Arheološki vestnik (Arh. vest., AV) 39-40, 1988-1989, str. 333-344 BRONASTODOBNI ELEMENTI IZ JAME POD JAMSKIM GRADOM V PREDJAMI PAOLA KOROŠEC Resljeva 3, YU-61000 Ljubljana Med prazgodovinskim gradivom, ki so ga izkopali v glavnem vhodnem rovu, imenovanem »Konjski hlev« (Stalla dei cavalli), v Jami pod Jamskim gradom v Predjami, je že J. Korošec določen del najdb okvirno pripisal bronasti dobi.1 Ker denimo, da je za pridobitev zaokrožene kulturne slike tega obdobja v Sloveniji in Predvsem za kraško območje omenjeno gradivo pomembno, ga bomo predstavili še enkrat. Ker za opredeljevanje gradiva iz Predjame ni zanesljivih stratigrafskih podatkov,2 ko naš prikaz slonel izključno na tipološki primerjavi z bolj ali manj podobnimi najdbami drugih najdišč. Ker samo območje, kot že rečeno, sodi po sestavi h kraškemu svetu, in ker zasledimo najbolj pristne analogije v prazgodovinskem gradivu istrsko-kraških gradišč (kaštelirjev), se bomo oprijeli časovne in tipološke razdelitve, ki so nam jo za Furlanijo-Julijsko krajino in deloma tudi za istrska najdišča skušali podrobneje predstaviti tržaški kolegi.3 Čeprav je bilo iz Predjame domala vse gradivo načrtno odbrano, zrisano in - kolikor je bilo možno - tudi grafično rekonstruirano, obstaja bržkone še kakšen kos, ki ga tu ne omenjamo, pa s°di morda vendarle v bronasto dobo.4 Gradivo, ki smo ga izločili kot bronastodobno, sestavljajo pretežno keramični izdelki, nekaj koščenih artefaktov in samo en frag- ment bronastega predmeta. Na splošno kaže vsa keramika dobro fakturo. Izdelana je iz prečiščene gline s Primesjo kremenčevih zrnc ali sljudastega peska in čvrsto sivočrno, redkeje sivorjavo žgana; površina je prevlečena s tankim premazom in zglajena do sijaja. Nekoliko se razlikuje t. i. groba lončenina, med katero so nekateri primerki celo porozni. V Nasprotju z enotnostjo keramične fakture je oblikovna plat posodja bolj raznovrstna. klasični oblikovni razdelitvi ločimo skodele, sklede, lonce in vretenca. Med s ko del am i ločimo dve različici: a - Kroglaste skodele, podobne vrčem, s komaj opaznim ravnim dnom, z nizkim, kratkim in rahlo usločenim vratom, z večjim ročajem od ustja do največjega oboda. Ročaj sega bolj ali manj nad rob ustja in se proti vrhu zoži, tako da dobi trikoten 12gled (t. 1: 3,4) - prim, tip 71 (po Cardarellijevi) v katalogu. Preistoria del Caput Adriae, 87 ss, tav. 17. Nekateri primerki imajo v zgornjem delu ročaja predrto luknjo. Analogije za to različico skodel zasledimo med prazgodovinskim gradivom iz: Kaštelirja nad Jelarji - dat. od srednje do končne faze bronaste dobe oz. do začetka železne dobe; kaštelirja Sv. Duh pri Novigradu - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe; Kotarjeve pečine - dat. v srednjo fazo bronaste dobe; kaštelirja na Dolgi kroni (Monte d'Oro) - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe; Limske gradine - dat. od mlajše faze bronaste dobe do železne dobe; spodmola Caharija (Zaccaria) pri Nabrežini - iz kaštelirske plasti;5 osamelca Grmez (Ljubljansko barje) - površinska najdba, neobjavljeno.6 b - Poloblasta skodela brez naznačenega vratu z nekoliko izvihanim ustjem (t. 1: 1). Večji ročaj povezuje rob ustja z delom pod največjim obodom, ki je okrepljen s komaj zaznavnim vodoravnim trakastim plastičnim rebrom. Ta posoda zaenkrat nima neposrednih analogij, podobna pa je primerku iz: Kaštelirja nad Jelarji - (z blagim klekom), dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe.7 O tem, da se ta različica veže s prejšnjo, priča ročaj, ki je na vrhu nekoliko zožen. Obe navedeni skodeli sodita k vodilnim tipom istrsko-kraške keramike