Poštnina plačana v gotovimi. Ci sta 25.— tir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-SI Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto Vlil. - Štev. 28 Trst - Gorica 9. julija 1954 Izhaja vsak petek ZGODOVINA BO SODILA IN OBSODILA PRODAJO SLOVENSKE ZEMLJE II PREMISLEK OB DMAliitJSTI URI! nTTWWrHWii1?7MmfiiTJl>MilMrrmi II IIIMBimillWngT<'—TtMAlMlTfTfllTiawn:,Tr5WCCTniTTTBT'n Slovenski politiki bi morali biti prvi zagovorniki STO in ne grobokopi obstanka tržaš. Slovencev] Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja vedno bolj vznemirja duhove. ' Od rešitve J;ega vprašanja sta vendar odvisna obstoj in bodočnost vsega tukajšnjega prebi va.lstva, tako italijanskega, še .bolj pa slovenskega. Stranke in skupine, ki nosijo glavno odgovornos. zs tako nemogočo rešitev, kakršno zdaj pripravljajo, se na zunaj delajo, kakor da bi v zadnjem trenutku skušale rešiti, kar se rešiti da. Toda vse to je licemerstvo in farizejstvo, s katerim skrivajo sv^-jo slabo vest. Klavrna vloga likvidatorjev Tako so tržaški demokristjani odšli na Neapeljski kongres svoje stranke z odločnim protestom proti razkosanju STO, toda vkljub temu so morali sprejeti resolucijo, ki dejansko potrjuje razdelitev. Nekaj podobnega se je dogodilo tudi tržaškim titovcem, ki so na Brionih zaman ponavljali svojemu gospodarju, da ne marajo več pod Kalijo. Tovariš »predsednik« jim je enostavno hladno odvrnil, da je »spričo sedanjega mednarodnega položaja nastala nujnost, da se Jugoslavija in Italija sporazumeta«. 'Junaški delegati so nato obmolknili. Nekoliko so se spogledali, ugotovili, da je že prišel trenutek, pa so potegnili iz žepa spomenico, na kateri so bile napisane želje za slučaj, če pridejo pod Italijo... Krasno, kaj? Kdo bi sploh resno jemal takšne proteste, če ve, da nosijo njihovi glasniki pri sebi žr. vnaprej pripravljeno kapitulacij > To so .branilci načela »Nikdar več pod Italijo« in »Baje smrt kakor Trst«! Zagotovo Bodo prišli v zgodovino. Samo s kakšno oceno, to je dr.ugo vprašanje. Sicer pa je to popolnoma narav-n" Drugačne vloge ne morejo odi-. sr^ti k* ’»-'*■§ nfeodvisni Žastbpniki tukajšnjeg. prebfvalstva, temveč samo pl. in pokorni izvrševalci zapove, vladajočih strank dveh sosednjih držav. Taki ljudje si morajo tudi dovoliti, kakor n. pr. dr. Dekleva, da ne smejo prisostvovati sejam občinskega sveta, ko se na njih razpravlja o Tržaškem vprašanju, nato pa morajo v jugoslovanskem paviljonu, na tržaškem velesejmu, spremljati iredentističnega župana Bartolija. Od obeih je menda samo Bartoli lahko nosil pokoncu glave saj je od začetka vedno zvest sebi in svojim načelom, medtem ko mora dr .Dekleva pokorno slediti presneto vijugavi '»liniji«, ki bi se v trenutku predaje tržaških Slovencev Italiji neslavno ugriznila v .svoj lastni rep. Pripeljala bi namreč tja, kjer je 1. 1940 pričela. Žalostna usoda za ljudi, katerim je treba priznati, da so vsaj v e-nem delu svojega življenja nosil: hrbtenico in možatost, ki sta goreli iz lastnega notranjega plamena. Kako klavrni so samo bili na nedeljskem sestanku mestnega aktiva OF, ko so zaman prepričevali svoje članstvo, da je trenutno najboljša rešitev povratek pod Italijo! Saj je še Boletu spodrsnilo, da je dejal, »da OF ne bo nikoli pristala na ponovno italijansko okupacijo naše zemlje in se 'bo prot' trki, rešitvi Tržaškega vprašanja borila.« Kako pa, tov. Bole? S kapitulantskimi spomenicami? Dri svojih utemeljitvah si .nekdanji revolucionar Stoka ni mogel izmisliti nič drugega, kakor da je .tudi »vodstvo Slovenske demokratske •zveze .za STO zgolj iz sovraštva do, Jugoslavije, čeprav se zaveda, da je borba za STO nerealna«. Ker smo pa v našem današnjem članku že itak nameravali razpravljati o tem vprašanju, bomo torej odgovorili tudi temu briljantnemu ide"-logu usihajoče Osvobodilne fronte „0 realnosti" in „nerea1nosti“ STO Stoka je dejal, da »STO že dolgo »ima zagovornikov niti pri tistih ki so ga .ustvarili«. Deloma je to ires. Toda število trenutnih pristašev ni najboljše merilo za pravilnost kakšne ideje. Posebno še v tem primeru, ko gre za tuje, ne pri-zadete pristaše in nepristaše Obenem tudi ni res, da bi prav današnja Jugoslavija na .najprimernejši način zastopala koristi tukajšnjega prebivalstva, kakor to itrr*i Stoka. Na eno grobo napako in o-puščeno priliko smo otipljivo po kazali v članku o verjetnih izidih plebiscita za Svobodno tržaško o- zemije, ki smo ga objavili v zadnji itevUKi »Demokracije«. Zaman se n. pr. razpisuje »JXov.i list« o tem, naito Bi Dil plebiscit nemogoč, ker ga Italija .nikdar ne bi sprejela. i\a arugi strani stoji namreč neovrgljivo dejstvo, da ga Jugoslavija spioh nitcdur ni ponudila, in tu vkljub temu, da prav dobro ve,' a« je za STO vsaj vse tukajšnje siovensko in v njegovem istrskem, deiu nudi hrvaško prebivalstvo, katerega želje bi morale .biti za matično državo; če jo res prevevajo materinska čustva, najbolj merodajne. Sedanji odgovorni jugoslovanski politiki namreč sploh nikda* niso smairali STO za »realno« rešitev. Zato se nikdar nisio resno zavzemali za njegovo uresničenje. Pač pa so sKupno i italijanskimi iredentisti storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi glede STO izgubili po-; trpljenje še njegovi zadnji merodajni mednarodno - politični zagovorniki in pristaši. To pa je njihov izvirni greh in velika napaka v povojnem reševanju Tržaškega vprašanja. Vemo, da niti za italijansko vlado, niti za Tita in njegove ministre ne igra glavno vlogo vprašanje blaginje tukajšnjega prebivalstva. Gre pač za dva psa, ki sta se zagrizla v isto žrtev in vsak hoče zdaj imeti svoj kos. Vse to bi še bilo opravičljivo, če bi po uničenju spornega predmeta lahko računali na sožitje in miren razvoj. Nas bi pač žrtvovali, a nebo na ju goslcvansko - italijanskih mejah bi se zjasnilo. Nekaj te svetlobe in toplote bi padlo tudi na nas. Toda »realna rešitev«, kakršno pripravljata sedanja jugoslovanska in italijanska vlada, nima teh lastnosti Obe strapki si izrecno pridržujeta pravico, da se bosta še naprej prepirali za. ta 'kos zemlje. e??Ker*W??eTujajo 'dififeSriji jti^oslo* vanski in italijanski politiki Tržaško vprašanje v soglasju z namišljenimi interesi in prestižem svojih držav, ne pa v skladu s koristmi tukajšnjega prebivalstva, si 'e torej vredno ogledati, kaj si od napovedane rešitve obetajo eni ali drugi. Nas tako nihče ne šteje, toda iz takšne primerjave bomo vsaj videli, katera stran bi od tega verjetno imela korist in katera tvega izgubo: To je edino merilo za oceno realnosti takšne ali drugačne politike. Kaj naj ba dobila Italija? Kakor sledi iz vesti, ki od časa do časa prodrejo zaroto molka na italijanski in jugoslovanski strani se z njo ne bo odrekla morebitne ga postavljanja 'Zaiitev po arugih deiin današnjega jugoslovanskega ozemlja ali po področju B STO. Ona se bo samo »začasno« zadovoljila s tem, kar dobi. Veretno bo , sta sicer Velika Britanija m Združene države pri tem izjavili, da je v ten njenih težnjah, ne bosta pod pirali, toda na drugi strani ji bosta seveda dopustili, da ob prvi priložnosti te svoje težnje sama uresniči ter je pri .tem ne bosta o-virali. Danes ta nevarnost ni neposredna. Toda za zgodovino narodov niso merodajni meseci ali ieta, temveč desetletja in stoletja. Jugoslavija ima danes diktatorski režim, za katerega se ve samo to, da ač lastnemu narodu večino bolj odtujuje, da mu postaj> vedno bolj neznosen, ne pa priljubljen. Nekega drie bo prišel dan, ko bo odletel. Tudi Mussolini je gradil svoje carstvo za stoletja, začel je šteti *vp-jo »ero*., Hitler je računal kar n» tisočletja, pa je oba kar na lepem odpihnilo. Pri .tem sta imela še to prednost, da sta bila doma vsaj pri precejanjem delu prebivalstva močno priljubljena. Sedanji jugoslovanski režim pa ni v takšnem položaju in zato je njegov .neslaven kpnec toliko bolj verjeten. Ka' ko gredo takšne stvari pa že vemo. Razen kemalovcev, ki so v Turčiji znali na miren način preoblikovati svoj enostrankarski vtoriiarni režim, so vse ostale diktature padle v okoliščinah, ki so imele za posledico- vsaj trenutno veliko oslab- ljenje države. To je trenutek, na katerega 'bo, s jugoslovanskem primeru, potrpežljivo čakala italijar. ska diplomacija. Sele takrat bo znova vrgla svoje, od sedanje u-r?Sne jugoslovanske viade priznane, karte na mizo. Italijanska poteza je torej trezno preračunana. Ce bi tu obstojale STO, za katerega bi mednarodnopravno jamčila cela vrsta držav. . če bi Triaško vprašanje rešili na »dokončen« način, pri katerem bi za ustvarjeno stanje jamčile vsaj zahodne sile, potem bi .kaj takega bilo nemogoče. Zato vztraja italijanska diplomacija .na »zača snosti« rešitve, Tito in njegovi svetovalci, naj bi .bili veliki »realisti«, pa so na to pristali. Zakaj? Verjetno zato, da bodo » pred lastnim narodom svoj korak lahko opravičili z izgovorom, češ tudi mi se nismo ničernur odrekli! Toda italijanska diplomacija ne računa samo na padec sedanje jugoslovanske diktature. V njenih postavkah igra primerno vlogo tudi srbo-hrvntsko vprašanje, l{i je šsi vedno velika neznanka jugoslo-vanske notranje politike. Tudi ono bi lahko postalo v doglednem čas.i vzrok slabosti državne tvorbe, ki leži ob vzhodni obali Jadrana. Zunanje ministrstvo države, ki smatra da ima tam svoje pravice, ni moglo pozabiti, da se mu je po razpadu Jugoslavije, leta 1941, posrečilo dobiti to, česar mu celo svečano podpisani Londonski pakt ni prinesel in izročil leta 1918! (Nadaljevanje na 2. strani) 11 n rxiTTII|fffffr" Zvon svobodet udi za STOJ Pred dnevi je ameriški narod praznoval 178. obletnico ameriške neodvisnosti. Morda je najbolj prepričljiv simbol, hotenja narodov po sprostitvi prav zvon svobode in .neodvisnosti v Filadelfiji v Združenih državah. Ta zvon pozvanja SLOVENCI V TUI1NI ZA STO rirmes* S ijjkSne; da m »iuveiiaksj svobdBmo r&žvija le iži movine, pa čeprav ga pri tem dušijo razmere težkega izgnanstva. Zato pa so v .zadnjem času tembolj razveseljivi nekateri pojavi, ki kažejo, da se stvari končno premikajo z mrtve točke. Slovenska ljudska stranka za Jugoslavijo Med te spada n. pr. tudi program, katerega je