorjem ter sodelovala z njim pri interniranju zavednih Slovencev in določevanju talcev, po deželi pa je pripravljala tla za ustanovitev oboroženih oddelkov, kakor je predlagala že 15 februarja 1942 po sestanku vodilnih belogardistov pri ljubljanskem škofu. Čas odločilnega spopada je po mnenju bele garde prišel z začetkom velike ofenzive proti slovenskemu osvobojenemu ozemlju.
Kakor okupator, so bili tudi narodni izdajalci prepričani, da je Osvobodilni Fronti in partizanstvu napočila zadnja ura. Prepričani so bili, da je zanje napočil ugoden čas za vojaški nastop. Skupno z okupatorjem so začeli organizirati oborožene oddelke, ki so jim, spočetka dali naslov: "Legija smrti", pozneje pa uradno ime "Prostovoljna protikomunistična milica". Pod geslom obrambe proti komunizmu, so se po vseh večjih krajih ustanovile tkzv. vaške straže. Strah pred okupatorskimi represalijami in zvita propaganda sta priganjali ljudi, da so sprejeli iz rok okupatorja orožje, ki naj ga uporabljajo proti lastnemu narodu. Prvi meseci po italijanski ofenzivi so pokazali, da ukrepi osvobodilnega gibanja proti narodnim izdajalcem na deželi niso bili zadosti temeljiti.Mnogi organizatorji bele garde so se znali spretno prikrivati, njihova prava vloga se je pokazala tedaj, ko je kazalo, da je partizanstvo uničeno. Izkazalo se je tudi, da so bili najgorečnejši organizatorji bele garde na deželi duhovniki, katerih velika večina se je pokazala kot sovražna Osvobodilni Fronti." Mnogi med njimi so napovedali Osvobodilni Fronti boj na življenje in smrt. Padli so kot narodni
V prvi polovici leta 1942 je bilo izdajalci in vsi poskusi bele garde
da jih spravi za verske mučence, so se žalostno osmešili.
Z oboroženim nastopom bele garde se začne najsramotnejše poglavje v slovenski zgodovini. V poletju 1942 so začele rasti postojanke bele garde druga za drugo Cerkve, župnišča, prosvetni domovi in šole so se spremenile v utrjene postojanke. Kjer pri ustanavljanju bele garde ni zadostovala propaganda, so priskočili na pomoč okupatorji z grožnjami, nato pa s požiganjem, aretiranjem in pošiljanjem v internacijo, odkoder so potem posameznike iz-puščali, ko so od njih dosegli pristanek za pristop k beli gardi. Na podoben način so zase pridobivali aktivne oficirje bivše jugoslovanske vojske, pri čemer je posebno sodelovalo vodstvo plave garde. Ljudstvo, kolikor ni bilo pregnano v internacijo, je bilo izpostavljeno najhujšemu pritisku. Izprazniti je moralo cele vasi ter se naseliti v utrjenih postojankah.
Obenem z ustanovitvijo oborožene bele garde se je začelo po vsej deželi, krvavo preganjanje pripadnikov in aktivistov Osvobodilne Fronte. Belogardisti, misleč, da j e partizanstvo v razpadu, se začeli loviti, izročali Italijanom in pobijati kakor zver-jad vse zveste Slovence. Sestavljali so sezname ljudi, ki naj Italijani zapro ali izženejo v internacijo. Belogardistična besnost, je pripravila v nesrečo tisoče Slovencev in njihovih družin. Njihovo divjanje se je vedno bolj prenašalo tudi v Ljubljano, kjer so jim Italijani puščali vedno večjo oblast. Višek je doseglo v belogar-dističnih racijah o božiču 1942.
Razpad Italije naših narodnih izdajalcev ni spametoval. Kljub temu. da smo ponujali takrat belogardistom priložnost, da svoje izdajstvo popravijo s tem, da se pridružijo Narodno-osvobodilni vojski v nadaljni borbi proti hi-tlerjevskim okupatorjem, jih je zakrknjeni izdajalski gon gnal v še hujše zlo čine. Pridružili so se Rupniku, prisegli Hitlerju ter nagrmadili nase kupe strahotnih zločinov. Izdajalska duhovščina je izdajalsko delo podpirala do zadnjega dne. S škofom na čelu je dajala potuho narodnemu izdajstvu in kajnovskemu bratomoril-
vendar že poprej bile samo "komedija."
Žal puščajo izvirni Italijanski spisi nasprotno propagando popolnoma na otdilu. Že gori sem omenil Robottijev ukaz od 23. VIII. glede nadaljevanja streljanja ujetih partizanov.. Po zaključku te knjige pa smo še našli par snopičev z mesečnimi poročili o operacijah okupatorske vojske proti partizanom, in sicer ne le divizije "Isonzo", ampak tudi drugih proti nam postavljenih enot. Slučajno je v teh snopičih vključen tudi čas od 25. VII. do 8. XI. 1943. Tako nam lahko ti dokumenti povedo, kakšna je bila "zveza" med nami in badoglijev-ci!
V naslednjem citirani akti so brzojavke, poslane od poveljstva XI. armadnega zbora poveljstvu II. armade. Zato navajamo samo datum in številko:
1. (02) 3989. Poročilo za 26. julij.
Akcija v coni Gorjanci. Pri tej akciji so sodelovali specialni bataljoni in hrvaške čete. Po zmagi nad znatnim odporom v coni Pre-križje-Begovo brdo so bili doseženi določeni cilji. Akcija kolon je bila znatno podprta z artilerijo in aviacijo. Naše izgube 2 mrtva in 12 ranjenih, med njimi en častnik, nasprotne izgube 20 mrtvih, med njimi 1 poglavar in 7 oboroženih jetnikov.
Divizija "Isonzo". V noči na 25. so znatne formacije partizanov napadle posadko v Žužemberku in Dobrniču z mnogo avtomatičnega orožja, minometov 45 in 81 in enega topa 47. Kolona, poslana posadkam nd pomoč, je bila zlasti na Vrhtrebnjem živahno ovirana in šele pozno v noč je bil Dobrnič zavzet. Ko je danes kolona, neprestano napadana, nadaljevala svoj pohod, je bila od močne mine uničena avtoblinda. Naše izgube 6 mrtvih (dva oficirja) in 16 ranjenih (dva oficirja). Akcija se nadaljuje.
Poroča se o napadu na posadko Orehavice, o znatne formacije patr-oolami v coni Golobinjek in okraju Orehovica, o spopadu z močnimi patrolami v coni Golobinjek m o-kraju Osredek, o prekinitvi železnice Novo mesto-Straža.
Divizija "Cacciatori". V noči na 25. spopadi ob obrambnem pasu Horjula.
Divizija "Lombardia". V noči na 25. so uporniki vršili motilne akcije n^ obmejne utrdbe med Metliko in Gradacem. Mitraljiran je bil vlak in prekinjena proga pri Gradacu. železniška avtoblinda je bila iztirjena.
Skupina Črnih srajc XXX. aprila. Pri Koti 697 porušena partizanska baraka za pet ljudi.
Letalska aktivnost. Včeraj je letalo mitraljiralo formacijo okoli 80 upornikov na cesti med Ga-brjem in Poljem v korist posadke žužernberk in pomožne kolone z Dobrnič. Letala so mitraljirala in bombardirala v coni Gorjanci.
Naše izgube 8 mrtvih, med njimi poročnik Bandelli in podporočnik Marini, ter 32 ranjenih, od teh 3 častniki, sovražne izgube 24 mrtvih, 7 ujetih.
2. (02) 4014. Poročilo za 27. julij.
Potrjena koncentracija slovenskih brigad s hrvatskimi neugoto-vljenimi elementi v coni med dolino Krke in železnico Velika Lo-ka-Novo mesto.
Akcija na Gorjancih. V nadaljevanju akcije 26. bili partizani odbiti, 2 sta bila ubita, 5 ranjenih. Z veliko hrabrostjo je bil odbit poizkus, prebiti naš obroč. Nasprotne izgube 45 mrtvih.
Divizija "Isonzo". Nadaljuje se akcija pri Dobrniču, na koti 565 in 293, naše izgube 5 mrtvih in 3 ranjeni. Nadaljuje se napad na žužernberk. Poslana je druga kolona na pomoč, ki je premagala odpor med kraji Riplje in Kutna in se združila s posadko. To je resnično "briljantna epizoda". Posadka žužernberk ima 2 mrtva in 10 ranjenih. Partizani odbiti pri spopadu v Gor. Suhodolu in Ga-berju. železniška proga pretrgana.
Divizija "Lombardia". Nadaljevanje akcije proti Barilovičem. Pretrgana proga Karlovac-Lju-bljana, iztirjena lokomotiva, 8 cistern in 4 vagoni.
XI. skupina Gaf. V noči na 26. so partizani ujeli pri Grčarovcu 3 orožnike in 2 belogardista. Apel jugosl. Rdečega Križa izse-(Nadalje prihodnjič)
stvu, organizirala procesije, de-vetdnevnice, posvetitve itd., vse v namenu, da čim več vernikov pritegne v protinarodno zločin-stvo.
Kljub vsemu temu je zmagala naroda in človečanska pravica. Narod je vstal poveličan iz strašnega trpljenja, slovenski Judeži in Kajni pa doživljajo usodo svojih svetopisemskih vzornikov.