oz. kaštelir- ske kulture v času od srednje do mlajše in končne faze bronaste dobe. Po vsem tem lahko sklepamo, da je bil obravnavani tip lončenine na tem prostoru dokaj dolgo v rabi. Druga oblikovna skupina so sklede. Med njimi ločimo vsaj štiri različice: a - Večje sklede s poloblastim spodnjim delom in z močno izvihanim ustjem- Zastopane so s primerki, pri katerih je ustje enakomerno okrepljeno (t. 1: 6), ali samo z notranje strani nekoliko odebeljeno (t. 1: 11). Ustje je lahko znotraj večkrat fasetirano (t. 1: 7, 12). Nekateri od teh primerkov imajo poleg teh tudi zunanja fasetiranja na največjem obodu v obliki ostrega kleka (t. 1: 12). Analogije zanje predstavljajo primerki iz: Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe; kaštelirja na Dolgi kroni - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe (1300-900); Kaštelirja nad Jelarji - dat. v srednjo, mlajšo in končno fazo bronaste dobe; najdišča Braida Roggia (Pozzuolo) - dat. v mlajšo ali na začetek končne bronaste dobe; Castions di Strada - dat. v srednjo, mlajšo in drugo fazo končne bronaste dobe; Šivčevega prekopa (Ljubljansko barje) - dat. okvirno v bronasto dobo.' Za ta tip posode iščejo nekateri posamezne povezave z zahodnimi kulturnim' manifestacijami, in to na eni strani z mlajšo fazo bronaste dobe v Benečiji,10 na drug' strani pa s subapeninskimi pojavi na območju srednje Italije;11 ti elementi se recipročno pojavljajo tudi na kraškem ozemlju v Pečini pod Muzarji (Caverna dell'Orso) pri Gabrovcu na Tržaškem.12 b - Druga različica je podobna skleda s kratkim, navpično odrezanim robom ustja (t. 1: 13); poleg ostrega zunanjega preloma (kleka) in večkratnih notranji!1 fasetiranj v zgornjem delu ima na robu ustja tri ali štiri majhne poševne jezičaste podaljške. V našem kulturnem krogu zanjo zaenkrat nimamo očitnejših paralel." jezičasti izrastki na podobno oblikovanem ustju se pojavljajo na trinožnem krožnik , s Čunske gradine na Lošinju, datirane v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe. c - Za posebno različico smo izbrali dokaj veliko in globoko skledo bolj kontfn oblike z rahlo izvihanim ustjem, ki je znotraj na pregibu ostro profilirano; nekaj niže je ostenje stopničasto oblikovano (t. 2: 1). Bolj ali manj pristne analogije imam" v primerkih, datiranih v srednjo, mlajšo in končno bronasto dobo." '1 d - Posebna različica je tudi globoka skleda, podobna loncu, ki jo je bilo m«> ^ risbo rekonstruirati iz dveh večjih kosov (t. 2: 2). Posoda ima visok zgornji de rahlo usločenimi stenami in komaj občutno zoženim ustjem. Na največjem obo ^ sta eno ali dve dokaj trakasti sedlasti ušesci. Na tem delu posode je ornamen treh vodoravnih plitkih kanelur; zgornja poteka nad ročajem. Po razvrstitvi Carda- rellijeve sodi k tipu 38.18 Ta naj bi bil značilen za mlajšo fazo bronaste dobe.19 K podobnemu tipu sodi verjetno tudi zgornji del sklede (t. 1: 9). Prav tako lahko k tej ali različicama skled a in b pripadata trakasti ušesci (t. 2: 3,4), od katerih eno ustreza našemu primerku, medtem ko je drugo dvakrat navpično nažlebljeno.20 Tretjo skupino posodja predstavlja lonec amforaste oblike. Je kroglast z nizkim usločenim vratom in lijakasto izvlečenim ustjem; po predstavitvi Cardarellijeve ustreza tipu 90 B (Katalog, t. 17). Naš primerek je od vratu navzdol okrašen s tremi vodoravnimi kanelurami (t. 2: 5). Analogije se kažejo v primerkih iz: kaštelirja Moncas (Rovinjsko Selo) - dat. v srednjo fazo bronaste dobe; kaštelirja Sv. Duh pri Novigradu - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe;21 Tudi ta oblika sodi v isti čas kot vsi drugi zgornji tipi. Posebno