nedavno objavila Slovenska ljudska stranka. V 1. členil svojega programa namreč pravi: »Slovenski narod ima po narav nem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje., da vstopa v državne zveze ter sobi nova rešitev imela značaj »za - I deluje v družbi svobodnih naro-časnosti«. Kaj to pomeni? Italija dov. SLS stremi in dela, da bi slo- Po Churchillovem odhodu Churchill je zapustil ameriško predstolnico in Američani so bili ob njegovem odhodu v resnici ginjeni. V očeh ameriške javnosti simbolizira britanski predsednik vlade veliko zavezništvo za časa druge svetovne vojne. Churchillova mati je bila Američanka, in »Winnie« ne pozabi pri svojih obiskih v iZdruženih državah tega ni koli omeniti. Prav .zato ga v Ameriki smatrajo za »daljnega sorodnika«. Churchill je prečkal Atlantski ocean med drugo svetovno vojno ‘v. časih najresnejših kriz. Danes je na milijone Američanov prepričanih, da je bil Churchillov obisk zadnji in mnogi se sprašujejo, ali bodo v slučaju novih nevarnosti možje enakega formata zamenjali starega državnika. Vsekakor je treba nenavadnemu ugledu, ki ga Churchill uživa, pripisati, da britansko - ameriško nasprotje za časa washingtonske kon ■ ference ni prišlo do’ izrazitejše c-blike. Kljub temu so Američan' neupravičeno nekoliko osupli, če primerjajo Churchillov sedanjii o bisk z obiskom I. 1946. Churchill je 'bil tisti, ki je v svojem znamer ■nitem govoru v Fultonu sprožil poplah o .naraščajoči nevarnosti mednarodnega komunizma in opomnil zahodni svet na čim večjo budnost. Churchill je bil tisti, ki je prvi spregovoril o »železni zavesi«. Danes pa mnogi, ki so ga ta ■krat poslušali v Fultonu'in so njegovo zadržanje nasproti Sovjetom smatrali za preveč brutalno, z mešanimi občutku sprejemajo pomir Ijive .nasvete. Takratni Churchill je v resnici v presenetljivem kon trastu 'z današnjim. Takrat ogenj, danes voda... Pred svojem odhodom iz Združenih držav je Churchill ameriškemu tisku postregel z daljšo konferenco. Pokazal se je za izredno genialnega in izvil prisotnim tisoč novinarjem burne ovacije, čerav po jih je ibilo devet sto takih vmes. ki z njegovimi izvajanji niso •soglašali. Kljub temu je Churchill odkritosrčno izrekel besede, ki jih je v resnici tudi mislil. Storil je to nenavadno vljudnostjo; mnogi novinarji so celo zapisali: z diabolično spretnostjo. Brez Churchilla bi .britanska misija v Washingtonn doživela polom: tako vsaj sodijo resni politični .strokovnjaki. S tem pa seveda ni rečeno, da ie veliko zavezništvo izza druge svetovne vojne danes zopet tako solidno, kakor je bilo med vojno, in da Velike Britanije ameriški tisk več ne kritizira. Osebni uspeh Churchilla je bil vsekakor popoln in neki new-yorški list je zapisal »zadnjemu velikih mož naše dobe se je posrečilo, da Je za amaterj ožigosal ostale politike, ki ima j 3 sicer najboljše namene, so pa kljub tpmu amaterji.« Iz Churchillovega obiska Wa shingtomu vsekakor lahko zaključimo, da sta Churchill in Eisenho-wer le našla področje sporazuma čeprav sta si zaenkrat na tem področju, posebno v vprašanju Indo kine, še jftecej oddaljena, in to predvsem zaradi zadržanja obeh narodov, katerim sta nič več in nič manj kot njihova glasnika. mre državi.« Slovenska državnost pa Slovenski ljudski stranki ni ovira 'za povezavo z drugimi narodi, j>osebno pa ine za povezavo z ostalimi Južnimi Slovani. To izrecno poudarja 7i členu svojega programa, ki i-ma naslov »Jugoslavija«: »Slovenci smo po svobodni odločitvi vstopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi (Majska deklamacija). Zemljepisne, geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potreba za o-In ambo ozemlja kažejo in utemeljujejo usodno življenjsko povezanost slovenskega naroda z ostalim: južnoslovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče pa je svoboda.« V 8. členu pa še posebej podčrtava: »SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in. najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vpra-anje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav. Stranka pozdravlja in podpira graditev in organizacijo Združenih držav Evrope.« S tem je torej Slovenska ljudska stranka izjavila, da bo zagovarjala uresničenje svobodne in demokratične federativne ali konfederativ-ne Jugoslavije, pustila pa je odprta vrata tudi vsem tistim, ki smatrajo, da mora vsako bodoč« aržavnopravno povezanost potrditi narod. Obenem je tako podana o-snova tudi za koristno sodelovanje s Hrvati pri iskanju njihovega sporazuma s Srbi. Z objavo tega programa je Slovenska ljudska stranka (v emigraciji) .končno napravila korak, ki je bil že skrajno potreben. V gledanju na Jugoslavijo se je postavila v približno isto črto S. Slovensko demokratsko stranke (slovenski liberalci v emigraciji) in s Slovenskimi socialisti (v emigraciji). Sodelovanje vseh teh treh slovenskih demokratičnih e-migrantskih skupin je s tem dobilo tudi na zunaj skupno osnovo. Približno tri tedne po objavi pravkar obravnavanega programa pa je v Washingtonu zasedale predsedstvo Narodnega odbora za Slovenijo, v katerem so zastopane vse tri naštete stranke. Poročilo o seji Narodnega odbora je za nas zanimivo posebno .zaradi tega, ker v svojem drugem odstavku ponovno poudarja stališče slovenske e-migracije do Tržaškega vprašanja Zaradi dokumentarične vrednosti pa objavljamo komunike v celoti: so se tonu sestali člani predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo. Proučili so položaj v domovini in prišli do soglasnega zaključka, da se totalitaristični značaj komunističnega režima v Jugoslaviji, katerega zunanja in notranja moč se je v zadnjem času zaradi upornosti zatiranega naroda ter lastnih raz-kiajalnih sil sicer zmanjšala, ni spremenil. Soglasno so ugotovili potrebo in se zedinili o sredstvih borbe proti temu režimu. V tem smislu Narodni odbor za Slovenijo pozdravlja vztrajno odpornost rojakov v domovini ter poziva njih in rojake v tujini k složnosti ter tvornemu in neustrašenemu delu za dosego končnega smotra, ponovne osvoboditve ter vrnitve človečanskih in političnih pravic. Člani predsedstva so proučili tudi položaj v zvezi s Tržaškim vprašanjem. Narodni odbor pozdravlja odločnost tržaških Slovencev pri zagovarjanju obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja. Narodni odbor a Slovenijo vztraja slej ko prej pri svoji izjavi z dne 13. novem Irra 1953, ki zahtev^ spoštovanje določb itajijansko - jugoslovanske mirovne ‘pogodbe ter ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja kot trenutno edino rešitev v dulri mednarodnega prava in evropskega sodelovanja. Narodni odbor za Slovenijo pr o si vse jugoslovanske politične či nitelje v emigraciji, naj pristopijo v duhu pomirljivosti in sloge k reševanju medsebojnih visečih vprašanj: Le tako bomo vsi izpolnili, dolžnosti, ki jih imamo v usodni borbi med mednarodnim komuniz mom in pravimi demokratskimi silami r>sega sveta do svoje domovine in vsega človeštva. Washington, 13. junija 1954. MIHA KREK BOGUMIL VOSNJAK Kakor vidimo iz zadnjega odstavka poziva Narodni odbor za Slovenijo vso jugoslovansko emigracijo k slogi. Postalo je. že preveč očitno, da se Titov režim šopiri v domovini samo zaradi tega. ker je bila emigracija doslej nesposobna, da bi mu ustvarila enakovredno demokratično protiutež Upajmo, da se bo končno spame tova’a. kajti tudi zamejski Slovenci.bi radi videli, da bi v naši matični domovini vladale razmere, v katerih bi bili naši bratje srečni in zadovoljni ter bi se v Jugoslavijo vračali, ne pa iz nje bežali. Taka Jugoslavija bi tudi nas drugače podpirala ter razumela itn nanjo bi lahko bili pred tujci resnično ponosni. vedno takrat, ko narodom grozi zasužnjenje, opominja pa Američane na obrambo neodvisnosti vsako leto 4. julija. Hranijo ga v dvorani v Filadelfiji, kjer so leta 177IJ proglasili neodvisnost severnoame riških držav in je tedaj oznanja! ljudstvu svobodo. V duhu demokracije in svobodoljubnih izročil naj bi ga prav v teh dneh poslušali odgovorni državniki v. Washingtonu, Londonu, Rimu in Beogradu. Tržaško ljudstvo, ki svobodo in demokracijo javnost načel, ki jih ta zvon oznanja, za vedno zapravilo, če bi ta zvon zapel zadnjo uro njegove neodvisnosti. To vero pa bi izgubili tudi vsi tisti zasužnjeni narodi, ki s trdnostjo naše svobode merijo in ocenjujejo moč in doslednosti zahodne demokracije. Zvon svobode pozvanja, in fondoski posvetovale! naj da ne preslišijo in njegovih izročil ne zanikajo 1 Svetovna žeteg pšenice 'Izgledi za svetovni pridelek pšenice v letu 1954 so nekoliko slabši kot je ibil, lanski skoraj rekordni pridelek, ki je znašal približno 7,13 milijard buršljev. Položaj v izvoznih in -v uvoznih deželah je v splošnem ma.nj ugoden kot lani ob i-stem času, iizjemo tvorijo nekatere evropske dežele. S pšenico posejane površine so letos v Združenih državeh in Kanadi manjše kot lani, vendar so izgledi žetve dobri in tako napovedujejo, 'da v Severni Ameriki no bo prišlo do zmanjšanja pšeničnih zalog. V Združenih državah so z ozimno pšenico letos posejali 37 milijonov 800 tisoč akrov, za okoli 9 milijonov akrov ali 19 odstotkov manj kot v letu 1953. Z jaro pšenico pa so posejali za okoli pet mi lljdhov akrov manj. Podobno se je zmanjšala tudi s pšenico posejana površina v Kanadi. Več pšetnice pa so lansko jesen posejali v Argentini in Avstraliji, ki sta glavni izvozni deželi Južne lxilobi?. Tudi v Francoski severu' Afriki so posejali več pšenice ko:, lani. V Turčiji je velika suša povzročila veliko škodo posevkom. Izgledi za pšenično žetev v Jugoslaviji so znatno slabši kot lan’ in cenijo, da bo letošnji pridelek za 25 odstotkov nižji kot lanski. Jesenska suša je ovirala setev in kaljenje ozimne pšenice. Mrzla pomlad je nadalje zakasnila rast na glavnih pšeničnih področjih za ka ke tri tedne. Jugoslavija je v preteklih letih, pokupila mnogo ameriške pšenice. V Romuniji im Madžarski so žetveni izgledi podobni kot v Jugoslaviji. Tudi izgledi v Grčiji so slabši kot lani. Prav tako je jesenska suša zmanjšala žetev v. Turčiji. Na Japonskem napovedujejo pridelek 48 milijonov buršljev. kar je za pet odstotkov manj kot lani. V Indiji