(Slovenski poročevalec)
Sreda 24 oktobra, 1945
EDINOST
STRAN 8
Pravila Zveze Kanadskih Slovecev
Sprejeta po tretji konvenciji * Zveze, ki se je vršila dne 1 in 2 septembra t. 1. v Sudbury, Ontario.
IME ORGANIZACIJE
1.	— Ime te organizacije je: Zveza Kanadskih Slovencev, ali skrajšano — Z. K. S.
2.	— Zveza Kanadskih Slovencev je: demokratska progresivna kulturno-prosvetna organizacija.
3.	— Zveza Kanadskih Slovencev ne pripada niti eni politični stranki, ampak je odločno na strani demokracije in pravice malih in velikih narodov ter človeštva v splošnem.
SVRHA IN CILJ
4.	— Organizirati in združiti Kanadske Slovence, razvijati naj-častnejše tradicije in kulturne vrline slovenskega in kanadskega naroda v svrho tesnejšega sožitja in narodnega napredka.
5.	— Vzgajati članstvo Zveze da postanejo polnopravni državljani svojega lastnega izbora nove domovine — Kanade.
6.	— Pomagati Kanadskim Slovencem k dvigu kulturne izobrazbe, boljšemu gospodarskemu napredku, višjemu življenskemu stan-dartu in prožiti bratsko pomoč vsem ustanovam in organizacijam, katere streme in delujejo za narodno edinstvo in dobrobit kanadskega naroda.
7.	— Moralno in materijalno pomagati narodom nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije k hitrejši gospodarski in ekonomski obnovi. Da bi to častno delo izvedli z večjim uspehom, Zveza Kanadskih Slovencev si nalaga za dolžnost:
a)	podpirati kampanje Sveta Kanadskih Južnih Slovanov kot najvažnejšo ustanovo na tem polju aktivnosti, a si pri tem zadržuje pravico na svojo neodvisnost.
b)	v tej častni nalogi Zveza Kanadskih Slovencev je pripravljena tesno sodelovati z vsem organizacijami in društvih kandskih Slovencev v svrho zgraditve bratskega edinstva ter pospešitve moralne in materijalne pomoči narodom nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
8.	— Zveza Kanadskih Slovencev svečano izjavlja, da bo gqjila in razvijala do najvišje stopnje bratski sporazum in kooperacijo med tremi bratskimi Zvezami Kanadskih Hrvatov in Srbov, ter ju-^ žnoslovanskimi narodi v splošnem. Toda odločno poudarja, da je proti kakršni koli rasni, verski ali šovinistični mržnji.
ČLANSTVO
9.	— član Zveze Kanadskih Slovencev lahko postane vsak pošten kanadski Slovenec ali Slovenka v odrastli odsek potem, ko je dopolnil (la) 18 let starosti.
10.	— Člana se lahko sprejme le v njegovi ali njeni navzočnosti na redni seji odseka z večino glasov članstva.
11.	— član Zveze Kanadskih Slovencev ne more postati:
a)	odkriti fašisti in oni, kateri drže ideološke ali organizacijske veze z fašisti in fašistično ideološkimi ustanovami.
b)	osebe, ki so prizadele moralno ali materijalno škodo Zvezi, ter narodnim interesom tukaj ali stari domovini.
DOLŽNOSTI IN PRAVICE ČLANSTVA
12.	— Vsak član (ca) Zveze Kanadskih Slovencev je dolžan(na) upoštevati in ravnati se po njenih pravilih, sklepih in odlokih Konvencije, kakor tudi svojega odseka, katerega je član (ca).
13.	— Vsak član (ca) je dolžan udeleževati se rednih in izvenred-nih sej svojega odseka, razen v slučaju bolezni in opravičene odsotnosti.
14.	— Član(ca) kateri(ra) se ne udeleži redno sej in neplača svoje mesečne članarine za dobo šest mesecev, je avtomatično izključen-(na). Izključitev člana(ce) bodisi vsled ne udeleževanja sej in nep-lačanja članarine, ali vsled kršitve pravil, sklepov in odlokov Konvencije, nemoralnim ponašanjem itd., potrjuje redna seja odseka z večino članskih glasov.
15.	— Izključeni član(ca) ima pravico do pritožbe na glavno upravo in redno ali izvenredno Konvencijo.
16.	— Kvorum (zadostno število navzočih članov za sejo) za redno ali izvenredno sejo, sestavlja pet članov.
17.	— Vsak član(ca) ob pristopu plača 25 centov pristopnine in 25 centov mesečne članarine, iz-vzemivš: članic, katere plačajo 10 centov mesečno članarine. Poleg tega plačajo enkrat na leto, člani 50 in članice. 25 centov v konven-čni sklad.
18.	— Odseki pošljejo vso članarino in pristopnino na Glavno
tajništvo ne kasneje do zadnjega v tekočem mesecu.
19.	— Vsak član(ca) ima pra-co na vseh sejah do besede, volitev in voljen biti v vse izvršujoče odbore odseka in Zveze.
USTANOVITEV ODSEKOV
Z. K. S.
20.	— Odsek Zveze Kanadskih Slovencev se lahko vstanovi z ne manj kot šest članov. Novo vsta-novljeni odsek na redni seji izvoli izvršni odbor, to je: Predsednika, tajnika, blagajnika in tri člana nadzornega odbora.
21.	— Odseki, ki so po številu članstva večji izvolijo še sledeče odbornike: Podpredsednika, organizatorja, predsednika in dva člana prosvetnega odbora, odbor za zabave in priredbe ter druge potrebne odbore.
22 — Odseki Zveze so dolžni kjer koli je priložnost pomagati vstanoviti bodisi mladinski odsek ali pa mladinske klube odrastle Mladine, ne glede na narodnost.
DOLŽNOSTI IZVRŠNIH ODBOROV
23.	— Izvršni Odbori so dolžni sklicati svojo sejo pred vsako redno ali izvenredno sejo odseka v svrho:
a)	pripraviti dnevni red v soglasju pravil za prihodnjo sejo.
b)	predvideti najvažnejše zadeve odseka, da se jih pravičasno reši.
c)	pripraviti načrt dela za bodoči mesec.
DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
24.	— Predsednik odseka predseduje vsem rednim in izvenred-nim sejam odseka razen v slučaju bolezni ali opravičene odsotnosti. Pazi in Skrbi na dnevni red, da se ne godi krivica članu ali članici vsled prikrajšane besede, da so .posemezni zaključki pravilno z večino članskih glasov sprejeti na podlagi predloga ali protipredlo-ga, da nihče ne vpada v besedo drugega in da se vrši diskusija točno po predmetih dnevnega reda.
a)	Podpredsednik, predseduje sejam v slučaju odstotnosti ali bolezni predsednika odseka.
b)	Tajnik: Vodi vso korespo-denco z Glavnim in Izvršnim Odborom Zveze, vodi zapisnik rednih in izvenrednih sej, pobira članarino in isto pošilja na glavni Izvršni Odbor.
c)	Blagajnik: Vodi blagajniške knjige odseka, skrbi za napredek odsekove blagajne in pomaga voditi tajniku točnost plačane članarine.
d)	Organizator: Skrbi o povečanju članstva pri odseku, prirejanjem sestankov, predavanj, shodov itd.
e)	Nadzorni Odbor: Je dolžan pregledati ne manj kot enkrat vsake tri mesece poslovne knjige odseka in podati o točnosti svoje poročilo na redni seji izvršnega odbora in članstva odseka.
f)Prosvetni	Odbor: Skrbi, da se redno održavajo poučna predavanja, skupno čitanje in politična ura ter za vsa kulturno prosvetna dela.
g)	Zabavni Odbor: Skrbi o prirejanju zabav in drugih prireditev v teku kampanj ali pa tudi drugače.
25.	— Izvršni Odbor odseka sestavljajo: Predsednik, tajnik, blagajnik, organizator, predsednik nadzornega odbora, predsednik prosvetnega odbora in predsednik zabavnega odbora. Zaključki seje Izvršnega Odbora postanejo veljavni potem, ko^ so predloženi redni ali izvenradni seji članstvu v odobritev.
26.	— Redne ali izvenredne seje odseka morajo biti čimbolj konkretne, a vporabiti v svrho poučnega čitanja ali predavanja ne manj kot pol ure. Redna seja odseka se vrši enkrat na mesec, po potrebi se lahko skliče izvenredno sejo. Izvenredno sejo skliče izvršni odbor odseka.
VRHOVNA UPRAVA ZVEZE
27.	— Vrhovna Uprava Zveze Kanadskih Slovencev je Nacionalna Konvencija, katero sestavljajo po članstvu odsekov izvoljeni delegati.
28.	— Nacionalna Konvencija se vrši enakrat na vsake dve leti. Glavni Odbor z predhodnim posvetovanjem odsekov in članstva Zveze, ali pa na zahtevo tri četr-tinske večine članstva, skliče izvenredno Konvencijo. Mesto in datum za konvencijo določi Glavni Odbor Zveze.