skupino tega oblikovnega tipa lončenine predstavlja t.i. groba kera- mika. Vsi lonci so podolgovate (t. 2: 7) ali bolj kroglaste oblike (t. 2: 8), z nizkim vratom in majhnim ustjem, ki je okrašeno s prstnimi odtisi ali pa je pod njim rebro s Prstnimi odtisi. Ta zvrst lončenine se sicer zelo redko omenja na tu navedenih gradiščih (razen primerkov s Križne gore in s Čunske gradine); razen tega je tudi to gradivo v glavnem še neobdelano. Predvsem valoviti okrasi tega tipa so zaenkrat značilnejši za mlajšo prazgodovinsko oz. protozgodovinsko fazo, t. j. za železno dobo.22 Dejstvo je tudi, da je lončenina s takšno ornamentiko najpogostejša na eneolitskih najdiščih;23 če pa iščemo analogije za oblike posod iz Predjame, jih tu ne bomo našli. Pri naši posodi (t. 2: 7) predstavlja dobro analogijo lonec iz Kotarjeve Pečine na Tržaškem, ki je kronološko neopredeljen.24 v to zvrst grobe keramike sodita iz Predjame navzgor obrnjena jezičasta ročajčka (t- 2: 9,11); analogije zanju in za profilacijo prej omenjenega lonca so med najdbami iz: Pečine pri Križu (Grotta di S. Croce) - dat. v srednjo, a tudi v mlajšo fazo bronaste dobe (po Cardarellijevi kot tip 121 na t. 18); Cunske gradine - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe;" Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in delno v mlajšo fazo bronaste dobe;26 itd. ^ed druge bronastodobne keramične izdelke naj bi sodila tudi vretenca, zastopana z dvema tipoma: a - konična s konkavno osnovo (t. 4: 1, 2), po Cardarellijevi tip 193 na t. 20; b - bikonična (t. 4: 3), po Cardarellijevi tip 194 na t. 19. Analogije zanje so Primerki iz: kaštelirja Griže pri Kontovelu; Kaštela pri Bujah27 in Križevcev - Ciglana.2' ,. V zvezi s keramičnim gradivom moramo omeniti, da obstajajo še posamezni kosi, ž'bl lahko sodili v drugo polovico končne faze bronaste dobe in v prvo fazo starejše dob n k a je na naših posodah skromna. Če pustimo ob strani okraševanje šir.° keramike z razčlenjenimi rebri, so na kakovostnih izdelkih edini ornament Prvih ,V0d()ravnt' kanelure. Pojavlja se na skodelah, globokih skledah in loncih. Na n dveh tipih se nahajajo na največjem obodu in potekajo vzporedno okoli posode: pri ročaju se včasih zreducirajo v eno kaneluro nad njim ali pod njim. Na loncih potekajo kanelure pod vratom na ramenu posode. Okraševanje v tej tehniki je značilnost kaštelirskih kultur, kot kažejo primerki iz: Kaštelirja na Brionih - dat. v srednjo in mlajšo fazo bronaste dobe; kaštelirja Moncas (Rovinjsko Selo) - dat. v srednjo fazo bronaste dobe; kaštelirja Sv. Duh pri Novigradu - dat. v mlajšo in končno fazo bronaste dobe.29 Po analogijah je izpričano, da je bila ta tehnika tudi pri drugih motivih zelo priljubljena od srednje faze bronaste dobe dalje. Njena priljubljenost je očitna ne samo na omenjenih kaštelirjih v Istri in na Krasu, marveč na zelo širokem območju proti zahodu, tj. v severni Italiji, tja do Trentina,30 pri nas pa prek Ljubljanskega barja še vzhodneje od Slovenije.31 Od koščenih izdelkov moramo omeniti šest vretenc, izdelanih (po Morettijevi) iz glavic človeških femurjev.32 Te smo svojčas napačno pripisali poznoantičnemu obdobju,33 čeprav jih je že J. Korošec pravilno opredelil kot bronastodobne.34 Tipološko sodijo h konični obliki z odrezanim ali odbrušenim vrhom (t. 4: 4-9). Analogije zanje zaenkrat zasledimo v primerku iz: kaštelirja na Dolgi kroni - dat. delno v mlajšo, delno v končno fazo bronaste dobe.35 Sodeč po najdbah z nekaterih bronastodobnih naselbin se med 160 koščenimi artefakti, kolikor so jih našli v Jami pod Jamskim gradom (nedvomno dokaj tudi iz drugih obdobij), da izločiti