upajo na pridelek 55,3 milijonov ton pšenice, kar je znatno več kot lani, ko so pridelali 46,9 milijonov ton. VESTI z GORIŠKEGA Kmetijska zaščita pred naravnimi in drugimi nezgodami V zadnjih petih letih je toča trikrat dobro potolkla nasade in pridelke kmetov na Goriškem. V noči na 28. in 29. junij 1.1. se je zopet pojavila in poljedelce v pasu od Valerišča pod Steverjanom pre ko Jazbn, Kaprive, Morarja, Kr-mina, Romansa in Marjana hudo prizadela, saj jih je malo ne upro pastila. Steverjanski župan g. Podveršič. ki je 'zaradi toče tudi sam izgubil kakih 80 odstotkov pridelkov, se je .takoj podal na prefekturo, kjer je .zadevo prikazal v vsej tragičnosti in prosil, da bi vlada priskočila prizadetim na pomoč. Toda na pre-, lekturi se sklicujejo na dejstvo da ni zakona, ki bi itako pomoč predvideval. Samo kaj zasilnega bi lahko prefektura nudila, če so slu čaji prave bede! Odgovor ,g. župa na Podveršiča seveda ni zadovoljil, zato je vztrajal na prikazovanju nujnega vladnega zanimanja. koMeuto storila ob poplavah v deželi Polesine ,v Kalabriji ter ob raznih drugih vremenskih nezgodah. Zaman!... Da 'bodo naši bralci .resnost nezgode ibolje razumeli, povemo, da 5o samo v steverjanski občini škodo toče ocenili na 28 mlijonov lir. Recimo predvidene škode, kajti lahko, da bo za nekaj milijonov nižja. Pa če je je tudi samo polovica od ocenjene, recimo 14 milijonov Ur, je za našega kmeta prava katastrofa, ki pomeni lakoto, u-boštvo in propast kmetij in kme-tovaJ&ev, Od Steverjana do Kaprive in drugih po toči prizadetih gori na vedeniih krajih se milijoni škodo #iJrto množijo. Zupani prizadetih krajev so se testali in zadevo v podrobnostih preučili. V ponedeljek 5. t. m. so odšli na prefekturo, kjer so stavili zahteve na vlado, to je: nujnost vladne pomoči, da se po toči prizadetim kmetovalcem nudi pomoč ali -z neposrednim vladnim prispev kom ali z vladnim kritjem obre3t' na najetih posojlih za obnovo krneli}. (Nato pa še vladni prispevek z* kritje stroškov konzorciji^ za bp|t proti toči! Svojo zahtevo1' stTžtipS-* ■ni utemeljili >z dejstvom, da je vlada drugim krajem države, ob priliki vremenskih nezgod, priskočila na pomoč, in to s posebnimi zakonskimi ukrepi! .Nastop števerjanskega župana g. Podveršiča in ostalih je res hval" vreden in upamo, da pri vladi u-godno odjekne! Zdi pa se nam, da se mora zaščita kmeta posplošiti s posebno zakonodajo, ki naj kmeta temeljit:-zaščiti pred nezgodami: točo, suš*'., poplavo, slano, ognjem, boleznijo na pridelkih ter boleznijo in drugimi nezgodami pri živini! Vse to vlada lahko ukrene s splošnim zavarovalnim zakonom in s splošno državno zavarovalnico. Z malimi prispevki bi bili vsi 'kmetje lahko prav dobro splošno ■zaščiteni in bi si marsikatero težko skrb lahko prihranili! Na tem moramo vztrajati saj je kmet prvi in glavni steber družabnega ustroja! Obnovljena občina Občina Villesse v Furlaniji, ki jo je bil fašizem ukinil, je sedaj zopet obnovljena. Tito ščiti Slovence p zamejstvu... Te dni smo v »Primorskem dnevniku« čitali, da so tržaški Ofarji obiskali Tita na Brionih in mu povedali, da ne marajo več Italije v Trst. Po dolgih letih nenehnega sekundiranja s SCitom, da se delitev Svobodnega trž. ozemlja med Italijo in Jugoslavijo mora izvršiti, potem ko so nekoč debelo pisali in visoko kričali, da pod Italijo ne marajo nikoli več, so se sedaj odločili za nastop pri Titu. Mord.i bolj zaradi ugleda in peska v oči, kot iz prepričanja, da bodo tupi kaj dosegli! Tito pa jim je povedal, da je u-mik nemogoč. Da se delitev mora izvršiti in da 'bo Italija zopet gospodovala v Trstu. ■Sicer pa je Tito -obljubil, da bo že poskrbel za zaščito Slovencev, ki zopet padejo pod Italijo! Mi bi lahko povedali, kako bo Tito ščitil tržaške Slovence, ki jih izroča Italiji. Prav tako, kakor šči ti Slovence, ki so že v Italiji: -niti zmenil se ne bo za njihovo usodo, kvečjemu bo podpiral svoje in tuje komuniste! Premoženje, ki ga Slovenci v I-taliji posedujejo v Jugoslaviji, je Tito, ali zaplenil ali pa ga lastn;-kom ne dovoli obdelovati in uži vati Izjeme so zelo redke! Opcijske izjave je imel pravico reševati izključno sam, pa jih je prepusti! v končno odobritev Italiji! Trgovanje z Jugoslavijo imajo v rokah v glavnem Italijani, medtem ko so slovenski trgovci prepuščeni težki usodi hiranja in propadanja! In končno bo ukazal tudi .tržaškim Ofarjem. kot že koroškim in .goriškim, naj se predajo kaki socialistični italijanski stranki! Tito ja zapravil Benečijo, Gori ško in Koroško. Sedaj zapravlja še Trst! O kaki učinkoviti pomoči Slovencem v zamejstvu, ki je v danil} okoliščinah vedno možna, tudi čc to zahteva poseben sporazum z I-talijo, ni govora, kajti Tito nima smisla oložaj, ki tare vso pokrajino, enak onemu, ki tare mnoga mesta in pokrajine Republike. Samo brezposelnost presega v odstotkih ono od drugih mest m-pokrajin. Uvod v referat komisije ne odgovarja popolnoma stvarnosti in ima namen ustvariti pri centralnih oblasteh posebno dobro razpo-ložnje do našega mesta. Ni moči namreč popolnoma skladno trdili da. je zaradi mirovne pogodbe Go r!ca izgubila skoro tretjino svojega ozemlja ali četrtino predvojni 'S® obsega, kajti v resnici je Gorica samo od teat 1926 imela tak obseg, to pa zaradi samovoljne ukinitve svobodnih okoliških občin in njihove priključitve h Gorici. Niti ni moči trditi, da so dajale Gorici življenje soške električne V premislek ob dvanajsti uri! (Nadaljevanje s 1. strani) Italija je že ob podpisu mirovne pogodbe izjavila, da jo smatra zc. diktat. Vkljub temu pa jo je podpisala in njen podpis nima nobene pripombe. »Začasna« rešitev Tržaškega vprašanja pa bo to pogodbo pognala v zrak.- Listina, na 'kateri bo podpisana, b« obenem prvi dokument, na katerem bo e-na izmed podpisnic Pariške mirovne pogodbe izrecno priznala italijanske pridržke. Z njim bo 'Italija laihko v vsakem trenutku, brez zadrege in izgovorov, odprla vprašanje vseh jugoslovansko-italijanskih mej6, ne samo na STO, temveč tudi na Goriškem, v Istri, vprašanje Hrvatskega Primorja in Dalmacije, Popolnoma nepotrebno je, da bi še posebej dokazovali, da je res tako. Znanih je dovolj aktivnih sil, ki v italijanskem javnem mnenju stremijo po takih »rešitvah«. Kaj bi prejela Jugoslavijo? Kaj pa si od take rešitve obeta Jugoslavija? Predvsem bi »začasno« dobila področje B in morda še kakšno siromašno vasico na področju A. S tem bi se Titova vladavina izognila sramoti, ki bi jo doživela, če bi se prosto odkrile njene velike »priljubljenosti« na področju B. Za toteiitarce je lo izredno važen memento, ki se gs ■ne sme spregledati. Saj sloni ves mjihov zunanjepolitični ugled zgolj m a, propagandni napihnjenosti. E leg tega bi Titova vladavina s lem dosegla likvidacijo najmočnej iega neodvisnega slovenskega središča v Trstu. Nekoč srno to težnjo že omenili, In lanskoletni Babičev igovor na spomladanskem zborovanju »Zveze delovnega ljudstva« je pravilnost te naše trditve samo podkrepil. Strah ima pač zelo velike oči. Nekega dne se bo verjet no le bolj dokazljivo ugotovilo, da »ljudska oblast« samo zaradi last-varnosti netankovestno zapravili« tudi trajne narodne koristi. Naravnost sumljivo je namreč pri •vsem, kako malo se za rešitev Tr Saškega vprašanja zanimajo prav •lovenski politiki, ki bi morali biti najbolj zainteresirani že zato. ker to vprašanje živo zadeva ves slovenski narod. V časopisju, na zborovanjih, radiu in sploh v vsei javnosti so organizirali pravo zarot« molka, kakor bi se bali javnost opozoriti, da bo politična o-bramba novih jugoslovansko-italijanskih meja, ki jih danes ne marajo braniti pri Devinu, že jutri pomaknjena pred Koper in Sežano, in še to s priznanjem, da je tudi to le »začasno«. Poleg teh dveh pridobitev si Titova vladavina za svojo poslušnost iti uslužnost morda obeta kako novo posojilo in darila. Res je težko, tistemu, ki se s poštenim delom ne more sam preživljati! S tem pa je tudi že izčrpan spisek vsega tega, kar bi dobila Jugoslavija v zameno za odstop 60 tisoč tržaških Slovencev in za priznanje upravičenosti nadaljnjih i-, talijanskih pohlepov na svoje o 'zemlje. Menda ga ni slepca, ki ne bi videl, kdo bo tržaško igro zaključil v svojo korist. Ne glede na osebno usodo tržaških Slovencev se sedanji jugoslovanski režim pripravlja zaigrati svojo jugoslovansko - italijansko partijo v trenutku, ko bi njegovi zastopniki podpisali »začasne« sporazume, ki bi izpodkopali Pariško mirovno pogodbo, na kateri temeljijo vse jugoslovanske povojne pridobitve. Takšna je stvarnost, po kateri je treba vrednotiti »realnost« ali »nerealnost« uresničenja ali delitys 'Svobodnega tržaškega ozemlja. Ti-tovci merijo državne koristi samo po številu neprizadetih pristašsv ali sovražnikov v zunanjem svetu, mi pa izrekamo svojo oceno na podlagi resnične vrednosti enega in drugega načrta, upoštevajoč pri tem dane okoliščine in želje ljudi katerih obstanek je postavljen na k-ocko. Iz pravkar povedanega pa tudi sledi, zakaj bi poleg Tržačanov morali biti prav jugoslovanski politiki odločni zagovorniki, ne pa nasprotniki STO. Se je čas, da se premislijo! Gornje vrstice smo napisali v opomin in pojasnilo, da ne bo jutri morebitnih Izgovorov, da smo molčali in d« so jim bile te stvari neznane * * * centrale, vse gozdno premoženje (to je gozd iz Panovca!...), idrijski rudnik, cementarna v Saloni in drugi manjši industrijski obrati, ki so danes v Jugoslaviji. To življenje je Gorici nudil slovenski kmet, ki je prodajal svoje l/ridelke in si tu nabavljal svoje potrebščine. Od mnogih vekov d:i let 1947! Bili so slovenski kmetje-pctljedelci in tudi trgovci ter razni mali slovenski industrialci, ki so Gorico preživljali in .ki so v zameno prejemali zelo slabo ra/vnanje, kar se tiče njihovih posebnih pravic in najsvetejših aspiracij! Brez samovoljne ukinitve svobodnih občinskih občin in priklju čitve teh h Gorici, bi zelo malo o-stajalo danes od te Gorice!... U g o tavlfjava, nasprotno, po-iVno neemožttost krajevnih kaipita-listov, da bi ustvarili krajevno industrijo, ali velikih trgovcev iz pokrajine (in iz Goriče še posebej), da bi ustvarili kaj novega in donosnega; nekaj novega. ki naj bi nudilo delo in kruh "tisočem brezposelnih! Ugotavljava sicer propast tako imenovanega prostega pas>i, ki je še bolj napihnil že itak polne mošnje maloštevilnih oseb, namesto da bi vse prebivalstvo rešil pritiska draginje! Ugotavljava, da se od vlade zahteva le finansiranje Zjl dela, ki brezposelne utegnejo zaposliti le za kratek čas. Za te postavke se od vlade zahtevajo tri milijarde in 72 milijonov lir. Težko, da jih bo vlada dala, upoštevajoč potrebe tudi ■ dsrugih mest in pokrajin! Strinjava s e 'z zahtevo po kmetijski šoli, ki je zelo potrebna in ki bo morala upoštevati tudi NESTRPNI ZUPAN Ker ni 'imel stvarnih ugovorov proti resnim izvajanjem slovenskih svetovalcev glede go-riškega gospodarstva1, se je go-riški župan na torkovi seji C. t. m. z nestvarnimi izpadi’zopet pokazal za odločnega nasprotnika Slovencev. Ali more tak človek ostati župen v Gorici?!... slovenski jezik, kajti dober del kmetovalcev je slovenskega, poreklu. Strinjava se tudi z zahtevo po vrnitvi červinjanskega okraja in po zgraditvi železnice Gori ca - C er vin jan, a ne verujeva, da bi se tisti prebivalci želeli vrniti pod Gorico, niti da bi za to žele?