29.	— Nacionalna Konvencija izvoli sledeči Glavni in Izvršni Odbor: Glavnega predsednika, gl. podpredsednika, gl. tajnika, gl. blagajnika, predsednika in dva člana Nadzornega Odbora; predsednika in dva člana Prosvetnega Odbora, ter namestnika tajnika ali
Pismo iz Sodražice
Noranda — Cenjeno uredništvo. Tukaj vam pošiljam pismo od moje žene iz starega kraja, da ga priobčite v Edinosti. Pismo je iz Sodražice, kjer menda ni ostal kamen na kamenu potem, ko se je sovražnik vrgel z vso silo na ta priljubljen kraj in okolico. Je dosti rojakov tu v Kanadi, kateri so i od tam bodisi v bližini ali pa celo iz Sodražice in so željni zvedeti kako in kaj vse so tam predstali njihovi dragi za časa okupacije., Frank Perušek
Sodražica, 14 avgusta 1945. Ljubi naš France!
Po dolgih letih se Ti javljam, da sva še s sinčkom živa in zdrava. Vem da si slišal, kaj in koliko smo prestali ta dolga leta. Od po-četka 1941 do 1945 leta, to je bilo nekaj strašnega od vseh tepeni, od Italijanov, Nemcev in naših domačih.
1942 leta so bili mati v vrano-vih njivah dva meseca, jaz in Nik po večini doma v nevarnosti, 12 maja 1942 je pogorelo od nas pa do Urhovih sko-ro vse hiše, vsa gospodarska poslopja, prešiči, kure in nekaj živine. Zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, so prišli bombardirat. Iz postelj smo bežali v kako klet ali pa če si mogel do zaklonišča, ali si pa ostal tam kjer si bil. Pri nas je pogorelo 12 maja, skedenj, nova drvarnica, svinjak, štala in hiša, en voz sena, en par tisoč klg. sadja in sploh vse, kar si bil pustil, razen težkega voza, ki Sem ga morala dati v jugoslovensko vojsko. Od maja do avgusta nas so Italijani bombardirali 29 krat, večkrat pa je tudi artilerija streljala, avgusta meseca je pa začela italijanska ofenziva. Ni bilo ne konca ne kraja hudine, kjer jih ni bilo doma, so požgali in pokra-li ter.uničili vse. Par dni pozneje so odpeljali vse moške v internacijo, da so od lakote umirali. Med njimi je bil tudi moj brat, Vence, ki se je že povrnil. Mati so bili takrat v baraki v dolgi dolini, sem jih ravno dva dni pred ofenzivo umaknila od Blaževih, kjer so padale granate, če ne bi bili že tam ubiti. Dela sem imela dovolj, skrbi za mater, ko so bili skozi pet let v postelji, jih je bilo treba voziti in nositi. Po noči smo si kuhali in delali. Še to živine kar smo imeli, nam je bilo težko spraviti nekaj sena na varno za isto. Nobene strehe nikjer. Obupno je bilo. Pri nas ni bilo samo to, so nas še okradli. Meni so ukradli mašino in več drugih reči. Krava in telica, prešiče, vse to sem pre-vlačila iz kraja v kraj. Nekaj obleke in živež na voz, pa v Loški potok, da bi ne bili lačni in nagi. Ravno po tisti noči po dnevi je prišla ofenziva. V kakšnem strahu smo trepetali, kaj bo z nami, ko so prišli vsi razjarjeni. Pozneje so bile na vrsti partizanske družine, ovadene od domačih. Odpeljali so Samcatovo družino vso in vsakega posebej!. Da — sestra Pavla počiva v Gonarsu, ostali so se vrnili in to zaradi sina Daneka ko teče četrto leto, ko je še živ partizan. Isto tako Ladigčavi, so vsi živi. Micka in Ivan sta borca in mnogo drugih.
Leta 1944 25 februarja ob pol drugi uri, so prihiteli nemški avi-joni po noči. Bilo je še precej snega in so nas garbali. Namreč izdano jim je bilo, da so v šoli partizani, ker pa je bila šola požga-na 10-1-1944, je bila njihova šola v posojilnici. Takrat je padla ena bomba 500 klg. težka pred vežno okno. Mati ubita jaz pa zasuta 3 metre v skalah, da si nisem mogla pomati. Sreča je bila, da sem bila pri zavesti, da sem klicala na pomoč. Prvi je prišel Nik in začel klicati: "Mama — mama, kje ste,
organizatorja.
30.	— Glavni Odbor sestavlja 11 članov, kateri se mora sestati ne manj kot enakrat vsakih šest mesecev, dokler vsa spadajoča dela izmed Konvencije in seje glavnega odbora, vrši glavni Izvršni Odbor, katerega sestavljajo: Gl. predsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik, predsednik nadzornega in predsednik prosvetnega odbora.
31.	— Glavni stan Zveze Kanadskih Slovencev je Toronto, dokler redna ali izvenredna Konvencija ne spremeni ta odlok.
32.	— Ta pravila izpremeni, zavrže ali dopolni samo redna ali izvenredna Konvencija Zveze.
ZAKLJUČEK	/
Osnovno ta pravila so bila sprejeta na skupni konvenciji Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, katera se je vršila dne 2 in 3 maja 1942 leta v Toronto, ter so po drugi konvenciji Zveze, ki se je vršila dne 4 in 5 septembra 1943 leta, deloma dopolnjena ter preoblikovana na tretji konvenciji Zveze, ki se je vršila dne 1 in 2 septembra 1945 leta v Sudbury, Ont.
in če so mama pri meni." Mati so bili na postelji ubiti, ker ves prednji zid je bil na meni. Iz pet metrov globoke jame, ves ta ma-terijal je bil na meni, da je res čudež, da sem ostala skoro nepo-škovana. Bila sem od poldruge ure do 6 zvečer pod ruševinami. Srečna sem bila, da sem bila pri zavesti, dokler so začeli -odkopavati, da so vedeli po glasu kje začeti odkopavati. Nik je bil to-pot pri Moharju, če ne bi ga doletela ista usoda kot nas.
Ljubi France! Ne morem Ti popisati vsega na enkrat, zakaj dolga leta krutega življenja, straha in ta nepozabni trenutek pod ruševinami, ko sem tudi Tebe klicala pomoč, bi Ti lahko napisala cele knjige. Težko je vse to za verjeti, toda vse to je resnica — živa resnica. Sedaj zaključujem to pisavo, gremo ravno danes v dvorano, pridejo cenilci škode, ki bodo preračunali celotno škodo za časa okupacije. Pomoč nam je potrebna vsem. No vse je minilo, dočakali smo svobodo ko smo dolga leta hrepeneli po njej. Dali smo ogromne žrtve, tako življenske kakor tudi materijalne. Ko dobiš to moje pismo, piši mojemu bratu Jožetu. Vence in Stane, sta bila v Narodno-osvobodilni vojski dve
leti, sta še živa. Vence je bil ranjen, sedaj je doma na bolovanju, Stane pa v Ribnici.
Drugič Ti bom poslala sliko od ruševin, da naju boš videl, kako še izgledamo. Prosim če Ti je mogoče poslati niti za mašino (šivalni stroj), grem drugam šivat. Pošlji pa tudi kaj obleke za Bla-žovega Franceta, ker on mi je vedno pomagal z delom in tudi denarjem.
Tvoja soproga
Pismu je priloženo pisemce Tvojega sina. Ljubi moj ata!
Star bom 11 let, Vam nisem še pisal. Komaj čakam, da pridete domov ali pa midva k Vam. Mati so bili ubiti takoj na mestu, za mamo sem klical ljudi, da so jo odkopali. Bila je strašno zasuta. 29 krat so nas bombardirali Italijani, štirikrat pa Nemci. Jaz sem se držal vedno mame, takrat me ni bilo doma, ko je padla bomba pred hišo. Prosim Vas da mi pošljete kaj nogavic, čevlje, jopič in čokolado, če mi bo Miklavž kaj prinesel. Doma nimamo ničesar, ne poznam ne cukra in ne čokolade.
Drugič kaj več. Vas lepo pozdravlja Vaš sin,
Niko Perušek
Pisma iz Ljubljane in Trsta
Naslednja pisma je poslal za priobčitev rojak Louis Zdravje iz Winsorja, eno je napisala sestra njegove soproge iz Ljubljane in drugo pa sestra rojaka Jack Ka-pelj-a, stanujoč v Detroitu, katera se nahaja v Trstu.
Ljubljana, 8-8-1945.
Draga Katica in Lojze!
Po težkem pričakovanju sem danes sprejela Vajino pismo z velikim veseljem, ko čitam, da sta živa in zdrava. Hvala bogu. Naši otroci so vsi živi čeravno so veliko prestali. Ko se je razsula Jugoslavija in nas zasedel okupator Italijan, se je pričela trnjeva pot. Noč in dan ni bilo ure pred nevarnostjo, kdaj bodo prišli in odpeljali nas v smrt ali taborišča. Takoj prvi je prišel na vcpto Gustl, ko je bil v službi v Cerknici na sodniji, kjer je bil kurir in izdan. Njega so zaprli in izgnali v Italijo, Ganars in Reniči. Po razsulu Italije, ko je nameraval proti domu, so prihrumeli Nemci in so jih zajeli, kakor da so partizani in odvedli v Nemčijo, v Sei-mer-Buchenwald. Tam so jih slekli do nagega in jim dali strgano obleko in potem križeva pot. Ne bi bil se povrnil živ, če nebi mu pošiljali paketov. Od ust smo si utrgali od bore hrane, da je bilo nekaj za njega in da ostane živ. Okrog 32 mescev je bil odsoten, njegova žena z dvema otrokoma pa pri meni doma, ker tam na njihovem domu je vse porušeno in požgano. Sodnije ni več, sedaj čaka doma na službeno mesto. Nevem kam bo šel.