nekaj koščenih orodij.36 Gre predvsem za šila in gladila, ki so jih uporabljali pri dodelavi keramičnih posod in podobno (t. 3: 1-10). Od kovinskih najdb lahko omenimo samo fragment ročaja jezičastoročaj- nega meča ali celo krajšega bodala (t. 4: 10). Glede na to, da naš ohranjeni fragment kaže dokaj pristne analogije z mečem iz S. Marco di Belvedere, lahko domnevamo, da sodi k varianti »Sacile« in »Montegiorgio«.37 Ker so pogost inventar depojev, in ker naša jama ni povsem arheološko raziskana, se lahko vprašamo, ali najdeni fragment meča morebiti ne sodi k neki zaključni zakopni najdbi, ki še ni bila odkrita- Iz našega analitičnega pregleda je razvidno, da je priobčeno gradivo iz mlajše m končne faze bronaste dobe; nekateri elementi sicer dopuščajo možnost, da izhaja iz končne srednje bronaste dobe. Po kulturnih značilnostih lahko naše gradivo uvrstim« med zapuščino starejše istrsko-kraške kaštelirske kulture. Glede na naselbinski prostor lahko dalje sklepamo, da so imetniki teh naših jamskih najdb prebivali na nekem prazgodovinskem gradišču nedaleč od Predjame.38 Najdbe same so lahko v jami inventar depoja, podobnega tistemu iz Deutschkreutza," ali pa so del vsebine uničenega groba.40 Opis gradiva Za merami je navedena inventarna številka iz zbirke v Predjumskem gradu (stara oznak8 je v oklepaju) in na koncu še že objavljena slika v razpravi J. Korošcu, 1956. Tabla 1 1. Fragment opečnato rdeče skodele z ročajem iz gline, močno pomešane z drobci kremi'n Vel. 6,1 x 6,2 cm; pr. ustja 17 cm. Inv. št. 1947 (C 2065). m 2. Iz več kosov rekonstruirana rjavosiva skodela z ostankom ročaja 7. glajenim prem"^ in izdelana iz gline s primesjo Rljudastega peska je bila nekdaj skoraj povsem ohranjena. v 9,5cm; pr. ustja 15,4cm. Inv. St. 1921 (C 13», E 60). T. »: 1; 38: 3. 3. Fragment sivočrne skodelice iz prečiščene gline, zelo dobre fakture in z bleščeče glajenim premazom; ročaj je na zgornjem kolenu prevrtan. Vel. 6,9 x 4,2 cm, pr. ustja 9 cm Inv št. 1424. T. 37: 5. 4. Zgornji del sivočrne skodele z ročajem, izdelane iz prečiščene gline z drobci kremena in z glajenim tenkim premazom. Vel. 8,1 x 4,2 cm; pr. ustja 10 cm. Inv. št. 462 (C 1737). 5. Večji ročaj ovalnega preseka, ki je presegal ustje opečnato rdeče posode iz gline, Pomešane z peskom. Ohr. viš. 8,8 cm; deb. 2,3 cm. Inv. št. 451 (C 22). 6. Fragment čvrste, črnosivo žgane sklede iz prečiščene gline in z bleščečim površinskim premazom. Vel. 12,4 x 11,2 cm; pr. ustja 24 cm. Inv. št. 1259 (C 1651). 7. Fragment zgornjega dela sklede podobnega tipa in fakture kot prejšnja, le da ima vodoravno oblikovan rob ustja in črno prevlečeno površino. Vel. 5,7 x 8 cm; pr. ustja 20,5 cm. Inv. št. 1094 (C 7670). 8. Fragment črnosive sklede iz prečiščene gline, podobne oni pod 6. Vel. 7,0 x 14,9 cm; pr. ustja ca. 28cm. Inv. št. 1434 (C 1941). T. 39: 6. 9. Osem fragmentov sivočrno žgane sklede iz prečiščene gline in z znotraj in zunaj glajeno Površino. Vel. 2,5 do 5,7 cm. Inv. št. 2110 (C 1350). 10. Fragmentirana črnosiva žgana skleda enake fakture kot prejšnja, le da je premaz bolj rjavkast in bleščeče glajen. Vel. 7,9 x 6,6 cm; pr. ustja 20 cm. Inv. št. 1764 (C 1040). 11. Fragmenta široke in plitke črnosive sklede iz prečiščene gline. Vel. 10,8 x 10,2 cm; pr. ustja 23 cm. Inv. št. 1121 (C 140). 12. Fragment črnosive fasetirane sklede, ki je čvrsto žgana iz prečiščene gline in ima T 3gCfe glaieno premazano površino. Vel. 13,4 x 6,7 cm; pr. ustja 24 cm. Inv. št. 1073 (C 136). 