-riico bila vlada voljna trositi milijarde lir. Pri tem pripominjava, da je SDZ že l. 1947 predlagala vrnitev červinjanskega okraja, pa so ji zaradi tega očitali avstrijakant-stvo!... Sicer pa teži veliki del naše Furlanije na: Videm, ki ni nikoli znatno prispevala h gor iškemu gospodarstvu. Strinjava, se, da je treba favorizirati industrijo in obrtništvo, ter da so za gradnjo zasebnih stanovanj potrebne posebne finančne olajšave. Zelo koristno smatra-v a ustanovitev posebnega obme j nega pasu, v katerem naj bi obojestransko prebivalstvo moglo med seboj trgovati; najkoristnejše ps bi bilo tjudi, če bi odprli mednarodni prehod rta severni postaji kar tudi svetujeva. In kar »e ob- novitve železniškega prometa med južno postajo Gorice in Šempetrom (v Jugoslaviji) tiče, meniva, da ’ci se to pri pristojnih oblasteh lahko doseglo. Dobro bi bilo tudi prikazati jugoslovanskim. oblastem, preko rim<■ ske vlade, umestnost povezave Ajdovščine s Postojno in tako doseči neposredno železniško zvezo Gorica - Ljubljana, ki bi pospešila mednarodni jrromet z Vzhodom, ne daj bi bilo treba skozi Trst. Predvsem pa smatrava, da brez ostvaritve posebne deželne avtemomije, po členu 116 ustu-ve, tako v oziru gospodarske in finančne, kakor integralne politične in upravne plati, ob absolutnem spoštovanju dveh tu živečih narodov, kar se tiče jezika, kulture itd. itd., ne dosežemo nikoli kaj stvarnega in trajnega. Čeravno referata komisije, s predlogi, ki jih vsebuje, ne odklanjava, se vendar izrekava za ostvari-tev posebne deželne avtonomijet J:ot je že v veljavi v Poadižju, v Dolini Aosti', v Sardiniji in v Siciliji.« Vojna škoda Kdor želi svojo v vojni poškodovano odnosno porušeno stavbo obnoviti, mora do 14. t. m. podati pismeno izjavo, da želi prispevek (contributo) za obnovo. Sicer bo dobil odškodnino! Branata V Standrežu pri Gorici so te dr.i naleteli na 75 milimetersko granato, ko so na prostoru Briško Jolande kosili travo. ŠTEVERJAN Vlada je nakazala 8 milijonov lir za popravilo niti dva km dolge in tri metre široke ceste od Jazbin do Valerišča. Vsakdo razume, da bi s tem zneskom lahko napravil' mnogo več. Zakaj sipati denar po nepotrebnem? Mar bi ga nakazali občini, ki bi sama poskrbela za cesto in še za kaj več. Vendar z delom še niso pričeli! * * * V zvezi z glasovi o primanjkljajih ali nerednostih v računih, ki jih pripisujejo prejšnjim upraviteljem, pregleduje sedaj vso upravo števerjanske občine prefekturni funkcionar dr. Biondo, in sicer od njenega nastanka dalje. • * * Skladišče vina bodo odprli v Steverjanu, in sicer v Bukovlju št. 8 »pri Fabrisovih«. Odprl ga bo g. Franc Terpin, ki obljublja, da bo kupoval in gostilničarjem razprodajal samo prisitno briško dobro kapljico. • • * Češnje sp letos ljudem vrgle zelo malo zaslužka in tudi drugega sadja ne bo v izobilici. FPBhapavaniB grobov Goriško županstvo sporoča, da bodo letos od 1. oktobra dalje prekopavali in obnavljali deset ih dvajset let stara grobišča v vse! goriški občini. (Zasebna grobišča proti plačilu 'bodo še naprej ohranili le na prošnjo, ki j6 je treba vložiti do 30. septembra. V istem roku je plačati pristojbino. Kamne in druge okraske odpravljenih grobov morajo lastniki dvigniti do 31. decembra, sicer postanejo lasit občinske uprave. IZ SLOVENIJE | ZA NIZXE CENE PROIZVODOV Predstavniki kmetijskiifi zadrug zahitevajo, da se industrijski proizvodi, namenjena kmetijstvu, pocenijo, ker je prevelika, razlika mea cenami kmečociih in industrijskii: proizvodov. Dokler ne bo prišlo do tega znižanja ali izenačenja cen kmečkih in industrijskim proizvodov, ni mogoče računati na mehanizacijo kmetijstva, ki nasprotno teži prav v zadnjih časih v eksten-zivnost, to je v površno široko ob • delavo. Zanimivo je, da vlada trdovratno vztraja, na stiskanju kmečkega prebivalstva, čeprav se zaveda, ria je kmet steber blaginje. PRODAJA VINA PADA •Zadnje čase je prodaja vina v Jugoslaviji padla iza 45 odstotkov. Ta visok padec vidno vznemirja proizvajalce, ki so po svojih zastopnikih v skupščini zahtevali pojasnila. Predstavnik vlade ni mogel drugega odgovoriti kot ugotoviti padec in navesti kot razlog višjo proizvodnjo in nižji izvoz. KOMUNALNA PODJETJA Zvezni izvršni svet je odobril predlog ukinitve davka na dobiček komunalnih podjetij. Ta sklep je utemeljil z nizkim ali nobenim dobičkom teh podjetij, ki delujejo v blagor skupnosti. GOSPODARSKI SPORAZUM Med Jugoslaivijo in Argentino je bil sklenjen gospodarski sporazum, ki predvideva zamenjavo, raznega ■biaga v skupnem znesku 28 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo uvažala iz Argentine žito, usnje, volno: izvažala pa raizne industrijske naprave. GRADNJA LADIJ Reške ladjedelnice so sklenil0 pogodbo s švičarsko prekomorsko družbo za gradnjo dveh devettoji-skih prekomorskih tovornih ladij. Novi doktor Tolminski rojak g. Stefan Bukovec, sedaj bivajoč v Gorici, je v Trstu doktoriral v političnih vedah. Čestitamo! Dogovorjena, cena obeh ladij iznaša IS milijonov 600 tisoč švicarskih frankov. Dogotovljene bodo do o-ktobra 1956. leta. Reške ladjedelnice dobivajo naročila iz tujine in večajo svojo zmožnost, tržiške pa zapirajo svoje delavnice in odstavljajo delavce. GOSPODARSTVO Mature Na učiteljišču sta maturirali Cav-clek Milena in Vončina Marija. Čestitamo! Padli so trije kandidati, devetnajst -pa jih ima popravljalne izpite a jeseni. • • • Klasično maturo so v poletnem roku napravili gg. Bregant Mitij?. Corsi (Koršič) Tatjana, Erraco (Rakovič) Franko in Reščič Jane Čestitamo! aPdel ni noben kandidat, pet pa jih ima popravne izpite. Cirhus Topi Od četrtka 8. t. m. do nedelje 11. t m. bo v Gorici cirkus Togni. Predstave bodo vsak večer ob 9,15 uri, v soboto in nedeljo pa tudi ob štirih pojJoldne. BOLEZNI VINA Z a v r el e k . Ta bolezen napa ■ da ibolj šibka vina, ki prihajajo iz gnilega ali nezrelega grozdja, vina, ki so revna na čreslovini (taninu) ali na vinski kislini. Značilnosti zavrelka so: vino js motno in zbledi, nekoliko tudi šumi in prav 'zaradi tega jo imenujemo zavrele k. Tako bolno vino zadobi okus po gnilem sadju, ker bolezen napada vse vinske sestavine. Zavrelek preprečimo, če skrbimo za snago posode in vsega orodja od trgatve dalje. Ko .grozdje mastimo, dodamo »kalijev metabi-solfit«, in sicer 8 do 10 gramov na hi. Se bolje je »žvepleni kisli a-monijev fosfat«. Priporočljivo je tudi dodajanje umetnih glivic pri vrenju mošta. Zavrelek pa zdravim® le v začetnem razvoju, in sicer tako, da vino pretočimo v čisto in dobro' zažveplano posodo. Paziti moramo, aa pri-pretakanju vina ne zračimo. Pretakati je treba Iz soda v sod in ne iz soda v brento in nato v. drugi sod! Kdor ima na razpolag« filter, lahko na zavrelku bolno vino takoj filtrira. Kdor ima aparat z:i pasteriziranje (segrevanje do 60 stopinj toplote), ,ga lahko tudi pasterizira! Ker teh strojev posa-’ meznik ne more sam nabaviti, bi si jih morali kmetje nabaviti skupno. Zadruga bi prišla tu zelo v korist! Ce je zavrelek že razvit, vina ne moremo ozdraviti in je priporočljivo uporabiti ga.-za žganjekuho. Vino, ki smo ga od zavrelka o zdravili, izgubi fnogo vinske, kisli' r.e, zato mu moramo dodati 60 do 60 gramov vinske kisline na hi a-U pa- po eno kocko »solfita tanina« rfa hi. Ce se tudi še na ta način ■»ino ne izčisti, ga čistimo s 200 do 300 gramov »španske zemlje« no hi ali pa s čistilom »Lampo« odnosno s čistilom 11/21 1 in čistilom 2. Sladka grenkoba. Ime po ve ibolezen. Vino je namreč sladko in igrank-o. V tem .tiči njegova bolezen. Bolezen napada mošt, ki je bogat na sladkorju, in sicer raje črni nego beli mošt. Tudi zaradi visoke vročine ob trgatvi nastane ta bolezen. Sladko grenkobo vina preprečimo a uporabo bisulfita- in amoni jevega fosfata. Vlačljivost. Vlačljivost vina nastopi navadno takoj po vrenju mošta, če je -bila ob vrenju prenizka temperatura. Po prihodnji trgatvi bomo to bolezen opisali in povedali » načinu zdravljenja. (Se nadaljuje) DROGERIJA AHTOH PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 famlireUa 125 f EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA -ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 108.