Drugi od Marice mož, je tudi odsoten, njega zadržujejo še v službi. On je politkomisar v Murski Soboti. Mici je živela v velikih skrbeh za njega, vedno so bili napadam od švabov in domobrancev. Bili so hrabri borci in so nas osvobodili iz tega groznega pekla, ki ga ne morem Vam popisati. Sedaj vživamo vsaj mir. Prizadeta sta bila tudi Milan in Ata, ker sta bila izgnana v Nemčijo. Tam sta bila sedem mesecev, potem se je začela fronta bližati lagerju odkoder sta srečno zbežala. Delala sta v St. Michaelu. Sedaj zopet delata na železnici v svoji domovini.
Ata se je zelo postaral od skrbi, sedaj se pa kljub temu je že primeroma dobro popravil in je tako vesal srečnega trenutka, ko smo dočakali ljubo svobodo. Elka je bila tudi vdova, mož je moral iti delati v ta najhujši zimi v Postojno tako, da doma smo bile samo ženske in prenašale boj in tugo. Janez je pa bolj nesrečen, je izgubil kar tri sinove. Milan priden, je umrl naravne smrti po osvoboditvi naše lepe Ljubljane.
Prej nismo smeli iti nikamor. Ljubljana je bila vsa blokirana, nobeden ni smel ven, bili smo kakor v zaporu. Ko je bil dan naše lepe svobode in prosto zopet gibanje, je šel z kolesom domov in se prehladil in v par dneh umrl v najlepših letih mladosti. Zapušča ženo in otroka. Stane je šel v nemško vojsko, ni ga več. Boris je šel proti volje svojega očeta k domobrancem. Njega so ustrelili naši partizani, kar je služil to je dobil, pravi njegov Oče. Nagovarjala ga je mati in hčerka Marica. Janez je bil pa zaveden mož skoz in skoz. Bil je kurir (Veznik) V Škofji Loki. Toda ona se boji, da se bo morala pred oblastmi zagovarjati zaradi Borisa.
Ljubljana ni veliko poškodovana proti drugih krajev, kjer se sploh neve, da so nekoč bile tam hiše in poslopja. Sedaj se dela na vse kraje, da se čim prej zabriše strašne sledove t§ vojne.
Ljuba Katica in Lojze! Želela bi, da bi videla tam v Kanadi in Ameriki v Kino našo lepo presto-lico Ljubljano ob prihodu naših osvoboditeljev. Ne morem Vam popisati, kako je bilo vse veselo in navdušenje veliko, ko so prišli naši borci partizani v Ljubljano, kako so bile vse ulice »okrašene. Vsi smo bili navzoči in pozdravljali. To se ne da popisati in tudi pozabiti. In ko je prišel naš zvišeni maršal Tito, kakšno slavo in čast je doživela Bela Ljubljana. Povsod kamor je prišel, na Gorejnsko, Štajersko in Dolenjsko, povsod mu je izkazana čast in slava.
Sedaj končam in upam da prejmeta to pismo. Vaše je potovalo tri mesece. Elka ga je tudi prejela in vama bo že pisala. Mati je tudi živa, je stara 78 let. Vsi Vas prav lepo pozdravljamo...
Mici Hribar
Drugo pismo iz Kala pri Trstu se glasi:
Kal 3-9-45.
Preljubi mi brat in ostali! V prvih vrsticah vas prav lepo pozdravimo vsi skupaj. Naznanim Ti, da moja družina je vsa živa in zdrava, čeravno smo dosti hudega prestali. Torej imam 2 punci in enega fanta, ki je star sedaj 11 let, punce pa ena 13 in ena 5 let. Naznanim Ti tudi, da brat Jože je umrl v Nemčiji v Montha-verju, najhujšemu lagorju. Bil je skoraj eno leto tam. On je bil pri partizanih in v eni borbi so ga zajeli. Končali so njegovo življenje 15-3-1945 ravno en mesec pred svobodo. Kako je to žalostno, ne bomo mogli pozabiti njegove mu-čeniške smrti, če ravno smo ostali drugi nagi in l&si, ali smo vsaj pri življenju in doma sedaj zadovoljni, ker smo svobodni.
Naznanim Ti da doma pri Želo-dčevih jim je vse pogorelo do tal, sedaj stanuje odkod je nevesta doma pri njeni družini. Bratec, gotovo Ti je znano, kakšna vojna je bila tukaj in kako smo vedno trepetali noč in dan kaj se bo z nami zgodilo. Kako zadovoljni smo sedaj, ko brez skrbi vsaj zaspimo. ,Kako se pa Vi drugi imate, če Vas je našlo to moje pismo. Radovedna sem, če Vas bo našlo to pismo, če ste živi in zdravi. Prosim piši mi takoj. Ravno ta teden je prišlo dosti pisem iz Amerike, kako lepo je, ko se vsi oglašajo.
Tončkina družina je tudi vsa živa, samo starejši sin je pri vojakih. Zaenkrat naj zadostuje, če dobim odgovor, Ti bom pisala vse bolj natanko prihodnjič. Hitim, ker hočem zanesti pismo na pošto v Trst.
Pozdravlja Te vsa moja družina, moj mož, stara mati, Jakec Vida in Ivanka.
Predsednikova kolona
Windsor: — Vsem je že sedaj poznano, manj ali več, da je v starem kraju porušeno ali požgano in kar se je dalo odnesti, oropano.
Mi, Južni Slovani smo to stvar dobro razumeli, takoj v začetku. Ker smo to razumeli smo se tudi zavedali svoje dolžnosti, to je: pomagali trpečemu in junaškemu narodu. Da bi mogli bolj uspešno pomagati, smo ustanovili "Svet Južnih Slovanov", s sedežem v Toronto. Da ta organizacija ni o-stala samo na papiru, ali pa glas vpijočega v puščavi, je pokazalo njeno delo. Do danes smo mi izseljenci iz Kanade, poslali čez pol milijona vrednosti v blagu ali denarju in ta pomoč je že tudi prišla našemu narodu v roke. To je dokazano in nobeden pošteno misleč, tega oporekati ne more. Torej ni bilo izkoriščevanje posameznikov, pač pa ena najbolj dobrodelna ustanova. Zaradi tega našega požrtvovalnega dela smo dobili priznanje, tudi od našega naroda v starem kraju.
Zadnje čase smo nabirali, obleko za otročičke, kateri so ostali brez starišev, tisoče otrok bo oblečeno z darovi, katere so naši rojaki darovali za to plemenito delo, odziv je bil v resnici hvale vreden.
Sedaj nabiramo za eno bolnišnico za katero Jugoslovani in druge narodnosti, istotako velikodušno prispevajo. Svet Južnih Slovanov je imel na roki $40.000, katere je poslal kot prvi obrok za nakup opreme za bolnico. Ker bo vse skupaj stalo $80.000, se bo
ostalih $40.000, zbralo po naselbinah širom Kanade. Naj bo tukaj pripohinjeno da ime vsakega darovalca bo vklesano v spominsko ploščo dotične bolnišnice. Torej, bo to ena zgodovinska stvar, katera bo spominjala poznim rodovom, požrtvovalnost Kanadskih Jugoslovanov in tudi drugih kateri so kaj prispevali.
Zatorej, bratje in sestre na delo, odtrgajte si kolikor morete ker zmajhnim darom boste doprinesli dve dobri stvari, prvič, pomagali bodete izgraditi bolnišnico. Samo pomislite, kako velikega pomena je danes to v starem kraju, drugič pa ker bo vaše ime na spominski plošči, katero bo čitalo tisoče in tisoče oseb. Radi teh razlogov, bi ne smelo niti ne enega Slovenca ali Slovenke iz Kanade manjkati da ne bi bil zapisan na tej plošči.
Vsi oni, v Windsorju, kateri še niso dali v ta namen a želijo da doprinesejo, naj se zglasijo pri meni. Tako tudi druge naselbine, kjer imajo lokalni Svet Južnih Slovanov, naj se zglasijo pri njemu, a če tega ni v dotični naselbini, naj pošljejo naravnost v Toronto, na "Svet Južnih Slovanov".
Končno še to, ker smo ravno v kampanji za novo članstvo, bi jaz apeliral na vas vse Slovence in Slovenke, da pristopite k Z. K. S., da tudi s tem pokažemo našim dragim v starem kraju da smo združeni in edini. Torej bratje in sestre, domovina vas kliče, zdramite se.