13. Fragmentirana črnosivo žgana in glajena skleda enake fakture kot prejšnja. Na ustju So trije ali štirje jezičasti nastavki, dno je okroglo in usločpno (omfalos). Po temnih lisah sodeč Je bila sekundarno žgana. Viš. 6,5 cm; pr. ustja 20,5 cm. Inv. št. 2106. Tabla 2 1 Fragment rdečkasto rjavo žgane sklede, izdelane iz prečiščene gline in z bleščeče glajeno Premazano površino. Vel. 22,3 x 18,8cm; pr. ustja 56cm. Inv. št. 550 (C 1769). T. 39: 5. p 2. Fragmenta eno- ali dvoročajne sklede iz prečiščene gline, pomešane z drobci kremena, osoda je sivorjavo žgana in znotraj ter zunaj bleščeče glajena. Vel. 24,5 x 12,5 cm; pr. ustja Inv. št. 499 (C 1852). T. 10: 3. 3. Fragment sivočrno žgane in glajene sklede iz prečiščene gline z drobci kremena s 'rokim, dvakrat žlebljenim trakastim ročajem. Vel. 7,7 x 5,4 cm. Inv. št. 461 (C 145). s, 4- Fragment črno žgane posode s sedlastim trakastim ročajem, izdelane iz enake glinaste 278) kQt Pre)šnja, 'e z mastnim površinskim premazom. Vel. 4,5 x 7,0 cm. Inv. št. 446 (C . fragmenta črnosivo žganega lonca z bleščečim premazom, izdelanega iz prečiščene sune Vel. 8,8x7,0cm; pr. ustja 15cm. Inv. št. 1919 (C 2071). k • Fragment svetlo opečnato rdeče žganega lonca iz gline, močno pomešane z drobci 7jg^ena^ zunanjost je hrapava, notranjost porozna. Vel. 7,0x6,0cm; pr. ustja 18cm. Inv. št. Pešk-7 f raKment lonca, izdelanega iz gline, močno pomešane z drobci kremena in sljudastega pla .a' zr>otraj je površina rdečkasto rumena, zunaj pa opečnato rdeče žgana. Pod ustjem poteka 8 v rt>br° Z odtisi' Ve1, U'7 X 9'0cm; Pr ust)a 31 cm' Inv' St' 1092 (C 174)' *V Fragment kroglastega opečnato rdeče žganega lonca enake glinaste zmesi kot pod št. li j ' ® Je zunaj in znotraj glajen. Po črnih lisah sodeč, je bila posoda sekundarno ožgana. Vel. 1 * 10.3 cm; pr. ustja 28 cm. Inv. št. 1447. s s}: "; * ragment temno sivo žganega lonca z jezičastim ročajem, izdelanega iz gline, pomešane 1948 (cS!'m.Pesk°m, in z bleščečim sivordečim zunanjim premazom. Vel. 8,5 x 5,8 cm. Inv. št. 10 p je crri( ragment ostenja večje grobe posode iz gline, pomešane z drobci kremena. Notranjost 9,0 x u°n1Va' zunanjost sivo rdeče žgana. Na največjem obodu je večja lečasta aplikacija. Vel. 11 p' Inv s< 7(»« (C 2069). z drobci £a8munt posode z jezičastim ročajem, okrašene s plastičnim rebrom. Glina je pomešana 954 r^ena; notranju stran je črnosiva, zunanja pa opečnato rdeča. Vel. 8,2 x 7,7 cm. Inv. * •»*f»Jj. 22 ^'»oloMtl VMtnlk 337 Tabla 3 1. Koščeno šilo z ohranjeno kostno glavico. Dolž. 22 cm (O 136). T. 24: 8. 2. Koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 17,1 cm (O 125). T. 24: 6. 3. Krajše koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 10,7 cm (O 160). T. 23: 11. 4. Krajše koščeno šilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 9,4 cm: Inv. št. 2113. 5. Koščeno gladilo, izdelano iz močnejše kosti, je podobno krajšemu šilu pod 3. Dolž. 13 cm. Inv. št. 143 (O 115). T. 23: 1. 6. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 16 cm (O 133). 7. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 14,7 cm. Inv. št. 2075. 8. Koščeno gladilo enakega tipa kot prejšnje. Dolž. 10,4 cm (O 115). T. 23: 7. 9. Koščeno gladilo, podobno prejšnjemu. Dolž. 10,5 cm. Inv. št. 95 (O 114). 10. Fragment spodnjega dela koščenega gladila. Dolž. 6,3 cm. Inv. št. 2152. Tabla 4 1. Temno opečnato žgano konično glinasto vretence z usločenim dnom. Viš. 3 cm; pr. 4,9 cm. Inv. št. 254. 2. Opečnato rdeče žgano konično glinasto vretence z usločenim dnom. Viš. 3 cm; pr. 6,5 cm. Inv. št. 251. 3. Sivočrno bikonično glinasto vretence z glajeno površino. Viš. 2,2 cm; pr. 3,7 cm. Inv. št. 252. T. 14: 3. 4. Poloblo koščeno vretence z odbrušenim temenom. Viš. 2 cm; pr. 3,8 cm. Inv. št. 2003 (O 4). 