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV Moderno učenje tujih jezikov Kdor se danes želi priučiti tujih jezikov, nima težkega dela. Za pripadnike malih narodov pa je znanje tujih jezikov prvi pogoj za u-vel javljanj e v svetu. Posebno za naše ljudi na tem ozemlju je znanje vsaj nekaterih svetovnih jezi-, kov za mladega človeka prvi pogoj za zagotovitev obstanka. Izsledki modenne tehnike, didaktike in psihologije dovoljujejo da ■ nes da si tudi z najmanjšimi napori pridobimo temeljito in zanesljivo znanje določenega tujega jezika. Omenili bi samo nekaj pripomočkov, ki jih danes uporabi jajc- na ameriških šolah za priuče-nje tujih jepzikov. Obiskovalca teh šol bo presenetila okoliščina, da se vrši pouk v zatemnelih učilnicah. Dijak in u-čitelj se ne vidita. Ta novost se je po mnenju strokovnjakov zelo dobro obnesla. Glavna zapreka pri •učenju jezikov je sramežljivost mnogih dijakov pred lastnim go, vorjenjem. Strah pred pogreškami odvrača mnoge -dijake, ki so drugače jezikovno nadarjeni, da se izogibljejo govorjenja. Ce imamo danes -lepo število ljudi, ki so temeljito študirali tuji jezik, pa gn ne goVorijo, čemer pravimo tudi pasivno 'znanje nekega jezika, je temu glavni vzrok strah pred napakami. Zatemnela Učilnica odvezuje dijaka tega strahu. Izkazalo se je, da dijaki potrebujejo znatno manj poguma, če se dijak in učitelj. me vidita. »Wiire-Rekorder«, -to je snemanje na zvočni trak, tudi pogostokrat •uporabljajo v modernih šolah je-izikov. Dijak govori svojo lekcijo v mikrofon. Nato posluša tisto, kar je sam povedal, in primerja z besedilom, ki 'ga je učitelj povedal tudi na trak. Ta postopek izredno •olajša dojemanje, posebno še zvok in bistvo tujega jezika. Razumljivo je, da se angleščine 15, pr. Slovenec .boljše priuči pri u--ditelju, ki mu je slovenščina materin jezik, kakor pa z učiteljem kakega drugega materinega jezika To velja posebno za začetnike. Zato se dijaki ameriških šol vsedejo pred razna stikala in poslušajo po želji isto lekcijo, ki jo je govoril v ruščini n. pr. Rus, Francoz, Nemec ali Anglež in primerjajo izgovorjavo. »Reading-Accelerator« služi dijaku za to, da ga nauči hitrega čita-•nja. Aparat je tako konstruiran, da je določena vrsta za določen čas vidna. Nato vrsta izgine in je vidna naslednja. Ta način čitanja je med dijaki zelo priljubljen in je z njim mogoče doseči v čitanju naravnost presenetljive uspehe. »Ta-chistoscope« je podobna priprava s katero projecirajo na steno po želji neko črko, zlog, besedo, odstavek ali pa tudi daljše -besedilo. S posebno pažnjo skrbijo te šole tudi ,za to, da dijak določeni tuji jezik '»doživi«. Najbolj priljubljen in učinkovit pripomoček so predvajanja krajših dramskih del v tujem jeziku. Ko so dijaki v šoli dosegli pri jezikovnem pouku določen napredek, nastopajo sami kot igralci pri 'takih dramskih predstavah. Nekaj o „frakariji“ Abesinski cesar Haile Selasie bo v kratkem prišel v. Jugoslavijo. To prva kronana glava, ki bo osebno obiskala, sedanjega jugoslovan skega diktatorja na njegovem do mu. V ostalem je treba priznati, da se je Tito umel kar dobro vpeljati v družbo kronanih glav. Začel je nič manj kakor na samem britanskem dvoru, nedavno pa je bil v GrčiH. kjer je kralju Pavlu podaril dva krasna lipicanska žrebca, kraljici dragoceno narodno nošo, otrokom pa lepe igrače, oblačila in športne potrebščine. Kralj Pavel je bil s svojim 'gostom, ki je med drugim še pred nekaj leti podpiral grške komuniste, tako zadovoljen, da mu je obljubil, da mu bo obisk tudi vrnil. Verjetno m*u sicer ne bo prinesel tako lepih daril, kajti nad njegovo blagajno gospodari ^grški parlament, ki izreče tu in tam kakšno jedko besedo, ker ne vidi rad. da se z ljudskim denarjem razsipa. Ti atenski skopuhi so se tudi ob Titovem obisku slabo izkazali, saj so mu poklonili samo majhen *»■ in star 'kipec neke plesalke. So pač že vedeli, kaj komu ugaja! Zato se pa v Beogradu in celo v Ljubljani zdaj tolik-; bolj pri pravljajo na obisk Haile Selasija. Bog ne daj, da bi s tem hoteli delati krivico Haile Selasiju, ki je za svojo deželo na svoj način napravil tudi veliko dobrega, predvsem to, da se je vztrajno in odločno zavzemal za njeno samostojnost. Sigurno pa je, da vkljub temu presneto -malo spada v družbo takšnega »progresivnega revolucionarja«, kakršen je Tito. A tudi to bi še šlo, če ne bi ce sarjev obisk sprožil velikih dru-žcbnih problemov. Tam, kjer šr niso pozabili na planiranje in dirigiranje, gre vse po direktivah. Tako je bila tudi izdana direktiva' za Cesarja vse velike ribe v frake, njihove soproge pa v dvorske -toalete! Toda nesreča je bila v tem da »socialistični gospodarski sektor« ne izdeluje blaga za takšno buržujsko navlako. Kakšni fraki, če še za navadne obleke ni dovolj volne! In zopet so zaslužili tržaški trgovci. Vkljub izredno visokemu faktorju, ki požene cene uvoženih tekstilij v astronomske višine, so se takoj našle devize in blago za kakšnih 100 frakov je pravočasno prišlo v Ljubljano. Vsak veljak bo tako dobil svoj frak. Sanje postajajo resnica! Tudi »milostljivim« ni treba več skrbeti v kaj se bodo zavile. Za vse so lepo poskrbeli v te posle posvečeni nakupovalci. 'Nekaterim se res izplača, da vzklikajo in ponavljajo: živel naš socializem! Samo eden ji jt bil bos Angleška sufražetka (tako so nekoč imenovali prvoboriteljice za ženske pravice in enakopravnost z moškimi) Lady Aistor je bila letu iyiy, kot prva ženska, izvoljena v angleški -parlament. Toda še boij kot s tem se je proslavila s svojimi jedkimi opazkami. Se danes, ki> siteje že 75 let, je njena bistrost in duhovitost nista zapustili. Tako je nedavno prisotsvovala letnemu zborovanju Lige za britansko skupnost narodov, na katerem je gospa Pandit, sestra sedanjega .indijskega ministrskega predsednika Nehruja, imela dolg in strasten govor o tem. kako so Britanci zatirali Indijce. Lady Astrojeva je nekaj časa poslušala, končno pa ji je bilo dovolj ter je -mirno, (toda glasno opomnila predavateljico: »Želela ibi vas spomniti, gospa Pandit, da če ne bi nekoč bilo Britancev v Indiji, bi vas, kot vdovo že zdavnaj sežgali.« Gospa Pandit je ostala brez sape. Britanci so -res Indijce z velikim trudom in težkimi kaznimi odvadili, da bi vdove sežigali. O Lady Astor pravijo, da je i-mela jezične spopade skoro 'z vsemi znanimi osebnostmi. Pri tem pa jp vedno zmagala. Le pri enem jo, je sreča pustila na cedilu. To jc .bil sedanji britanski ministrski predsednik Churchill. Pri nekem govoru v parlamentu ga je namreč jezno prekinila rekoč: »Ce b^ bila z vami poročena, bi vam prvo jutro natrosila arzena v kavo.« Churchill pa se ni zmedel, temveč ji je hitro odvrnil: »In če bi jaz bil z vami poročen, potem ste -lahko sigurni, da bi arzen tudi z veseljem izpil.« Šestintridtset hrcJarieu z Volge REKO PREUSMERIMO Filmska zadrega ■Po odločitvi jugoslovanskega predsednika Tita 'bodo lahko doma in v tujini predvajali avstrijsko-jugoslovanski film iz partizanskih bojev »Poslednji most«. Film je režiral Avstrijec Hellmut Kaentner, ki je z Norbertom Kunzejem napisal tudi scenarij. Glavne vloge v njem igrajo Ličarka Marija Sohell, slavita nemška igTalka Tilla Du-rieux — ki se je do zadnjih let skrivala v Zagrebu, kamor je pobegnila pred nacizmom — in Be-rulad Wioki. Delo so snemali v B> sni ob sodelovanju Titove vojske. Scenarij je odobril tudi cenzurni odbor Udruženja filmskih umetnikov Srbije, ki je prispevalo veči-itq sredstev zanj. Prvič so ga s precejšnjim uspehom kazali med konferenca v Berlinu. Po likvidaciji Milovana Djilasa pa je jugoslovanski partijski tisk začel delo silovito napadati, češ da prikazuje nemške vojake kot ljudi in ne kot nacistične zveri. V Avstralskih Alpah, ob vznožju 2500 m visokega avstralskega prvaka vršacev, Kosciousca, -leži naselje Cooma, delovno središče orjaškega načrta. Strugo velike reke nameravajo preložiti. Jugoslovani, Nemci, Angleži, Skandinavci, Italijani, Francozi in drugi delavci, inženirji, delovodje, tehniki, ki so navajeni na hladnejše gorsko podnebje, vrtajo tu nad 40 km dolg predor — novo strugo. Dose-daj je tekla reka Snowy River izpod smučišč Avstralskih Alp, na jugovzhodnem vogalu celine med Melbournom in Sydineyem, neizrabljena v morje^ V bodoče se bo reka po novi strugi, skozi vrsto dolinskih zapor in predorov, usmerile proti 'zahodu. Na novi poti b-> gonila številne nove elektrarne in namakala obširna zemljišča. Prva elektrarna z zmogljivostjo 60.000 kilovatov bo pričela z obratovanjem še v teku tega leta. Ko bodo izvedli celotni načrt, bo znašala zmogljivost elektrarn ob nov: strugi 3.000.000 kilovatov. Istočasno bodo v razsežni dolini Murray, kjer živi sedaj na kmetijah 250.000 ljudi, pridobili nove zemlje za en milijon novih naseljencev. Celotni načrt 'bodo izvedli do konca leta 1962. Podnebje na novih področjih je zdravo in prijetno za priseljence s hribovitih pred?-lov Evrope. Cooma, dosedanje hribovsko mestece s 3.000 prebivalci, je s pričetkom del dalje podvojilo število svojih prebivalcev. Trisobne stanovanjske hišice s kopalnico in kuhinjo izdelujejo kar na tekočem traku. Vsa stanovanja imajo elek trično kurjavo. Avstralija, ki so jo odkrili v Iti. stoletju, najmlajša in najbolj red ko naseljena svetovna celina, ki premore na vsak kvadratni kilometer po komaj enega prebivalca, rabi ljudi. Je to že vedno dežela neomejenih možnosti. Po končani drugi svetovni vojni je prispelo v ima še polno prostora in pripravlja življenjske pogoje še za številne delovne moči, ki bodo iz Evrope odhajale po svetu. Avstralijo vsako leto 70.000 do I cenah. Po boljševiški revoluciji na 170.000 priseljencev. Avstralija pa Češkoslovaškem in po jugoslovan Kaj bo z jugoslovanskimi Mami? Mali otoček Zlarin ob dalmatinski obali 'Uživa že od starodavnih časov dalje monopol na lovu za koralami. Od kakih 800 prebivalcev, kolikor jih šteje otok, So skoraj vsi moški koralni potapljači. Njihovi predniki so ši nekdaj 'od Beneške republike, ki je v tistih časih gospodovala nad Dalmacijo, priborili pravico za pobiranje in trgovanje s koralami. To pravico so si prebivalci Zlarina ohranili vse do današnjih dni. iS pokolenja na pokolenje so prenašali v najstrožji tajnosti podatke o podmorskih korališčih in tud: danes opravljajo to delo vzdolž vzhodne obale JadTana vse do Jon . skega morja z največjo previdnostjo, da jih ne izsledi vohunsko oko Jugoslovanske korale se odlikujejo po močni krvavo rdeči barvi in s-> jih v prejšnjih časih na medna-; rodnih tržiščih za korale visoko cenili. Zlarinski možje so se že v .zgod nji mladosti izurili v potapljanju in se pogrezali v morske .globine brez vsakršnih pripomočkov, oboroženi edino s težkim kladivom, s katerim so odbijali vejevje s ko-rališč. V teh časih je delo prinašalo kar lepe zaslužke in otočani, so živeli -v. primerni blaginji. V zadnjih letih so si prebivalci omislil1 moderne potapljaške naprave vendar je 'zaslužek nazadoval Iz leta v leto. V sedanjih časih preživljajo Zlarinci