Joe Miketič
Iz glavnega Tajništva
Toronto: — Prvi mesec kampanje za novo članstvo, gre proti koncu. Kolikor se razvidi iz poročil posameznih odsekov, je potrebno to nalogo malo pospešiti, če hočemo doseči uspešne rezultate v bodoče. Razumljivo je seveda, da je mnogo odvisno od naših prijateljev, kateri še niso v Zvezi Kanadskih Slovencev, a se strinjajo in podpirajo vsako akcijo ki je podvzeta po "Zvezi", kot napri. mer: pomoč za stari kraj, z obleko in denarjem pomoč Sovjetski Uniji z obleko in denarjem, ali pa tukaj v Kanadi, z prispevki "Ru-dečemu Križu", bodisi v denarju ali darovanjem krvi, podpisovanjem vojnih posojil i. t. d. Vse to je dobro, ali vprašanje nastane, kot se je že zgodilo, kako smo o-predeljeni, kam spadamo?. Ni zadosti reči:, "o, saj smo vsi zato, da bo imel tudi preprost človek nekaj besede, ampak je treba tudi ,z dejanji pokazati, — da ni potem nikake pomote. Zato vsi tisti ki so za pomoč ali so že pomagali našim bratom in sestrem v starem kraju, ali pa tudi tukaj pomagali vojne napore Kanade, pristopite, brez oklevanja v Z. K. S.,
Iz rraselbin nam poročajo, da so si vzeli primere kvote. V tem prednjači Windsor, kateri si je v-' zel kvoto za trideset novih članov, katero upajo tudi izpolniti. Od drugih naselbin je bilo poro-čano v zadnji "Edinosti". Nekatere so že dosegle povoljen uspeh, kar bo poročano v prihodnjih številkah.
Iz nekaterih naselbin pa še ni-
mamo poročila. Naproša se tajnike in celokupno članstvo da nam poročajo neglede kakšen uspeh je dosežen. Na koncu te kolone naj se pripomni, kako veliko zaupanje imajo naši bratje in sestre v nas tukaj v Kanadi in Ameriki. V pismu ki ga piše Slavko Zore in je priobčeno na drugem mestu, ob zaključku pravi:
"Prepričan sem, da bo nekoč zgodovina pisala: Slovenci so se goloroki uprli okupatorju in se sami osvobodili tujčevega jarma, njihovi bratje v Ameriki pa so jim pomagali zaceliti rane zadane od tujca in domačega izdajalca." Tako pravi Slavko Zore. Ali bodite prepričani da tako zaupanje ima še na tisoče naših bratov in sester v domovini. Naš odgovor mora biti, ne, ne bomo jih pustili usodi, ampak podpirali jih bomo pri vsakem koraku.
Zato apeliramo na vse one, ki niso se v Zvezi Kanadskih Slovencev da čimpreje pristopijo, da se že enkrat ustvari edinstvo, katerega željno pričakuje od nas, tudi naš narod v domovini.
Članstvu "Zveze" in prijateljem se tudi naznanja, da se naš dobro poznani brat Joe Sheryak, član izvršnega odbora, nahaja v bolnici "Mount Sinai", njega bomo pogrešali pri naših aktivnostih v splošnem, dokler ne ozdravi. Bolezen ni ravno preveč navarna, upamo da jo bo Jožetova narava premagala v najkrajšem času. Iz srca mu želimo hitro okrevanje.
J. Smrke.
Pismo iz Rožnega Dola pri Semiču
VABILO NA ZABAVO
Mladina v Wellandu priredi plesno zabavo dne 28 oktobra v Hrvatski dvorani. Zabava se vrši obenem v znaku vstanovitve Mladinskega Kluba.
Zato uljudno vabimo Mladino od blizu in od daleč, da se vdeleži zabave in tudi pristopi v Mladinski Klub.
Odbor:
Nanaimo, B.C. — Cenjeni urednik Edinosti. Tukaj Ti sporočim, da sem dobil pismo iz starega kraja od mojega brata Franca Skedel, pristojen v Rožnem Dolu, pri Semiču, Bela Krajina. Pismo bo zanimalo moje ožje sorojake Semčarje, ki jih je precej v Kanadi in tudi Združenih državah. To pismo se glasi:
Rožni dol, 24 avgusta 1945.
Dragi brat Joe! Dam Ti vedet, da sem prejel Tvoje pismo, ki si ga pisal 11 junija. Torej si še živ in zdrav! Tudi mi tukaj smo živi, ali žali bog neverno eden za drugega. Ti bom opisal naše življenje — grozna leta.
Leta 1941 kot Ti je znano, se je začela vojna z Jugoslavijo in potem se je začel križev pot za nas. Prišli so Nemci, ali niso dolgo ostali pri nas. Predali so nas Italijanom, kateri so začeli gospodarit po njihovo.Preganjali so nas na vse načine. Dne 29 julija 1942 leta so zažgali vas Brezje. Odpeljali so skoraj vse prebivalce v internacijo, med njimi tudi našo Francko, Matijeta in Rudija v Italijo. Oče je ostal pri meni. Leta 1943 v jeseni, so prišli nazaj Francka in Rudi, za Matijeta pa še danes ne vemo kje je, ali je še živ, ali ne.
Brezje je vse požgano do tal. Oče in Francka živita sedaj v štali, saj Ti je znano da je bila
zidana. Smo nekoliko pokrili, da imajo zasilno stanovanje. Rudi je pri pratizanih, bil je težko ranjene v bojih z Nemci. Bo ostal zagotovo invalid. Jaz sem bil tudi 17 mesecev v vojski proti Nemcem. Veš Jože, to je bila krvava borba, Če prideš kdaj sem, Ti bom povedal veliko več ustnemo, ker ni mogoče vsega opisati. Moj dom ni požgan, ali Nemci so nas čisto oropali. Nimam ne denarja, ne obleke in ne obutve. Stradali smo strašno, saj pravim, da ni za opisati tega.
Urška se je poročila malo pred vojno z enim Kočevarjem in so jih izselili v Nemčijo. Sedaj še nič ne vemo ali je živa ali ne. Jakoba Primožič, Lipca so Nemci ustreli v Semiču. Drugi so še živi. Ivan je se^aj v jugoslovanski vojski. Je faiij fant. Tudi Zala je velika reva. Lojze naš je še živ. Trpeli smo strašno. Skrivali smo se po ložah kot divje zveri. Jast imam štiri otroke. Žalostno jih je bilo gledati, ki so bli lačni. No vse smo prestali. Našo zidanico so tudi zažgali Italijani, je vse zgorelo. Oče je bolj žalosten kot pa da bi bil zadovoljen. Jože, če moreš nam kaj pomagat, vsaka stara obleka ali čevlji, bi nam dobro prišlo. Če prideš kdaj sem pogledat u-pam da da,se bova pogovorila veliko. Kaj vse so delali Italijani z hr
(Nadaljevanje na 4 st.)
Mojim prijateljem Dobropoljcem
Sudbury: — Te vrstice so v prvi vrsti namenjene mojim prijateljem in občanom. Naša občanka M. Hegler, mi piše iz Bary, Italija, da je zelo lep§ in v veliko pomoč našemu narodu, ker zbiramo obleko in denar zanje, ali bolj kot denar jim bo prav prišla obleka, ker za denar se ne more nič kupiti.
Opomnil sem enega mojih občanov dali se je spomnil kaj na naše ljudi v starem kraju. Nakar me on vpraša, kaj mislim jaz o temu, odgovoril sem mu: Ako bi me kdo pred petimi leti vprašal, če dam 100 dolarjev za v stari kraj? — bi mu odgovoril, da ne. Zato ker bi si mislil, za sto dolarjev si bom kupil par volov. Ali danes, v letu 1945, je vse drugače. Skoro vsaki od nas, si je prihranil nekaj stotakov, misleč, da bomo kupovali njive ali grunt od izčrpanih sosedov — hrabrih bojevnikov za Slovenijo, — našo domovino. V tem smo se zmotili mi vsi skupaj Mi vsi bomo dobili toliko zemlje kolikor jo bomo mogli obdelovati, več nam jo ni treba. Vsled tega je treba poseči, globoko v žep, da se pomaga našim izčrpanim bratom in sestram sedaj, ko naše pomoči potrebujejo.
Ko bomo prišli v stari kraj, oni nas ne bojo pozabili in tudi jim bomo lahko odgovorili, na nekatera vprašanja, katera nam bojo, brezdvomno postavljena. Napri-mer,: "Ali si dal kaj obleke, ko so v Kanadi zbirali, za stari kraj?;" za zdravila, za bolnišči-co?. Ali imate kakšem časopis? Kaj jim boš odgovoril! — Ako si
dal kaj pomoči, bil v organizaciji Z. K. S. , bil naročnik "Edinosti", bo lahko odgovoriti. Vse drugače pa bo če boš moral odgovoriti: da nisi nič dal, da te ni zanimala organizacija, da časopisa "Edinosti" nisi maral, ker je zagovarjal osvobodilno vojsko. Vidite, dragi Do-brepolci in prijatelji, ne bo izgovora na ta vprašanja, ker kar je kdo dal bo vse zapisano črno na belem, tako da se ne bo mogoče zlagati, kot se je lagal Hitler, ko je rekal svojim Nemcem da bo cel svet podjarmil, češ, da njim potem ne bo treba delati. Laž ima kratke noge, tako pravi stari pregovor.