5. Konično poloblo koščeno vretence enakega tipa. Viš. 2,6; pr. 4,2 cm. Inv. št. 2004. T. 32: 4. 6. Poloblo koščeno vretence enako kot pod 4. Viš. 1,9 cm; pr. 4,3 cm. Inv. št. 2004 (O 141). 7. Koščeno vretence trapezoidnega preseka in narezanim spodnjim robom. Viš. 1,7 cm; pr- 4,3 cm. Inv. št. 2004 (O 171). T. 32: 6. 8. Koščeno vretence trapezoidnega preseka. Viš. 1,5 cm; pr. 3,3 cm. Inv. št. 2003. T. 32: 5. 9. Koščeno vretence kot prejšnje, le da je oblikovano s svedranjem. Viš. 1,6 cm; pr. 3,2 cm- Inv. št. 2003. 10. Fragment bronastega jezičastoročajnega meča. Vel. 4,1 x 1,9 -2,1 cm. Inv. št. 937 (V 110). 1 J. Korošec, Arheološke ostaline v Predja- mi, Razprave 1. razr. SAZU 4, 1956, 17 ss. 2 Ib., 5. ' Preistoria del Caput Adriae (Catalogo della mostra), Trieste (1983) (dalje Katalog). * Ugotovili smo, da je bilo keramično gra- divo po zadnji inventarizaciji leta 1951 zelo poškodovano, tako da nekateri kosi nimajo več prejšnjega izgleda. s Katalog, 87 ss, t. 35: 1, 3, 4; 29 A: 9; 25 B: 5; 34: 5; 30 A: 2. V. Calza, D. Cannarella, S. Flego, Gli scavi nel riparo Zaccaria di Aurisina (Trieste), Atti Soc. preist. protost. 2, 1973-74 (1975) 83 ss, si. 3: 2. ' Shranjen na Oddelku za arheologijo FF univerze v Ljubljani. 7 Katalog, t. 35: 6. ' Katalog, t. 24 B: 10; 34: 6; 35: 7, 8. Pozzuolo del Friuli 1980: Relazione prelimi- nare, Atti Civ. mus. st. arte Trieste 12, 1981, 61, si. 9: 3. Katalog, t. 14: 1. " J. Korošec, Nova kolišča na Ljubljan- skem barju, Arh. vest. 4, 1953, 260, si. 9. 10 G. Leonardi, Testimonialize preistori- che di Conegliano (Conegliano 1957) si. 16: 10e; 19: 9e, 11. L. Fusani, L. Salzani, Nuovo insediamento dell'et& del bronzo in locality »Fondo Paviani« presso Legnago (VR), Boli- Mus. civ. st. nat. Verona 2, 1975, 259 ss, t- 1: 1, 2. L. Salzani, L'insediamento protoveneto di Mariconda (Melara-Rovigo), Padusa 9> 1973, t. 1: 5. 11 D. Lollini, II Bronzo finale nelle Marche. Riv. scien. preist. 34, 1979, 179 ss, si. L Ib 12 F. Leben, Stratigrafska in časovna uvr- stitev jamskih najdb na Tržaškem krasu, Ar"- vest. 18, 1967, 43 ss, t. 10: 14. . 13 En primerek je znan iz starejše faze io sutske skupine železne dobe z najdišča Vasi - »Gradina na Bosutu«. D. Popovič, Kpr«""* starijeg gvozdenog doba u Sremu, F"0" Arch. Iugosl. 4 (1981) t. 27: 2, katerega avw uvršča v stopnjo II železne dobe oz. Bosu (glej: ib., t. 36: 19, 20). 14 Katalog, t. 26: 13. C. Marchesetti. is" del Quarnero. Ricerche paletnologichc, i* sc. ant. 21, 1924, 131 s. 0. " Tudi M. Morettijeva uvršču posode ?•< tranjim fasetiranjem okvirno v mlajšo in . čno fazo bronaste dobe (Katalog, 11H'j na merjuj tudi J, in P. Korošec, Istraživunj« g() Bribirskoj glavici u Bribiru, Diadora 9, 124 (pod g), si. 21. 16 Katalog, t. 18: 16. " Katalog, t. 22: 20 B. 18 Katalog, t. 19. 19 Na tem mestu naj omenimo dokaj podob- no skledo iz Ledra (ima le nekoliko drugačno motiviko), ki sodi približno v to ali v nekoliko mlajše obdobje: R. Perini, Ciaslir del Monte (Valle di Non), Scavo 1968, Studi trent. sc. lat. 1971, si. 28 zgoraj. 20 Katalog, t. 34: 13 idr. 21 Katalog, t. 24 A: 1, 3; 28: 4. 22 Kot to velja za naše najdišče; glej J. Korošec (op. 1) t. 8: 4. 23 P. Korqšec, J. Korošec, Najdbe s koli- ščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem b"rju, Arh. kat. Slov. 3 (1969) t. 62-66. 24 B. Lonza, Relazione sugli scavi nella grotta Cotariova, Atti Soc. preist. protost. 2, 1973-74, 64, si. 7: 9. 25 Katalog, t. 37: 2; 25 C: 8; 26: 13. C. Marchesetti (op. 14) 131 s. A. Gnirs, Istria praeromana (Karlsbad 1925) 29 s. 27 Katalog, 112, t. 32 A: 5-6; 32 B: 14. Ta tip vretenc se pojavlja v žganem grobu, ki ga lahko okvirno datiramo v starejšo fazo hal- statske dobe: M. Urleb, Arheološke najdbe z ynca pri Rakeku, Arh. vest. 7, 1956, 292 s, t. 1: 2, 3. Z. Markovič, Križevci-Ciglana, Križevci, v: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeve- rozapadnoj Hrvatskoj (Koprivnica 1986) 99, si. 59: 1-3. 29 Katalog, t. 24A: 3, 5, 9; 24B: 15; 28: 2. 30 Kot, npr., na kolišču Fiave-Carera. R. Perini, Una nuova palafitta a Fiave-Carera, Studi trent. sc. nat. Sez. B, Biologica 48, 1971, 84ss, fig. 15: 17, 32 idr. 31 I. Pavišič, Bojačno - Špičkov breg, Kla- njec, v: 40 godina arheoloških istraživanja u sjeverozapadnoj Hrvatskoj (Koprivnica 1986) 80, 154, si. 9 (gradišče, datirano od pozne bronaste do mlajše železne dobe). 32 M. Moretti. Katalog, 118. 33 P. Korošec, Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja, Arh. vest. 33, 1982, 91 s, t. 3. 34 J. Korošec (op. 1) 26 s, t. 13: 11. 35 Katalog, t. 34: 12. 36 Kot primer glej op. 32. 37 Katalog, 74, t. 13: 3. V. Bianco Peroni, Le spade nell' Italia continentale, Prahist. Bron- zefunde 4/1 (Miinchen 1970) 54 ss. 38 Morda na vrhu nad njo, imenovanem »Hrastje«. 39 E. Ruttkay, Bronzezeitliches Gefassdepot aus Deutschkreutz, Bez. Oberpullendorf, Wiss. Arbeiten aus dem Burgenland 35, 1966, 222 s. 40 To so lahko uničili s pokopi iz mlajših obdobij. BRONZEZEITLICHEN ELEMENTE AUS DER HOHLE JAMA POD JAMSKIM GRADOM IN PREDJAMA Zusammenfassung Vom gesamten vorgeschichtlichen Material, das in der Hohle Jama ausgegraben vvurde, wurde ein Teil der Funde bereits von J. Korošec in die Bronzezeit gestellt.1 Da wir aber der einung sind, fur das Entstehen eines abgeschlossenen Kulturbildes dieses Zeitabschnitts in ^'owenien ist das vorhandene Material von nicht geringer Bedeutung, wird es hier nochmals gestellt. Unsere Darstellung wird ausschlieBlich auf dem typologischen Vergleich mit ncieren Fundstellen basieren, da wir leider uber keine genauen stratigraphischen Daten ^ "gen. Dabei diente uns als Grundlage die chronologische und typologische Einstufung des Vor s. dor 'strischen und Karstringwalle (Castellieri), wie sie bereits von den Triester Beschichtsforschern durchgefUhrt wurde.3 wei. l zur Bronzezeit gehOrende Material ist meistens durch die Keramikware vertreten, her , n kommen auch einige kndcherne Gegenstiinde vor; nur einer der Funde ist aus Metali Hien tellt W()1'den. Im allgemeinen zeiehnet sich die Keramik nach guter Faktur aus, ausgenom- ein>ger Stttcke der groben GeffiBe Im Unterschied zur einheitlichen keramischen Faktur in der Gestaltung eine gewissc Vielfaltigkeit. form; Henkelschalen unterscheiden wir die kugelformigen (Taf. 1: 3, 4) und die halbkugel- Karv b1'" (Tl,f' l: >> Formen Diese Formen sind zugleich die fuhrenden bei der istrischen und der n ramik. b™. bei der Castellieri-Kultur in der Zeit der Mittel- bis Jung- und Spiitphase Bronzezeit.'7 Var^1 2weiten Gruppe, der Formungsart nach, gehOren die SchOsseln, unter denen vier dem V v°rk(>mmen. Die Schtlsseln mit dem halbkugeligen unteren Teil und stark ausladen- • nnt'n und auBen verdicktem oder facettiertem Rand (Taf. 1: 6-8, 10-12) werden von einigen Forschern mit den westlichen kulturellen Erscheinungen der jiingeren Bronzezeit in Venetien und in dem Gebiet des Triester Karsts10"'1 in Verbindung gebracht. Die zweite Variante ist mit einer ahnlichen Schussel mit vertikal abgeschnittenem Rand, wo zungenartige Verlan- gerungen angebracht sind, vertreten (Taf. 1: 13). Aufier dem scharfen auBeren Knick ist der obere Teil von innen mehrmals facettiert. In unserem Kulturkreis finden wir zur Zeit keine klaren Parallelen zu dieser Schussel.13 Zur dritten Variante haben wir eine groBe und tiefe kegelformige Schussel mit ausladendem Rand und mit profilierten Innenwanden eingereiht (Taf. 2: 1). Die Analogien zahlen in eine breite Zeitperiode, ab Mitte bis zum Ende der Bronzezeit.18"11 Eine Sondervariante ist eine tiefe Schussel mit eingebogenen Wanden und einem kleinen sattelformigen Henkel auf dem groflten Umfangkreis (Taf. 2: 2). Auf der Schussel verlaufen rundherum flache Kanneluren. Nach den Analogien in der Julijska krajina und in Istrien kann man diese Schussel in die jungere Stufe der Bronzezeit einreihen.18-1' Die dritte Gruppe umfaBt die Topfe; eines der besseren Exemplare ist mit Kanneluren unter dem Hals versehen (Taf. 2: 5) und wird nach den Analogien in die Zeit der Mittel- bis Spatphase der Bronzezeit gezahlt.21 Zur groben Keramik gehoren auch die langlichen oder kugelformigen Topfe mit niedrigem Hals, die unter dem Rand mit Abdruckornamenten (Taf. 2: 6-8) verziert sind. Diese Art der Keramik kommt auf den erwahnten Fundstellen selten vor, obwohl man einem ahnlichen Topf in den Hohlen im Triester-Gebiet" begegnen kann. Die Charakteristik der betreffenden Topfe sind nach oben aufgeschlagene kleine zungenformige Henkel (Taf. 2: 9, ll).25-26 Unter andere keramische Erzeugnisse sollten auch die kegelformigen und bikonischen Spinwirtel (Taf. 4: 1—3)" 28 gezahlt werden. Was die Ornamentik betrifft, ist sie an alien erwahnten GefaBen eher als bescheiden zu bezeichnen. Wenn wir das Verzieren der groben Keramik mit Rippen- und Abdruckornamenten beiseite lassen, sind die einzigen, an der besseren Keramik (Schalen, tiefe Schvisseln und Topfe) angebrachten Ornamente breite horizontale Kanneluren. Das Verzieren in dieser Technik ist charakteristisch fur die Castellieri-Kultur.2" Im Zusammenhang mit den knochernen Gegenstanden sollten noch sechs Spinnwirtel erwahnt werden, die aus FemurkSpfen ausgearbeitet worden sind (Taf. 4: 4-9). Diese hat man seinerzeit irrtumlicherweise der Spatantike33 zugeschrieben, obwohl sie bereits vorher von J- Korošec richtig zu dem bronzezeitlichen Material gezahlt worden sind.34 Unter den gesamten Knochengeraten aus Predjama haben wir vor allem die Ahlen und die Glatter (Taf. 3) ausgenommen, die dem typologischen Vergleich nach zum hier vorkommenden Material einzureihen waren.38 Bei den Metallfunden aus Predjama tritt in den Vordergrund das Fragment eines Griffzun- genschwertes oder sogar eines Dolches (Taf. 4: 10). Bezuglich der klarzubestimmenden Analogien mit dem Schwert aus S. Marco di Belvedere, konnen wir vermuten, daB das Fragment zu der Variante »Sacile« und »Montegiorgio« gehSrt.37 Aus unserer analytischen Ubersicht geht hervor, daB das hier veroffentlichte Material in die jiingere und Spfitstufe der Bronzezeit einzuschlieBen ist; einige Elemente deuten aber auf die Moglichkeit hin, sie in die Zeit des Ausgangs der mittleren Bronzezeit einzureihen. 3 ? / S 6 V\ „ Jlff- 13 9 . . . ta» Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse glina. 1-13 = 1:4. T«f. 1: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. Alles Ton. 1-13 -1:4. ta Vfc 4 » ^ * T. 2: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse glina. 1—11 = 1 :4• Taf. 2: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. Alios Ton. 1 11™ 1:4. T- 3: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. Vse kost. 1-10= 1 :2. 3: Juma pod Jumskim gradom in Predjama. Alles Knochen. 1-10= 1 :2. T. 4: Jama pod Jamskim gradom v Predjami. 1-3 glina, 4-9 kost, 10 bron. 1—10 = 1:2 Taf. 4: Jama pod Jamskim gradom in Predjama. 1-3 Ton, 4-9 Knochen, 10 Bronze. 1-10 - 1:2