najteže čase. Pred vojno so prihajali na otok vsako leto zastopniki češkoslovaške steklarske industrije, ki so pokupil vse zaloge koral po ustrezajočih skem odcepu od Moskve pa je ta industrija na Češkem močno nazadovala in nekdanji nakupovalci so povsem izostali. Na otok ni več nobenega člove ka, ki bi se zanimal za nakup ko ral. Lansko leto so potapljači na brali eno tono koral. Celotna predlanska in lanska -zaloga leži neprodana in tudi letošnji lov ver-etno ne bo imel večje sreče. M. M erzl jak Zaljubila sem se v 36 brodarjev z Volge — z izjemo gospoda Gip-penreuterja. Sem tu v Henleyu ob Temzi. Občudujem njihovo urjenje za Henley regato — in njihov izvrsten tek tako po vodi kakor po dobri kuhinji. Vse misli na gostijo pa izginejo pred vrsto visokih, plavih in lepo zagorelih lepotcev z Volge. Moja ruščina se zapleta, ko me mladci obkrožijo. Ne bi hotela žaliti oxfordskih in kambričkih moštev, vendar povem kar po pravici, da še nikoli nisem srečala toliko sijajnih mladeničev. V resnici sem zelo dovzetna za fante, kakršen je Vladimir Bura-hek s svojimi bleščečimi modrimi, očmi, ali pa kakrššen je veslaški diamant Jurij Tukalov, 23-letni o-limpijski zmagovalec. Smehlja se •tako, da z nasmeškom premaga vsak ženski odpor. In ko sem odkrila, da je najbolj-v osmercu 30-letni Igor Borisov eden izmed redkih samcev, sem sklenila .zaprositi gospoda Malen-kova za vizume za nekaj naših deklet. •Srečna je ,gospa dr. Valentina Volkova, njihova zdravnica. Dopadljivo se smehlja, ko me fantje — po rusko jim pravijo grebci — dražijo -zaradi velikega apetita. Razumemo se sijajno. To je po mojem resnično angleško-rusko sodelovanje, in to ugotovitev moram sporočiti gospodu Molotovu in gospodu Ednu. Nič ne vem, ali znajo fantje veslati ali ne; vidim pa, da so škrbino izbrali same lepe in očarljive. Kar zaljubila sem se v vse moštvo... ...dokler se ni pokazal gospod Gippenreuter. Najprej sem mislil*, da je po sredi kaka pomota. Gospod Gippenreuter nosi temno, tesno prilegajočo se modro obleko, črne brke in tako dolge lase kot »Teddy-Boy«. On je tolmač. »Prvo, kar me je začudilo«, jc dejal, »je število cest, parkov i.i zgradb, ki jih preprosti ljudje ne smejo prestopiti. Je precej neverjetno vse to. Temu pravijo tu ,pri-vat\ Nekaj takega v Sovjetski zvezi ne poznamo!« »Poleg tega«, je pripomnil gospod Gippenreuter prijazno in ven dar .zbadljivo, '»ugotavljamo, da je veslanje samo .za nekaj bogatih ljudi v Angliji. Ubogi ljudje si te- ga ne morejo privoščiti. Nasprotno •Sovjetski zvezi...« Poudarila sem, da imamo tudi ri nas veslaške klube delavcev. Gospod Gippenreuter pa je samo zamajal z 'glavo in mi tega enostavno ni verjel. Pripovedoval j^, da je o teh stvareh prav dobro poučen, ker deluje v Moskvi v oddelku za odnošaje s tujino. To je za -naše pojme precej čudno utemeljevanje... »V ostalem pa se vam dopade pri nas?« sem ga še vprašala. »Prav dobro«, je odgovoril gospod Gippenreuter, »razen ent> stvari. • Vi — pisatelji in tisk — pripovedujete o nas same laži.« Olga Franklin HSr-.v Najmiji uspeli vietminhoucev Komunistične čete so prejšnji petek izvojevale največji uspeh v osemletni zgodovini vojne v Indo-kini. Zasedle so 'brez boja okrog 10.000 kvadratnih kilometrov o-zemlja s pet milijoni povečini katoliškega prebivalstva. Zasedeno ozemlje spada med naj- iucham HU UH 6 MJ0H6 n>nrxr ma emu OUAUH OHM — *• »At rume rodovitnejše predele tongkinške delte in ga prištevajo med glavno dobavno središče riža. Francosko vrhovno poveljstvo je objavilo, da je izpraznitev ozemlja jugovzhodno od Hanoija v glavnem zaključeno in da so francoske čete zased- I le nove postojanke na nasprotni strani Rdeče reke. j Umik so Francozi opravičevali s strategično nujnostjo, po kateri naj ibi sedanja obrambna črta, ki poteka po obeh straneh železniške proge in cestne zveze med Hanoi-jem in Haiphongom, nudila boljše možnosti iza obrambo Indokine. V Hanoiju pa menda nihče več ne dvomi o tem, da borih 100 bataljo nov francoske obrambe ne more za dolgo kljubovati šestim elitnim komunističnim divizajam, ki jih .podpira še 100.000 partizanov. Zato, tako pravijo v Hanoiju, se bodo Francozi verjetno že v doglednem času omejili na obrambo mostišči-, okrog Haiphonga, kjer so že izko peli utrjene postojanke. Francozi so do konca prejšnjega ■tedna izpraznili vsa večja mesta južno od Rdeče reke: Phat Diem, ki šteje 600.000 prebivalcev, središče tekstilne industrije Nam Dinh s 100.000 prebivalci, dalje Ninh Binh, Thai Binh in Lac Quan. Na milijone Francozom prijateljsko naklonjenih prebivalcev so na ta način izročili na milost in nemilost maščevanju komunističnih napadalcev. OD TU IN TAM Človeška potrpežljivost in vztrajnost ne poznata mej. Dvainštiridesetletni Kamnosek Fric Meng iz nemškega zdravniškega mesta Hom-uurg je iz osem tisoč Vžigalic zgradi pravo pravcato violino. Za delo je uporabil 364 delovnih ur. Instrument ima vse odlike koncertnega godala in strokovnjaki so instrument tako po zvoku kakor tudi rezonanci odlično ocenili. »Vži-galčni stradivarija je vsekakor nevsakdanja zanimivost. m m m Russel paša, ki je bil tarča številnih atentatov, je v starosti 74 let umrl naravne smrti v Londonu. Bil je smrtni sovražnik trgovcev z mamili in najbolj osovražen po-bornik borbe proti nevarnemu mednarodnemu, gangsterstvu. Ustanovil je južnosudanski zbor jahačev na kamelah. Stiriinštirideset let je služil pri egiptski policiji in preživel 32 egiptsih vlad. Ko je leta 1901 nastopil svojo službo v Kairu, je ugotovil, da je samo v mestu Kairu okrog en milijon uživalcev mamil in da je Egipt najvažnejše, središče tihotapcev heroina in hašiša. Ob času prve svetovne vojne je postal ravnatelj policije in ni imel na razpolago nobenih sredstev, s katerimi bi vsaj omejil, če že ne. odpravil trgovino z mamili. Sele l. 1930 je vlada nakazala potrebna sredstva za borbo proti tihotapcem narkotičnih mamil. Ze prvo leto se mu je posrečilo razbiti koncern kralja mamil, Lambrosa Yannice-sa, ki je letno zasluži’ nad četrt milijona šterlin, t. j. nad poldrugo milijardo lir. Russel paša je tudi odkril, da tihotapci skrivajo mamila v želodce kamel. Da si lahko predstavimo obseg tihotapskega zaslužka, naj služi okoliščina, da so tihotapci poskušali podkupiti angleškega vojaka in mu ponudili 6 tisoč šterlin (t. j. po takratni vrednosti denarja štirideset milijonov današnjih Ur) mesečne plači. Russel paša se ni strašil kraljev mamil. Neustrašeno je jezdaril na svojem belcu po najnevarnejših predelih Kaira, čeravno je doživel celo vrsto atentatov. Ko je svojo službo zapustil, je moral priznati. da je onemogočil komaj neznaten del tihotapstva z mamili. ••• .u Spretna stenotipistinja napravi na pisalnem stroju na sekundo tudi po osem udarcev, to je 30.000 udarcev na uro. Neverjetno in vendar resnično. Tisti naši obsolventi in absolventke Trgovske akademije in Nižjih trgovskih šol, ki v teh dneh potijo znoj zaključnih izpitov.• gotovo ne razmišljajo,, kako pomembno delo se skriva za popkom tako zapostavljenega strojepisja. Vendar so spretni, hitri in zanesljivi »igralci« pisalnega stroja prav tako redki kot virtuozi na godala in tudi prav tako iskani in plačani kot redki specialisti. Morda ne bi bilo napačno, če Oi tovarnarji igrač ppstavili na trg cenen posnetek pisalnega stroja in povezali zabavo s koristjo. nuiim POD ČRTO Hudobnež (ANTON PAVLOVIČ CEHOV) Ivan Ivanovič Lapkin, mladenič prijetne zunanjosti, in Ana Semjo-novna Samblickaja, mlado dekle s topim nosom, sta stopala po nasipu navzdol k .bregu in se usedla na klop. Klop je stala tik ob vodi, med gostim vrbjem. Čudovit prostorček! Ce tu posedate, ste skriti pred vsem svetom, edino ribe in kosci, ki bliskovito švigajo po vodi mimo, vas lahko opazijo. Mlads človeka sta se bila opremila s trnki, mrežami, škatlico za .črve in drugimi pripomočki za ribolov. Komaj sta se usedla, sta pričela s trnkarjenjem. »Srečen sem, da sva končno sama«, jč. pričel Lapkin, oziraje se naokoli. »Imam vam toliko povedati, Ana Semjonovna. Toliko. Kv> sem vas prvič videl... Pozor, pri vas že cuka... Takrat sem zapopa-del, zakaj sploh živim, spoznal sem, kdo je moja boginja, ki ji lahko poklonim vse svoje življenje... To bo najbrž velika riba, ki tako vleče... Ko sem vas zagledal, tedaj me je prvič prevzela ljubezen, strastna 'ljubezen... Ne vlecite, naj bolje zagrabi... Recite mi, najdražja, rotim vas, ali me boste u-sVišali; ne, tega nisem vreden, ne upam si niti misliti na to — ali lchko... Potegnite!« Ana Semjonovna je sunkoma potegnila trnek in zavpila. Srebrno zelena riba se je zablesketala v zraku. »Moj Bog, ostriž! Joj... Hitro! Se odtrgal se bo!« Ostriž se je res snel s trnka, skočil čez travo proti rodnemu e-lementu — in frk v vodo. Lapkin je lovil ostriže, pri tem pa .bogsigavedi kako pograbil Ano Semjonovno za roko in si jo nc-’ pričakovano pritisnil na ustnice. Odtegnila mu je roko, vendar pre-kasno: ustnici obeh sta se zlili v dolg poljub. Vse je prišlo tako iznenada. Prvemu poljubu je sledil drugi, temu pa razodetja, prisege... Najsrečnejši trenutki! Vendar na tej grešni zemlji ni popolne sreče. Sreča prinaša navadno že sama po sebi s seboj strup ali... pa jo zastrupijo od zunaj. Tako se je zgodilo tudi tu. Ko sta se mlada človeka poljubovala, je nenadoma za- donel nesramen smeh. Pogledala sta kvišku in osupnila: slečen fantalin je gazil vodo do pasu. Bil jt-Kolja, gimnazijalec, brat Ane Sem-jonovne. Obstal je v vodi, ju gledal in se hudobno režal. »Aaha, se poljubujeta, kaj?« je dejal. »Fino! Bom že povedal mami.« »Upam, da ste dostojni...«, je ves zaripel v obraz zamrmral Lepkim »Prisluškovati je grdo, obrekovanje pa je nizkotno, gnusno in pod- lo obnašanje... Smatram vas pa za spodobnega in plemenitega člove ka.« »Ce mi daste rubelj, potem bom molčal!« je odgovoril mladi ple-menltnik. »Ce ne, pa povem.