Šlisi se od naših rojakov: "E, kaj bom zmeraj dajal, bom že svojim poslal, kadar se bo moglo. — V Kanadi nas je okrog, 17.000 Jugoslovanov, če bi vsak poslal samo svojim sorodnikom, bi tako dobilo samo 17.000 ljudi!. Kje bi pa kaj dobilo druzih 14,000.000 (miljonov- ljudi?.! Od koga bojo oni pričakovali pomoči, ako ne od nas?. Mi jim moramo pomagati, po svoji zmožnosti, kolikor kateri more, ni rečeno, toliko moraš dati! Ne, prijatelj, samo kolikor ti sredstva dopuščajo, eni več eni manj.
V starem kraju je velika potreba, sedaj, če imate količkaj srca mislim da se bodete zdramili, zavrgli stare predsodke, ker staro se ne povrne nikdar več — nikdar več! Apeliram na vse Dobrepo-ljčane in prijatelje! Zdramite se sedaj — takoj!
Fr. Zaic Dobrepoljec.
Tudi ti so krivi naših žrtev
Člani "Gospodarskega društva" in člani upravnega sveta ter nadzorstva Kreditnega zavoda pred sodiščem.
Rojak in rojakinja postanite člani Zveze
Timmins — Moški nekako hvalijo kuharice, obložene mize, samo tisti čaj so pozabili omeniti, ki so seveda sami po njega šli naravnost v kuhinjo. Nekdo, ki še ne ve, kaj je molčanje vredno me potrese za ramo in pravi: "Ne greš po čaj ... drugače diši, kakor pa lemon". Drugi se zopet izrazi, da bi tole mizo, ki je bila res obložena z raznimi jedili, postavil pred partizane in revne otroke, ali bi se okrepčali. Tako se je vršil pogovor med delegati in delegatinja-mi seveda za kratek čas med zborovanjem tretje konvencije Zveze Kanadskih Slovencev.
Kot sem že omenila partizane, revne otroke in pomoči potreben narod v splošnem, naj omenim še to da nismo jih pozabili, vsaka ura in minuta je bila v veliko po-svečana našim dragim, ki so se borili, za svobodo in boljšo bodočnost. Ako bolj pogledamo pomen organizacije ZvezeK anadskih Slovencev, razvidimo, da je ona ustanovljena na pravi podlagi.
Za časa zasedanja Konvencije, podana so poročila od glavnega odbora, uredništva Edinosti, ter delegatov in delegatinj. Z eno besedo ta poročila so prežeta v duhu narodnega edinstva in kako bi mi tukaj na tem kontinentu čim bolj uspešno doprinesli svoj delež k ekonomski in gospodarski obnovi naši rojstni domovini. To potrjuje, da je Zveza vstanovljena na pravi podlagi, ker se kot organizacija zanima za vse probleme, ki se tičejo delavcev in delavk ter v splošnem naroda.
Delegatinje smo se med pogovorom vprašale med seboj, kaj delamo n. pr. v Timminsu. Naše
tovarišice iz Sudbury so dejale: "Tu v Sudbury se zadolžimo za eno ali drugo stvar in tudi naredimo". Tako tudi mi je povedala naša vrla rojakinja Ela Garbas o njihovem delu v malem Geraldtonu. Saj približno tako delamo tudi v Timminsu. Naredimo načrt in gremo na delo. Toda naše delo bi bilo bolj uspešno, da smo v resnici vse Slovenke članice naše di-čne Zveze in da delamo skupno vse.
Sed&j je kampanja in zagotovo da se bo marsikatera naših rojakinj vpisala v Zvezo. Tako tudi moški, kateri niso še člani. Članice plačajo le borih 10 centov na mesec članarine in seje se vršijo enkrat na mesec. Torej ali naj katero zadrži 10 centov ali pa enkrat se vdeležiti seje na mesec, da bi ne postala članica? Nikakor ne morem verjeti, da bi to bil vzrok ali izgovor.
Sprijazniti se je treba z mislijo, resnico in nujnostjo da smo organizirani in združeni.
V Kirkland Lake imajo že precej članic, dočim bi jih ravno tako število pridobili skoraj v vsaki naselbini. Zgodi se pa tudi, da sami ne vemo, kje bi začeli. Kampanja namreč je v teku, pa čujem: "V Zvezo Kanadskih Slovencev me vpiši". O hvala lepa prijatelj, takih je potrebno, pa bi vsem bilo olajšano delo in z večjim veseljem bi ga tudi nadaljevali.
Utis o Konvenciji mi ostane vedno v spominu. Bilo bi pa tudi razveseljivo, da bi jih dobili vsaj pol ducata k nam v Timmins in Schumacher takih, kot je Zaje, Košmrl, Nemanič Slovenec it.
Ana Starič
London, 14. julija. — Danes se je pred izrednim vojaškim sodiščem v Ljubljani začela razprava proti članom "Gospodarskega društva" in proti članom Upravnega sveta ter nadzorstva "Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo". Vsi ti ljudje so obtoženi, da so s svojim sodelovanjem z okupatorjem izdali naše narodno in državne interese, ter delali proti skupni zavezniški stvari.
V	zvezi s tem bi opozorili na članek Radia London o tem, kdo je vojni zločinec. V članku pravi med drugim: "Zavezniške oblasti, ki so odgovorne za to, da bodo kaznovani vojni zločinci, se dobro zavedajo, da brez prostovoljne podpore voditeljev nemške industrije in finančnikov nacionalno socialistični režim nikdar ne bi mogel izvesti svojih načrtov in za izvedbo načtov dobiti vseh sredstev, katere je potreboval za napadalno vojno. Zato pravilno štejejo podpornike teh načrtov med vojne zločince".
Kar velja za nemške industrijalce in finančnike, velja tudi za tiste naše finančnike in industrijalce, ki so s svojim sodelovanjem podpirali nemške in italijanske fašiste pri izvajanju njihovih načrtov. Prav tako kot štejemo naše domače črnorokce, belo in plavogardiste, ustaše ter četnike, ki so morili po naših krajih v isto vrsto z nemškimi morilci ki so morili pri nas, v Rusiji, na Poljskem in drugod, moramo tudi naše gospodarstvenike, ki so se v-pregli v fašistični voz, šteti v iste vrste kot nemške gospodarstvenike. Nudili so pomoč onim silam v borbi proti zaveznikom in proti naši Narodno osvobodilni vojski. Zato tudi zanje veljajo besede radia London, ki je poudaril, da brez podpore gospodarstvenikov vojna ne bi bila možna. Ti ljudje so torej soodgovorni za vse zločine, ki sta jih fašizem in nacizem v tej vojni vršila.
V	zvezi s tem je morda najbolj značilno, da je Kreditni zavod Slovenije prepustil 30.794 delnic tovarne Ruše zloglasnemu nemškemu koncernu I. G. Farbenindustrie. Ta koncem je del največjih in najpomembnejših v Nemčiji. Udeležen je bil pri produkciji sintetičnega bencina, pri produkciji težke industrije in pri produkciji predmetov za avtoge-no varenje, vse tri vrste industrije pa so bile življenskega pomena za nemški vojni stroj. Poleg tega je bil ta koncern udeležen v najstrahovnejši vojni industriji, pri izdelovanju strupenih plinov. Ta koncern je izdeloval pline, s katerimi so morili ljudi v Aus-chwitzu. Prav tako so se vršili poizkusi s cepljenjem tifusa na ljudi v Buchenwaldu na zahtevo I. G. Farbenidustrie. Zločinsko delovanje tega koncema je torej oči-gledno. Kaj si moremo torej misliti o tistih naših ljudeh, ki so temu koncernu takorekoč poklonili 54.50% vrednosti velikega našega podjetja . kot so tvornice v Rušah?
Obtožnica in obtoženci
Javni tožilec IV. armije je vložil obtožnico pri izrednem vojaškem sodišču zoper naslednje Slovenske gospodarstvenike:
1. zoper člane "Gospodarske družbe" in upravnega sveta Kreditnega zavoda, ki so I. Westen Avgust, dr. ing. Klinar Herman, dr. Pestotnik Pavle, Tosti Avgust, Volk Avgust, dr. Windischer Franc;
Bled - Okrevališče naših borcev
Bled, ta biser naše Gorenjske, je sedaj sprejel v svoje okrilje naše junake, ki so ga osvobodili, naše borce, ki so po tolikem boju in trpljenju potrebni počitka.
Takoj po prihodu na Bled je Vojna oblast IV. Armije organizirala tu vojaško bolnico, kasneje pa preuredila samo za okrevališče izčrpanim borcem.
Da se je tako hitro uredilo, gre zasluga komandi mesta Radovljica.
Gestapo, ki je bila nastanjena po hotelih in vilah, je pustila iste v velikem neredu. Razbita okna in vrata, pokvarjene vodovodne naprave so našli povsod, kjer so se šopirili gestapovci. Dvajset ljudi je delalo mesec dni, poleg pa še četa nemških ujetnikov, da so vse to očistili. Šest kamijonov raznega vojaškega materjala in municije so nabrali po vilah in hotelih. Blejski ribič Bijol in čolnar Pregelj Anton pa sta očistila jezero. Iz globin sta potegnila za dvajset dobro naloženih voz različnega materijala: radio aparatov, telefonskih central, pisalnih strojev, mitraljezov, municije in
druge ropotije, katere so gestapo-povci v zadnjem hipu pometali v jezero.