« Lapkin je potegnil iz žepa srebrni rubelj in ga izročil Kolji. Ta ga je stisnil v pest, zažvižgal in odplaval. Mlada človek* se tega dne nista več poljubovala. Naslednjega dne je Lapkin iz mesta prinesel Kolji žogo in barve, sestra pa mu je darovala vse prazne škatlice od zdravil. Cez nekaj časa je dobil še manšetne gumbe z vtisnjeno pasjo glavo. Hudobnežu je vse to očitno ugajalo, iti da bi prišel še do nadaljnjih stva- ri, je pričel pridno oprezati za zaljubljencema. Kamor koli sta se Lapkin in Ana Semjonovna tudi napotila, povsod jima je bil za petami. Niti enega samega trenutka ju hi postil sama. »Pfcdlež!« je godrnjal Lapkin s stisnjenimi zobmi. »Tako mlad in že tako pokvarjen! Kaj bo iz njega šele, ko bo dorastel?« Ves junij je Kolja zaljubljencema kvaril življenje. Grozil jima je ,da ju bo zatožil, vohunil za njima in končno je pričel govoriti o žepni uri. Kaj jima je preostalo. ;ko da sta mu jo obljubila. Nekoč med kosilom, ko so na mizo prinesli mlince, se je nenadoma zasmejal, pomežiknil z očesom in vprašal Lapkina: »Ali naj povem, •kaj?« Lapkin je zardel in pričel gristi prtič namesto mlincev. Ana Semjonovna je skočila pokonci in zbežala v sosedno sobo. V takih in podobnih škripcih sta živela mlada človeka vse do kon ca avgusta, to je do dneva, ko je Lapkin končno zaprosil za roko Ane Sejnjonovne. O kako srečen je bil ta dan! Potem, ko se je Lap-, kin s starši neveste dogovoril ijt* prejel očetovski blagoslov, je pohitel na vrt, da poišče Koljo. Ko ga je končno našel, je od veselja skoraj zaihtel in pograbil hudobnega fanta pošteno za uho. Ana Semjonovna, ki je prav tako iskala Koljo, je pritekla in zagrabila brata za drugo uho. Tako sta ga oba vlekla vsak na svojo stran in se pri tem nebeško zabavala. Kolja je jokal in ju prosil: »Draga, ljuba, dobra moja prijatelja, pustita me! Av, av, odpustita mi!« Oba pa sta vlekla za ušesa še z večjim užitkom. Kasneje sta priznale, da v teku •tudi največje 'zaljubljenosti nista .nikdar občutila toliko sreče, toliko blaženosti, kakor prav v tistem trenutku, ko sta hudobneža vlekla za -ušesa. ANTON P. ČEHOV Ob 50-letnici njegove smrti Ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja, ko so ruske pesnitve pričele prodirati tudi med slovenski Čitateljski krog in sta Tolstoj in Dostojevski razgibale duhove v zahodnem svetu, je tudi Anton Pavlovič Cehov (1860-I904)| našel y našem prevodnem slovstva častno mesto. Njegova realistična umetnost je plodno vplivala na naturalizem, ki je bil v ospredju takratnih časov. Od 1. 1880 do 1. 1888 je napisal pet 'zvezkov, v katerih je zbral 173 pripovesti, ki so se večale po obsegu in po notranji globini. Prvotni humor se je umaknil diferencirani umetnosti. iSpadal je v vrsto narodnjakov, v tisto namreč, ki so narod v resnici tudi poznali. Obiskal je trpine kaznjence na otoku Sahalinu in jim posvetil dvoje toplih del (Gusev, Umor). Prav zaradi tega s? se ga boljševiki po krivici hoteli polastiti in 'ga proglasili za svojega predhodnika. Vendar Cehov, ki je visoko cenil počasno in trdovratno delo za izboljšanje življenjskih pogojev in ki je v teh časih svobodno lahko pisal o Sahalinu ni imel ničesar skupnega i duhovnim svetom kasnejših prišlekov. Bil je svoboden pisatelj. Izpovedoval ,je to, kar je mislil: resnico. In prav v tem se razlikuje od današnjih poklicnih umetnikov v de-, želah nasilja. VESTI s 7 Rt AS K E G A lloui podatki o tržaškem prebiualsluu Po prvih podatkih o številu prebivalstva v posameznih občinah področja A Svobodnega tržaškega ozemlja, o njegovi razdelitvi po starosti, o številu in vrstah podjetij ter v njih zaposleni delovni si- li je Statistični urad Zavezniške vojaške uprave v junjjsken§! zvezku svojega statističnega biltena obija vil še zanimive podatke o sesta- vi prebivalstva Trsta in okolice po kraju rojstva, po spolu in izobrazbi. Vse omenjene tabele so iz • računane na osnovi ljudskega štetja, ;ki je bilo izvršeno leta 1951 ip pri katerem so na našem področju našteli 297.003 stalne prebivalce. Med objavljenimi podatki so nedvomno najzanimivejši tisti, ki obravnavajo izvor tržaškega prebivalstva po kraju rojstva. (Omenili smo jih v zadnjem uvodniku našega lista.) Ti podatki so dali odgovor na eno najzanimivejših vprašanj, katerega so si ponovno postavili poznavalci Tržaškega, vprašanja. iZdaj točno vemo, da je na Tržaškem samo 5/9 domačega prebivalstva, vsi ostali pa so priseljenci, ki so prišli v te kr^je iz raznih gospodarskih in političnih razlogov. Zdaj si pa oglejmo še glavne značilnosti podatkov, ki nam nudi-sjo vpogled v sestavo tržaškega prebivalstva po spolu, civilnem položaju in izobrazbi. Ugotoviti je treba, da nam številke, izračunane na osnovi štetja vsega prebivalstva, v glavnem potrjujejo to, kar So nam pred tem odkrile že števil ne ankete, pri katerih so popisal! majhen, primerno izbran »vzorec« prebivalcev. Bistvena razlika je samo v tem, da so rezultati anket, že jih posplošimo ina vse prebivalstvo, samo približni, podatki ljudskega štetja pa so, z izjemo neodpravljivih statističnih pogreškov, točni , in popolni. Tako nam pravkar objavljeni podatki znova potrjujejo že več-kra' podčrtano dejstvo, da je v Trstu irj ojcplici več žensk kakor moških. Razmerje je približno 158.500 proti 138.500. Na Tržaškem, imamo torej 20.000 žensk več ko moških, kar pomeni, da pride na vsakih 20 moških približno 23 žensk. Razlika je 'torej precejšnja. Zanimivo pa je pri tem, da prevladuje med mla dino do 13. tega leta moški spol. 'kar pomeni, da začno moški odhajati iz naših krajev takrat, ko so dorasli za delo. Močna ženska večina se pojavlja šele pri prebivalstvu, starem nad 45 let. Sorazmerje med neporočenimi c-sebami je mnogo ugodnejše kakor pa bi sklepali iz skupnega števi’a pripadnikov obeh spolov. Samskih deklet in žend je namreč na našem področju 63.000, samskih mo- ških pa 62.000. Kdor se še ne namerava poročiti, si torej ne sme delati nepotrebnih sikrbi. Verjetnost, da bo lahko dosegel svoj namen, je precejšinja, kajti števili razpoložljivih partnerjev sta za obe strani skoraj enaki. V splošnem ljudje na Tržaškem radi stopajo v zakonski stan, saj je med 297.000 prebivalci kar 141 tisoč poročenih, 27 tisoč vdovcev in vdov ter samo 125 tisoč samcev in samk. To pomeni, da je več ko polovica takih, ki žive, ali so vsaj nekaj časa živeli, v zakonskem stanu. 'Posebno nežni spol je glede tega podjeten. Pri ljudskem štetju so namreč ugotovili, da sta živel; med nami dve komaj 14-letni gospe, štiri pa so štele šele 15 let i.1 ena izmed njih je bila celo vdova. Moški vstopajo v zakonski stan kasneje, vendar pa so popisovalci odkrili tudi tri zakonske može, ki ?o šteli komaj po 16 let. Kdor bi hotel biti izloben, bi ob pogledu na objavljene statistike lahko dejal da je ta odpor razumljiv. V zakonskem stanu se namre*- očividno bolje godi ženam kakor možem. V vdovskem stanu so namreč našteli kar 23.124 vdov in samo 3.354 vdovcev. T$ številka pač dovolj zgo vorno priča, kdo več zdrži, tako imenovani močni ali slabi spol. Videti je, da 'bi morali ta dva -naziva kar obrniti. .Pri ljudskem štetju so poleg tega ugotovili, da živita na Tržaškem dve stoletni starki, niso pa našli nobenega stoletnega star- ca. In še ti dve Stanki sta bili — vdovi. Tabele, ki kažejo izobrazbo tržaškega prebivalstva, nam povedo, da so v Trstu in okolici našteli 9 377 ljudi, ki ne znajo ne pisati, ir.e citati. Med njimi je kar 2.795 otrok, starih šest do devet let. Med njimi gotovo prevladujejo taki, ki, še niso začeli zahajati v šolo, de-lema pa so to tudi pohabljeni ali zaostali otroci. Nadaljnje visoke številke pa se pojavijo šele pri lj-u deh, starih nad 55 let. Tako je med letniki 55 do 59 626 analfabe tov ,med osebami, starimi 60 do 64 let 782, med starimi nad 65 let pi 2.946. Največ ljudi ima seveda popolno osnovno šolo. Teh je nekaj nad 166.000. 'Nižjo ali višjo srednjo šo 10 jih ima nad 80.000, nad 7.000 pa jih ima visokošolsko izobrazbo Splošna kulturna stopnja tržaškega prebivalstva je torej zadovoljiva. Širša seja SDZ V nedeljo 18. t. m. ob 9,30 bo v prostorih SDZ širša seja odbora SDZ. Na dnevnem redu je poroči- lo predsednika in tajnika ter slučajnosti. Obravnavali bomo važni politična vprašanja v luči mednarodnih dogodkov s posebnim ozirom na STO. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. * Tajništvo SDZ Boršt proti razkosanju STO Po opravkih me je pot zanesU v Boršt in mimo Hrvatov na Bo-tač. Pa čeravno sem videl že mnogo slabih cest, se mi je zdela ta še najbolj razrita; rebra, luknje in ob straneh podrto zidovje. Slučajno je šel mimo mene domačin, pa sem ga ustavil in vprašal, zakaj .;i ne popravijo ceste, ki je tako po trehna. Odgovoril mi je takole: »Veste, gospod, naša občina ima župana kominformista, ta pa skrbi bolj za kraje, kjer so povečini njegovi somišljeniki; pri nas teh ni in zato tudi ne denarja za popn vilo ceste. Zelo bi mu bili hvaležni, če bi se kdaj spomnil tudi na nas in na našo cesto; tudi molili bi zanj.« Mislim, da so besede domačina jasne .in bi bila vsaka moja pripomba odveč. Toda, ker sva že bila v pogovoru, sva se dalje razgovarjala o vsem mogočem in, kajpak, tudi o STO-ju. Povedal je, da je vse prebivalstvo proti delitvi, kar ni nič novega; toda proti delitvi so tudi sami titovci, ker so silno zaskrbljeni, kaj bo, če do tega res pride. Prav nič niso navdušeni nad »ljudsko demokracijo«, če bi ta mora a tudi njih zajeti. Najboljši dokaz za to je, da vsi pridno podpisujejo občinsko resolucijo proti delitvi. Edinole dva OFarja nista dala svo jega podpisa, in to zato ne, ker sta gospodarsko navezana na fronto. To je zopet en dokaz več, da je »ljudska oblast« eno, narod pa ne-*' kaj čisto drugega. Tako je tu in nič drugače ni na drugi strani. Ribolov v tržaškem zalivu Na seji občinskega tržaškega sveta od 25. junija je obč. svet. dr. Josip Agneletto ponovno opozoril občinski svet in vso javnost, da javna oblast ne ščiti pravic domačih ribičev s Kontovela, iz Sv. Kr!