Pod vodstvom politkomisarja Staneta Bertonclja je komanda mesta Radovljica organizirala več delavnic: mehanično, ključavničarsko, vodovodno, inštalatersko, mizarsko in se ,z veliko vnemo lotila dela v poškodovanih hotelih. Največ požrtvovalnosti so pokazali delavci mehanične delavnice. Pod vodstvom tovariša Mandelca je dvanajst v enem mesecu popravilo 180 motornih vozil. V tem številu je bilo tudi precej generalnih reparatur, ki so zahtevale precej časa. Fantje so delali prostovoljno po 16 do 18 ur dnevno, da pokažejo naši vojski svojo globoko hvaležnost
"Park hotel" in "Grand hotel Toplice" nudita sedaj prijetno bivališče 114 oficirjem in borcem Jugoslovanske armade.
Čolni brzijo po zelenih valovih, iz njih pa odmeva pesem veselih borcev po tej lepi blejski kotlini. Očak Triglav ponosno gleda na svoje zveste sinove, gleda in se raduje, ko vidi da sedaj po pre-stanem trpljenju v miru uživajo
lepoto slovenske zemlje, za katero so prelivali svojo kri. Skrivnosten mir, sveži zrak, sonce in zeleno jezero jim bo vrnilo zdravje in moč, da bodo z novimi silami poprijeli za delo za obnovo in dvig naše drage domovine.
Ponosen je Triglav na svoj rod . . .
. . . , vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal . . .
Da, bolj trdno in samozavestno stoji danes slovenski narod na svoji zemlji, kot kdaj koli v zgodovini.
Kljub temu, da so na oddihu, naši borci delajo in se na svojih političnih urah pripravljajo za naloge, ki jih še čakajo. Tudi na vojaške vaje ne pozabijo. Vse gre po strogem vojaškem redu, za vsako uro je drugo opravilo. Ob večerih pa prirejajo v dvorani kazine zabavne in kulturne večere katere naštudirajo sami, včasih pa jih pride razvedrit kada igralska ali pevska skupina. Tako so v četrtek, 5. t. m. gojenci Glasbene akademije iz Ljubljane priredili našim junakom lep kulturni večer. Recitacije, petje, zlasti pa solo-
2.	zoper člane "Gospodarske družbe", ki so: dr. Pirkmajer Ot-mar, Praprotnik Rezika, Šarabon Minka;
3.	zoper člane upravnega sveta Kreditnega zavoda, ki so; Turk Rajko, čeč Karol, dr. Božič Mirko, dr. Krivic Rudolf;
4.	zoper člane nadzorstva "Kreditnega zavoda", ki so; Verovšek Josip, Sušnik Rihard in Urbane Franc.
Obtožnica jih obtožuje, da so v času zasedbe našega ozemlja po italijanskih in nemških fašističnih silah brez vsakega okupatorjevega pritiska gospodarsko pomagali okupatorju pri izvrševanju njegovih vojaških zločinov zoper v-se narode Jugoslavije in zoper zaveznike vobče s tem:
1.	da se prevzeli za Kreditni zavod blagajniške posle za Parti-to Nationale Fascista in Gioventu Italiana del Littorio, za katere posle so priznavali in dajali 4% kreditne obresti v nameri, da da-jajo okupatorju protizakonite ugodnosti, ker je bila sicer normativno določena za razpoložljive račune največ l%obrestnam era;
2.	da se za Kreditni zavod pod pisali skupno za 17,678.000 lir državnih zakladnih bonov, namenjenih izključno v obroževalne svr-he fašističnih oboroženih sil;
3.	da so s posebno namero, da gospodarsko čimbolj koristijo sovražniku odsvojili za Kreditni zavod udeležbo Kreditnega zavoda pri tovarni za dušik Ruše v korist I. G. Farbenindustrie in sicer 30. 794 delnic po 263 Din, pri čemer je znašala faktična notranja delnica po zaupni bilanci z dnem 31. XII. 1940 Din. 576.079. — tako, da so okupatorja obogateli za 54.40% vrednosti;
4.	da so odsvojili udeležbo Kreditnega zavoda pri Jeklarni grofa Thurneskega na Ravanah, v korist nemške tvrdke Gebruder Boh-ler Comp. na Dunaju in sicer za 12.000 delnic;
5.	da so vzdrževali in. zelo razširili v primeri s poslovanjem pred zasedbo leta 1941 poslovne zveze Kreditnega zavoda z italijanskimi bankami ter napravili Kreditni zavod za korespondenta Banca d'Italia;
6.	da so z dejanjem ugodnosti nemškim pravnim in fizičnim osebam v času pred okupacijo rušili obrambno moč Jugoslavije. Takrat so v pretežni večini dajali kredite tvrdkam tako da so le-te prejele od Kreditnega zavoda v letu 1939 66.58%, v letu 1940 44%, in v letu 1941 66.84% vseh dovoljenih posojil.
Ti ljudje so torej izdali narodno borbo, ker so z gospodarskimi ukrepi pomagali okupatorju. Zagrešili so zločinstvo, ker so stavili gospodarsko podjetje v službo in podporo okupatorju in ker so leta 1941 na odgovornih mestih delovali kot petokolonaši in tako prispevali k sramotnemu porazu in kapitulaciji Jugoslavije. Zagrešili so zločinstva po čl. 14 in 16 Uredbe o vojaških sodiščih in zločinstvo po čl. 3. zakona o kaznovanju zločinov zoper slovensko narodno čast z dne 5. junija 1945.
OBRAZLOŽITEV
Vsi obtoženci predstavljajo odgovorno vodstvo Kreditnega zavoda v Ljubljani. Oblika njihovega udejstvovanja je formulirana v pogodbi Gospodarske družbe z dne 1. julija 1943 in oblastno odobrenih pravil Kreditnega zavoda. Iz teh pravil, iz te pogodbe, iz no-tornih dejstev in tudi iz zagovora obtožencev je razvidno, da so obtoženci one osebe, ki so izvrševale to, kar je ves čas vršil Kreditni zavod in so torej odgovorne za vse delo tega zavoda pred razsu-lom Jugoslavije in med okupacijo. Vsi obdolženci predstavljajo najmočnejšo plat pridobitnikov. Njihova gospodarska osnova jim je dajala moč, da so lahko vodili posle tudi med okupacijo v korist ali škodo svojega naroda. Obtoženci so se odločili za srednje.
Odgovornost obtožencev temelji tudi na neposredni funkcionalni osnovi, ki so jó imeli kot organi Kreditnega zavoda. Prva skupina obtožencev so člani Gospodarske družbe in člani upravnega sveta Kreditnega zavoda obenem. Člani gospodarske družbe so -bili lastniki večinskega paketa delnic Kreditnega zavoda in so s tem imeli po pravilih akcijskega regulativa vso oblast razpolaganja s Kreditnim zavodom. Ta skupina obdolžencev pa je sedela tudi v upravnem odboru in predstavlja
iniciativni in izvršni organ Kreditnega zavoda, torej po domače ta skupina je vršila vse, kar se na zunaj pokazalo, da vrši Kreditni zavod.
Druga skupina obtožencev so člani Gospodarske družbe. Ker po gornjem vemo, kaj je bila Gospodarska družba, nam je jasno, da je ta skupina odgovorna za vse delo Kreditnega zavoda. Tretjo skupino obtožencev predstavlja upravni odbor Kreditnega zavoda, ki je bil neposredni izvrševalec vseh poslov Kreditnega zavoda. Zato tudi ta odgovarja za vsa sodelovanja Kreditnega zavoda z okupatorji, saj je imel veliko možnost da prepreči sramotno, za slovensko gospodarsko pogubono-sno poslovanje zavoda.
Posebno skupino obtožencev predstavlja nadzorstvo. Svoje naloge je vršilo tako pomanjkljivo, da je Kreditni zavod lahko i prevzel izvrševanje blagajniških poslov za fažiste, da jim je obrestoval njihov denar za 3% preko najvijše dovoljene obrestne mere, da je sodeloval pri oborožitvi fašistične Italije, itd.
Če se eden ali drugi obtožencev zagovarja, češ, da ni vedel da Kreditni zavod sodeluje z okupatorji, je to brezpomemben in 'ne upoštevan razgovor. Za kazensko odgovornost je nevažno, če kdo od obdolžencev nalašč noče vedeti, kaj počenja Kreditni zavod potem, ko je to vedela vsa slovenska javnost. Dolžnost vsakega obdolžencev bi bila, da bi ob težkih in za našo slovensko javnost tako kričečih zločinih izrabil svojo vodilno mesto, da bi preprečil nadaljnje izvrševanje zločinstev. Če pa se mu to ne bi posrečilo, bi moral odložiti svojo funkcijo. Tega pa nobeden izmed obtožencev ni storil, ampak so vsi vztrajali na svojih mestih. Vsi so sprejemali dobičke in gospodarske koristi, ki jih jim je mogel nuditi Kreditni zavod zato, ker je sodeloval po njihovi zaslugi z okupatorjem in s tem užival priviligiran položaj. Pohlep po denarju, po dobičku je pripeljal je ljudi na zatožno klop.
(Konec prihodnjič)
i^flUN v- ^
spevi so navdušili borce in jih utrdili v spoznanju, da domovina dobro ve, koliko dolguje svojim partizanom in jim to skuša po svojih močeh povrniti. (Povzeto iz "Ljudske Pravice".)
VABILO NA ZABAVO
Sudbury tem potom se naznanja članstvu lokalnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, da se bo vršila redna seja Sveta dne 28 oktobra v društvenih prostorih in sicer od 1 uri popoldne.
Članstvo lokalnega Sveta se naproša, da se vdeleži redne seje, ker imamo na dnevnem redu več važnih vprašanj za rešiti.
Odbor:
VINSKA TRGATEV
Veče Južnih Slovanov v Sudbury, priredi plesno zabavo s trganjem grozdja v nedeljo dne 28 oktobra v društvenih prostorih 322 Bessie St.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Vabljeni so vsi Slovenci, Hrvati in Srbi, posebno dekleta in fantje, žene in možje, da se udeležijo te plesne zabave. Saj se že sam zopet veselim, ker vem, da me bo zopet katera spravila v zadrego in povabila plesati, ko bo tako poskočno zaigrala Kazimir Fojs orkestra.
Za odbor, J. S.
POZIV NA SEJO
Redna seja odseka Zveze Kanadskih Slovencev v St. Catharines se bode vršila v nedeljo dne 28 oktobra, pri dobro znanem rojaku br. L. Bukovcu, v Vineland.
Naproša se člane in članice, da se udeležite v polnem številu in pripeljete še svoje prijatelje.
Tajnik:
PISMO IZ ROŽNEGA DOLA PRI SEMIČU
(Iz 3 strani)
mi je težko opisati. Kljub temu jih je vrag vzel!
Jože, oprosti ker Ti pišem na tak papir, nimam drugega. Prosim piši nam kako si Ti živel ta leta? Naš oče so se zelo postarali, saj tudi so stari že 77 let. In ta grozna vojna ga je uničil^ popolnoma. Torej Jože, upam da se boš kmalu oglasil s pismom.
Tvoj brat France in družina To pismo je bilo napisano na majhen košček papirja, katero pa bo služilo v pojasnilo nekaterim rojakom — ki še danes ne verujejo kako strašno je razsajal fašistični sovražnik po naši slovenski zemlji.
Pozdrav vsem čitateljem Edinosti.
Joe Skedel
Iz francoščine prevedla K. N.
"Na srečo ste se vrnili v toplo naročje svojih starišev," je pristavil tolažeče. "Da, ti so mi s svojim razumevanjem mnogo pripomogli, da sem prebolela tisti kritični čas, ko mi ni bilo več ne do mladosti in ne do življenja. šele zadnji čas sem se toliko popravila, da sem se lahko pozanimala za vas in za usodo".
"Ali niste poprej nikoli želeli izvedeti kakšno novico o meni? je napeto vprašal.
Vnovič je zardela, čeprav je govoril ljubeznivo, je po napetem pričakovanju njenega odgovora uganila, idia ga je njena nebrižnost v živo zadela.
"Nisem mogla," je zašepetala. "Povedala sem vam že da nisem mogla ne misliti ne delati."
"Toida vaši starši?"
čez nežni Oranin obraz je zletela temna senca. Ni si upala z besedo na dan. Oklevajoče ga je pogledala.
''Priznati vam moram d;a sem bila v zelo mučnem položaju, " je naposled dejala.
Potlej je zbrala vso svojo energijo in odločno pričela:
"Oprostite mi to oklevanje, senor. Poznam očetovo strogost in hitro jezo, zato si nisem upala takoj priznati svoje poroke. Dolgo sem zato živela tako, kakor da bi bila še zmerom dekle, ne da bi kdo slutil, da je drugače."
"Oh; ali niste o meni ničesar povedali svojim staršem?" je živo vprašal.
"Ne. Prav zato sem si poiskala utehe tako, da sem se natančneje pozanimala za vas. Saj nisem vedela o vas ničesar drugega, kakor da vam je Moreno ime. Vi ste obdržali najino poročno listino, zato je bilo nekoliko težko dobiti točne podatke o vas."
Utihnila je misleč, da ji bo pomagal premagati to mučno priznanje. Zmotila se je. Mladi Španec je molčal, njegove oči so se neisprosno upirale v njene ustnice. Morala je nadaljevati:
"Ko sem bila prvič na poslaništvu, mi niso mogli ničesar pravega povedati o vas. Počakati sem morala nekaj tednov, dokler me niso spet poklicali."
"In so vam mnogo govorili o meni?, je živahno vprašal.
"Narobe! Zelo malo. Izvedela sem samo, da ste živi in d,a prebivate v Madridiu."
Moreno se je zganil; mladi ženi se je zazdelo, da se je v njegovih lepih očeh ukresal nov ogenj. Toda samo za trenutek je videla ta svetli sij; takoj nato je ugasnil, kakor če upihnemo svečo. Vprašal je dalje:
,"In vaš oče?" "Ali se zdaj ne ve, da ste poročeni?"
"Pač. Zdaj vse ve. Morala sem mu vse priznati."
"Zakaj ?"
"Oh . . . Nič posebnega ni bilo . . ."
Videl je, da jo je to vprašanje presenetilo in da ni bila pripravljena nanj. V zadregi se je zagledala v daljavo, tja, kjer se je medlo jesensko nebo prelivalo v gladino reke. Potem se je vzravnala in resno dejala.
"Moj oče je hotel da se poročim . . . Morala sem mu razodeti, kako je z menoj."
Zdelo se je, kakor da bi takoj laže zadihala. Zdaj ji ni bilo ničesar več prikrivati.
Na obrazu mladega moža se je pokazalo očitno olajšanje. Moreno je doumel Oranino poštenost, njeno tovarištvo se mu je pokazalo v vsej poplnost, Očarala ga je To dekle je imelo srce in pamet na pravem mestu. Zavedal se je, da ne bi mogel najti zvestejše in poštenejse žene, kakor je bila ta mlada in lepa Francozinja.
In tisti trenutek jo je pogledal tako vroče in ljubeče, da je Orana nehote zardela. Mladi Španec bi bil dal tisto sekundo vse, kar je imel, samo da bi izvedel, ali Orana priznava veljavnost njune poroke ali ne. Zato je po ovikih vprašal.
"Torej vaš oče ve, da sva poročena?"
"Da."
"In kaj pravi k temu?"
Ni mu prikrivati resnice. Mirno je dajala: "Doslej še ni doumel, kako sem se mogla poročiti s človekom, ki sem ga poznala samo nekaj ur. Očita mi, kako sem se mogla poročiti z tujcem."
Videč kako se mu je pri teh besedah stemnil obraz, je hitro pristavila, da bi zabrisala mučni vtis prejšnjega stavka:
"Kajpak, zdaj eanj ne boste tujec, Pojdite z menoj v grad, predstavila vas bom svojim starišem. Vi jih boste pač znali bolje prepričati o potrebi najine poroke kakor jaz, ki se sama komaj prav razumem da sem že poročena. ..."
željno je ogledoval njen drobni obrazek, ljubko zardel od prizadevanja, dia bi ga prepričala. Njegov resni obraz se je nehote omehčal v dobrodušnem smehljaju, ko je mehko .dejal: "Vi, mala senora, torej mislite, da bom jaz znal prepričati vaše starše bolje kakor vi sami?" "Da zanesljivo. Posebno, če jim boste predočili, da bi danes morda ne bila morda več med' živemi, če me ne bi bili vi na ta način rešili. . . To je njihova šibka točka. Zaradi ljubezni so mi oprostili, da sem se poročila z vami."
"Oprostite" jo je vljudno prekinil, " ne razumem vas diobro. Ali vaši starši ne verjamejo, da ste bili v smrtni nevarnosti ? Ali bi mar rajši, videli, da bi bili mrtvi, kakor pa poročeni s poštenim človekom, če prav tujcem ?"
Orana se je nekaj trenutkov obotavljala in ni odgovorila. Skušala je zaceliti ranjeno samoljublje svojega moža, toda videla je, da to ni tako lahko.
"Ne odgovorite?" Je še bolj začudeno vprašal. "Mar naj to pomeni, dia sem uganil resnico ?"
"Oh, moja mati ne misli tako", se je utrgalo iz mlade žene. "In tudi oče najbrž ne". Je hitro dodala.
"Torej je po sredi nekaj drugega?"
"Da," je tiho dejala." Moji starši so iz dobe, ko so bile ljudem prihranjene socijalne strahote, kakršne doživljamo dandanašnji. Zato je njihova miselnost čisto drugačna od naše."
"Orana, povejte mi vselej resnico," je rekel mirno, toda kar nekam zapovedovalno. Na tihem mu je bilo vseč, da mu njegova žena ni skušala ničesar prikriti. Zdelo se mu je, da jo je njena odkritost silno zbližala in ju zvezala s tiho, a trdno vezjo, trdnejšo od vseh poročnih listnim na svetu. Bila sta mož in žena, pripravljena, da se skupaj borita proti vesm nevarnostim in nevšečnostim, ki bi jima utegnile križati pot.
(Nadalje prihodnjič)