-ža, Sesljana in Barkovelj, ki ne razpolagajo z velikimi ladjami. Pritožbe domačih ribičev proti ribolovu s svetilkami so znane in upravičene, ker tak ribolov uničuje tudi mlade ribe in ribji podmladek. Pomorsko poveljstvo je v o-■brambo domačih ribičev prepovedalo velikirn ladjam rialov ob o bali, in sicer iznotraj ravne črte, ki gre od Malega rtiča do starega svetilnika in od starega svetilnika do devinskega gradu. Ali »lampa re« (velike ladje) pogosto kršijo prepoved in z reflektorji se pribl-žujejo obali do neikaj metrov, zlasti v bližini miramarskega gradu. Zato je dr. Agneletto vložil interpelacijo na župana s sprošnjo, da posreduje pri poveljstvu pristanišča, da »lampare« točno spoštujejo meje, ki so jim določene za ribolov. Zupan je obljubil, da se bo za pravično stvar zavzel. Na isti seji je obč. svet. dr. A-gneletto posredoval za napeljavo vode na pokopališče na Proseku; podžupan inž. Visintin je obljubil, da se bo -za stvar zavzel. Ravno tako je dr. Agneletto po novno interpeliral za zgradbo obč. kopališča za Prosek in Kontovei ■ki je nujno potrebno, kajti Prosek in Kontovei imata skupno preko dva tisoč prebivalcev. Kopališče naj bi se zgradilo pri cerkvici med obema krajema. Podžupan inž. 'Visintin je omenil, da je kopališče potrebno in da se bo pričelo z gradnjo v doglednem času, ko bodo to dopuščala denarna sredstva, občina drži kopališče v evidenci. Na občinskih sejah se obravnavajo stvari upravnega značaja. leznice in se -povzpeli na Prešnik, kier smo si pobliže ogledali slovensko zemljo v njenih slikovitih vršacih, od Ojstrnik-a do Visa, Montaža in -tja do vzhodnih Julijskih Alp. Zeli-mo, da bi SDD čimprej organiziralo nov izlet v gorske predele Alp ali Dolomitov. Posebno bi že Mi, d® -bi se prihodnjega izleta u-deležilo čimveč pev-k in pevcev. Eostopanje Ljubljanske opere Največjo kulturno senzacijo po vojni doživljamo tržaški Slovenci prav v teh dneh, ko je na obisku pri nas — po dolgih letih odmora — Ljubljanska opera. Ob tej priložnosti smo Slovenci na tej zemlji pozabili na nepremostljive razlike, .ki nas usodno ločijo, in tako hitimo vsak večer v kulturni hrani slovenske umetnosti, da se lačni in žejni prav v teh tako težkih in usodnih dneh okrepimo s čist-o u-metnostjo slovenske kulturne u-stvarjalnosti. Vojna in revolucija ista nam ohranili neomadeževano -in nepotvorjeno edino duhovno dobrino, ki je globoko zakoreninjena hrabro prestala vse viharje nedavne preteklosti. Prav ta dokaz vliva upanje na boljšo bodočnost. V prvih dneh svojega bivanja med nami so nam ljubijansiki gostje prikazali dve deli: »OHRIDSKA LEDENDA« Skladatelj baleta »Ohridska legenda«, S-tevan Hvistič, spada v vrsto znanih srbskih skladateljev, kot so: Konjovič, Manojlovič, Mi-lojevič itd. Glasbo je študiral pri znamenitemu komponistu Maxu Regerju, kasneje pa v Moskvi, Rimu in Parizu. Snov -baleta je vzeta iz zakladnice narodnega blaga, izvirajočega iz obmejnih predelov Makedonijr-in Albanije. Predstava Ljubljanske opere jo pokazala visoko raven -baletne u-metnosti. Ansamblu moramo za ve? umetniško uspel nastop izreči vse priznanje. Koreografa Pia in Pino Mlakar •sta dokazala svojo evropsko kvaliteto. S simbolično nakazano sceno ter z duhovito koreografijo sta m vdušila številno publiko. Solisti Duško Trninič ,kot gost, Veronika Mlakar kot gost, sta -bila tehnično la vsebinsko dovršen par. Ostali solisti in baletni zbor je bil zelo dobro pripravljen, razen nekaterih mest, ki ritmično zahtevajo silno elastično ritmiko. Orkester in dirigent dr. Tvera sta svoje delo o-pravila kvalitetno ter mnogo pri-pevala k uspehu predstave. Gotovac: »ERO Z ONEGA SVE.TA« Jakov -Gotovac sodi med jugoslovanske skladatelje, ki so si utrli svojo umetniško pot daleč preko meje domovine. Njegova opera »E ro z onega sveta« je bila doslej iz-vajena že na več ko tridesetih evropskih odrih. Gotovčev »Ero« ima za svojo o-snovo veselo, duhovito hercegov sko pripovedko, ki je dramaturško izredno spretno obdelana in velja za eno najuspelejših opernih (komičnih) libretov sploh. Glasba v operi je črpana, iz pristnih narodnih virov, predvsem dalmatinskih in hrvatskih. Glavni solisti: Valerija Heyibal in Jože -Gostič že dalj časa nastopata z velikim uspehom v inozemstvu ODunaj, Milan, Zuerich, Pariz itd.). Svojo visoko umetniško raven sta dokazala tudi na tej predstavi. Oba sodita med velike evropske soliste. V. Janko, JF. Lupša, E. Kar lova c so s svojimi kreacijami ustvarili odrske like, ki jih zmorejo pevci nadpovprečnega formata. Zbor in orkester sta pod vodstvom Rada Simonitija zvenela u-brano. Dirigent je vodil predstavo sugestivno in suvereno. Zbore je odlično naštudiral Jože Hene, sceno pa smiselno zamislil ing. arh. E. Franz. 'Dasiravno opera »Ero z onega sveta« ne predstavlja za Trst noviteto (Ljubljanska opera je z isto gostovala v Trstu že pred vojno), je predstava dosegla velik umetniški uspeh in ponovno afirmirala u-metniSko raven Ljubljanske opere. Naraščanje brezposelnosti Sedanji politični položaj v našem mes-tu že daje sadove. Iz poročila Tržaške trgovske zbornice za mesec maj je razvidno, da se ja nezaposlenost povečala v enem samem mesecu za skoro 1000 -delovnih moči. To bo morda otipljiv doka/ za tiste redke zagovornike razkosanja STO, da se bodo spametovali. Če bi Italija prišla v Trst. bi v nekaj dneh število -brezposelnih na-rastlo na 40.000 oseb, kakor so to ugotovili strokovnjaki, ki jim ni mogoče očitati, da so indipenden-tisti. Tudi v trgovini in industriji de--, lovna zmogljivost rapidno popušča. Število protestiranih -menic se z meseca v mesec veča. Izlet m v Hbuso V nedeljo, dne 4. julija je Slovensko dobrodelno društvo prire dilo zelo uspeli izlet v Neveo. Od tam pa po zelo romantični cesti skozi .gozd na Rajfoeljsko jezero in od tam -dalje v Trbiž in proti domu. Družba je bila zelo razgibana in pri krasnem vremenu smo se do izobilice navžili svežega planinskega zraka. , V Trbižu smo -seveda tudi nekatere iupornike pripravili do tega da so se vsedli na sedala žične že- Neurje u Rennu V noči od srede na četrtek je v vsej okolici padala toča, ki je pc vzrpčila na sadežih, posevkih In vinogradih veliko škode. K sre*i je 'zajela 'le ozek pas. j TRŽAŠKI PREPIHI OPERA SNG Stadion - Trst - Vrdelska cesta V Gostovanje opere in baleta SNG iz Ljubljane v petek 9. julija ob 21. uri Charles Gounod Faust Opera v 5 dejanjih v soboto 10. in nedeljo 11. t. m. ob 21. uri Anton Forster Gorenjski slavček Opera v 3 dejanjih Vstopnice so v prodaji pri ATEC, Goldonijev trg 1, tel. 93-520, dnevno od 9. do 13. in od 16. do 19. ure STAVKA Ta teden so stavkali uslužbenci poldržavnih ustanov i-z protesta za -.radi neizplačila posebnih dodat kov, ki so jih bili deležni državni uradniki. Stavkali so v sredo tudi gradbeni delavci proti poenotenju mezd in plač. Tem so se pridružili, tudi kovinarji in delavci »Aquile«. Letošnji maturanti Na klasični gimnaziji: Izdelali so: Bajc Karel, Mahne Marino, Maver Anton, Slama Jurij. 9 -kandidatov ima popravne izpite v jesenskem roku, 3- kandidat-je so bili odklonjeni. Na realni gimnaziji: Izdelali so: Dolenc Franc, Starc Marijan, Klinc Klara, Ukmar Cvetko. 12 kandidatov ima popravne izpite, 2 kandidata sta -bila odklonjena. Na trgovski akademiji: Izdelali ,so: Jože Gruden, Franc Sturm in Albin Sedmak. 15 kandidatov ima popravne izpite v jesenskem roku, 2 kandida ta sta -bila odklonjena. Na slovenskem učiteljišču: Izdelali so: Černigoj Teodor, Ve-nier Marijan, Cibic Marjetica, Fa-chin Beni, Valetič Miroslava, Žerjal Imelda, Sturm Anica. 19 kandidatov ima popravne izpite v jesenskem roku, 6 kandidatov je -bilo odklonjenih. Peppone in Komunistična morala Kdor si je ogledal film »Don Ca-milio« ali kdor je prebral knjiga, temu je gotovo ostala v neizbrisnem spominu pretresljiva scena, pri kateri se kregajoči duhovnik skiivoma spiazi v hlev z namenom, da .bi nakrmil in pomolzel krave, katerim je stavka poljedelskih dninarjev grozila s strašnim poginom. Spomnimo se, -da je župnik pri svojem in.eVar.nem samaritanskem delu naletel na -komunističnega župana, na svojega »sovražnega prijatelja« Peppona. Vso dol-gc- noč sta oba z nedeljenim sočustvovanjem opravila po hlevih najnujnejše in se zjutraj razšla kot -ponovna — neprijatelja. -Cio vek rad, nagiblje k posploševanju v slabem, 'kakor — hvala Bogu tudi v dobrem. Kaj bi moglo biti naravnejšega za komunistično mladino, kakor da posploši čednostna nagnjenja svojega vzornika Peppona? Poročila iz Ferrare pa so Guareschija prav tako kakor njegove optimistične citate-Ije na najgrši način postavila na iaž. Ta poročila so pripovedovala, da v Padski nižini ni Pepponov. šestdeset ti sočgla vi goveji živin1, ovcam in prašičem je polni mesec dni grozil pogin s peklenskim mučenjem Jker so poljedelski dninarji stavkali in se branili, da živino nPod vrhovnim poveljstvom Komunistične partije je Rdeča armada obvarovala...« Zmage pri Stalingradu ne pripisujejo danes .več Stalinu, in tudi 'zmage nad Japonsko ni zakrivil Stalin. Bog Stalin je izletel s -prestola in zaenkrat sedi na in jem -boginja partija. Tak\> ■zgodovina veselo nadaljuje svojo dialektično pot po kolesnicah komunistične morale, diktatorski bic-in podložniško prilizovanje pa ji nakazujejo smer. Ubogi apostolčki. nikdar ne vedo, ali -so ali niso na-tekočem! Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Obmorska kolonija SOD v Devinu Na dvorišču in v poslopju devinske šole se je -te dni -pričel vesel: živ-žav. 81.otrok iz našega podeoč-ja, povabljenih od SDD se tu zabava in uživa. Nekateri so že bili v naši koloniji, drugi so pa prvič med nami. Vsi so veseli in dobre volje. Razdeljeni so v štiri skupine, katere vodijo skrbne vzgojiteljice, ki dobro pofcnajo kolonijska življenje. Otroci hodijo dnevno na sprehode ali na kopanje. Najlepši trenutek dneva pa je razdeljevanje po šte. Vsi so zdravi in. dobre volje ter že zagorelih' ofirazov, ki postajajo vsak dam bolj okrogli. ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. -telef. 31-813 Mizarji kmetovalci » Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par- ket« nudi najugodneje CALEA TEL. 90441 TRST Vlal« Sonnino, Z 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE -- DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohi&tva Tel. 32 rt Cermons - prov. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER| En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje v veselje In prehranili boste na času in denarju! HOOVER I KFR7F dobite pri tordki I ■ IX H I \ 4Lmm ■- Pfazza S. Giovannl 1 . Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER