GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE ZAHTEVAMO POVRAČILO ŠKODE NAŠIM IZSELJENCEM IN KAZEN ZA KRIVCE IZSELJEVANJA * četnik n. DUNAJ, V PETEK 4. VII. 1947 ŠTEV 40 (68) Zahtevamo pravico In zadoščenje za koroške preseljence Preselitev 2700 koroških Slovencev z £odne zemlje v taborišča sredi rajha je ona eno najširokopoteznejših zločinskih *tejanj nacizma. Po vsem nasilju germa-Nizatorjev v teku desetletij je bilo pregrevanje tisti skrajni ukrep nemških Ovajalcev, s katerim so hoteli dokončno Napraviti iz slovenske zemlje nemško tlo izbrisati z njega vse dokaze sloven-skega porekla. Eden od kreisleiterjev Nacistične stranke je takrat v svojem go-^oru rekel: »Kdor misli, da bo ta zemlja še kdaj slovenska, naj vzame vrv in Naj se sam obesi!« Tako trdno so bili Po preselitvi nacistični elementi prepričani, da bodo ostali za vedno gospodarji Slovenske Koroške in da je 151. regiment policije z odgonom tisočev koro-skih Slovencev za vselej zabrisal sloven* sai značaj te zemlje. Vojaška zmaga nad hitlerjevskimi arkadami je preprečila, da bi se uresniči-j! nemški osvajalni načrti za podjarm-||enje vse Evrope. Veleneraška gospodovalna miselnost je doživela zgodovinski poraz, h kateremu smo tudi koroški Slovenci doprinesli častni delež. V borki proti nacizmu smo se zavedali, da se b°rimo proti vsem tistim, ki so že deset-|?tja hlastali po slovenski zemlji tostran Karavank, pi*oti vsem tistim, ki sloven-&kemu Človeku niso hoteli priznati pralce do svobodnega življenja in obstanka na lastnih tleh. Borili smo se v pričakovanju, da se bo v povojni ureditvi Npoštevalo načelo samoodločbe narodov, ^pisano v teku vojne na prapor svobodoljubnega človeštva, da bo politika zaganja koroških Slovencev obsojena in ?.a vselej onemogočena; koroški prese-jlenci, vse žrtve nacističnega preganjala, vse ljudstvo na Koroškem pa je pričakovalo po tolikem trpljenju lepše dni. Toda koroške preseljence —< tiste, ki ?° Preživeli leta nacistične okrutnosti —< ie °b koncu vojne doletelo mnogo nepričakovanih razočaranj. Slovenska zemlja, ki so jo tujci hoteli zločinsko iztrgati sionskemu ljudstvu in jo napraviti nem-ko, je ponovno postala »sporno medna-°dno vprašanje«. Celotni položaj na Koškem pa se ne razlikuje mnogo od staja v prvi republiki. 2e takoj ob povratku je mnogo prese-JeNcev doživelo veliko razočaranje, ko 0 jih takorekoč na pragu doma hoteli avrniti nazaj v taborišče predstavniki kupacijskih in avstrijskih oblasti. Do-S°dki v Celovcu ob obletnici dneva pre-b i®ya»ja 15. aprila 1946 so še bolj razdrti današnje stanje na Koroškem, ko 0 Nacisti in velenemški šovinisti pod °dstvom avstrijskih varnostnih organov ;kpadli udeležence spominske svečano-}l- Preseljence je doletelo tudi nešteto .Materialnih krivic. Popis vojne škode Pokazal, kako neresno se je deželna c ada lotila reševanja položaja preseljenji ki so mnogi našli popolnoma izro-h Ue. *n opustošene domove. V pomoč I^Jjencera je bilo ustanovljeno društvo »i?Vaih preseljencev na demokratični, animistični podlagi. A to društvo je bilo izpuščeno z ukazom človeka, ki je v of.*h nacizma služboval kot Hitlerjev ci?Clr> danes pa je šef varnostne direk-tiJe- Odbor društva preseljencev je pro- 1 Prepovedi vložil priziv, toda skoraj j 0 dni je dobival od pristojnega re-n reNta deželne vlade v odgovor le praz- obljube. Sedaj pa so naenkrat go-8p°člje pri dež. vladi izjavili, da se je akt ^Prizivom društva preseljencev izgubil, in, ,° dejstvo dokazuje, kakšen odnos l aj° organi deželne vlade do žrtev na* Bivši slovenski izseljenci zahtevajo, da jih zasliši komisija za mirov, pogodbo z Avstrijo Zahtevajo priznanje Društva slovenskih izseljencev, resnično popravo vse škode in kaznovanje vojnih zločincev V Celovcu se je 28. junija sestal odbor prepovedanega društva slovenskih izseljencev, da v imenu vseh izseljencev odločno zahteva od deželne vlade preklic prepovedi društva izseljencev. Položaj, v katerem so bivši izseljenci, zahteva nujno intervencijo in povračilo škode, ki jim je bila prizadejana v času nacizma. . Z odborove seje je bila odposlana komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo na Dunaju naslednja brzojavka: »Koroški Slovenci, ki so nas nemški fašisti nasilno izselili, z ogorčenjem ugotavljamo, da smo kljub velikim žrtvam v borbi proti nacizmu na Koroškem še vedno brezpravni. Celoi društvo slovenskih izseljencev so oblasti prepovedale. Od zaveznikov v borbi zahtevamo pravico. Zahtevamo, da se zaslišijo naši zastopniki Osvobodilne fronte in da se priznajo naše žrtve, ki smo jih doprinašali za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Odbor razpuščene Zveze slovenskih izseljencev Koroške.« Hkrati so zastopniki sklenili, da k deželnemu gltvarju odide deputacija, ki bo izrazila zahtevo vseh bivših slovenskih izseljencev. Člani deputacije so izročili deželnemu glavarju spomenico, v kateri med drugim pravijo: »Kot zastopniki izseljenih Slovencev odločnol protestiramo proti ravnanju, ki so ga deležni koroški Slovenci, nasilno izseljeni od nekdanjega nacizma. Ocenjevanje škode še do danes ni zaključeno. V kolikolr pa je škoda ocenje-naj so bili pri tem delu merodajni deloma obremenjeni nacistični uradniki. Z ocenjevanjem škode na podlagi cen iz jeseni 1845 in deloma celo na podlagi nacistične ocene oib času izseljevanja postaja poprava škode nov gospodarski udarec proti izseljenim Slovencem. Medtem ko morajo izseljeni Slovenci živeti v najtežjih razmerah in morajo trpeti težko gospodarsko školdo, ostajajo največji zločinci koroške dežele — Maier-Kaibitsch, Hpt. Fritz Karl in vsi ostali sokrivci nekaznovani in uživajo danes sadotve svojega ropanja. Medtem ko se prosto združujejo pristaši bivšega gesla »heim ins Reich«, ki jih je šele nacizem privedel na Koroško, je nam kot žrtvam nacizma združevanje prepovedano. Tako je bila Zveza izseljenih koroških Slo)venceiv, ki je bila ustanovljena 1. februarja 1. 1946, z odlokom varnostnega ravnatelja za Koroško 13. avgusta 1946 razpuščena ne glede na zakone in ustavne pravice. Zato zahtevamo takojšnji preklic protizakonitega razpusta in priznanje Zveze izseljenih kojroških Slovencev. Končno zahtevamo, da se takoj in pravično kaznujejo zločinci — krivci našega trpljenja in naše gmotne škode.« Bivši politični preganjanci zahtevajo izpustitev tov. K. Prušnika-Gašperja Dne 26. junija je bil v Celovcu plenum Slovenske sekcije koroške deželne zveze bivših političnih preganjancev. Iz poročil je bilo razvidno, da je slovenski sekciji deloma uspelo nuditi materialno pomoč najrevnejšim bivšim političnim internirancem in to kljub vsestranskemu nasprotovanju in zaprekam, ki jih mora premagovati. Plenum je izvolil tudi odbor. Predsednik je postal Šiman Martinjak, podpredsednik Zdravko Hartman, tajnik Ivan Groblacher, zastopnik slovenske sekcije v deželni zvezi pa Franc Haderlap. Poleg teh je bilo izvoljenih še dvanajst odbornikov. Navzoči delegati so soglasno sklenili, da zahtevajo, da jih zasliši komisija za mirovno pogodbo z Avstrijo. Tej komisiji hočejo! poročati o položaju, v katerem so aktivni borci proti fašizmu in vsi koroški Slovenci. Hočejo ji poročati o vsakodnevnih krivicah, ki jih morajol prenašati samo zato, ker so odločni borci za resnično izkoreninjenje ostankov fašizma in velenemške miselnosti, ki na Koroškem še vedno živi. Plenum je poslal Medzavezniškemu nadzornemu svetu za Avstrijo na Dunaju naslednjo brzojavko: »Slovenski politični interniranci na svoji plenarni konierenci prosimo za intervencijo!, da se tovariš Prašnik Karel, cizma, do tisočev koroških preseljencev. Koroški preseljenci še danes niso gospodarji svojih domov, ampak se ti y zemljiški knjigi vodijo nadalje kot lastnina nemškega rajha oziroma ljudi, ki jim je ta premoženja podelil Hitler. Krivci za preseljevanje koroških Slovencev z Maier-Kaibitschem na čelu so ostali nekaznovani in so večinoma še celo,na svobodi. Nacistični duh še daleč ni iztrebljen in znova dviga glavo pod raznimi novimi krinkami. Zelo pogosto se marsikje še danes dogaja, da se drznejo nacistični, velenemški elementi, ki se sami označujejo kot »domovini zvesti«, groziti koroškim Slovencem z novo preselitvijo, ker smo po njihovem pojmu iz- dajalci, ker se borimo za svoje pravice. Današnji položaj koroških Slovencev je glasna obtožba današnjih razmer na Koroškem. Prav posebno kričeč primer nove krivice in nasilja pa je gotovo današnji položaj koroških preseljencev. Zato se vsi koroški Slovenci pridružujemo zahtevi odbora bivših preseljencev iz Koroške. Zahtevamo, da se nam popravijo storjene krivice, zahtevamo, da se obračuna z velenemško, šovinistično miselnostjo, ki je privedla do strahotnega preseljevanja in vseh drugih zločinov nad koroškimi Slovenci I Zahtevamo, da se nam trdno zagotovi boljša, svobodna bodočnost s priključitvijo k Jugoslaviji! interniranec in borec za svobodo, takoj izpusti iz zapora, kamor ga jo krivično obsodilo britansko vojaška sodišče!« Medzavezniškemu nadzornemu svetu so bivši slovenski politični preganjanci poslali tudi spomenico, ki v njej odločno zahtevajo, da se končno postavi pred sodišče Maier-Kaibitsch in vsi njegovi pomagači. Prav tako odločno zahtevajo odstranitev tujih fašistov. V svoji spomenici pravijo dobesedno: »V času, ko smo mi umirali po koncentracijskih taborišč in gestapovskih ječah, so ti ljudje izdajali svojo domovina in kot zvesti hlapci služili svojemu gospodarju Hitlerju pri iztrebljanju slovanskih narodov. Ti zločinci so danes v polni meri deležni podpore avstrijskih oblasti. Predajo naj se narodom, nad katerimi so zakrivili svoje zločine, da prejmejo zasluženo kazen!« S puško v roki in s prelito krvjo naših najboljših sinov smo si začrtali naše meje Naša mladina, ki je stala v prvih vrstah v borbi proti fašizmu, ki ni šte-dila z življenji in se uprla najhujšemu nasilju zato, da osvobodi svoje ljudstvo, tudi danes ne stoji ob strani. Tudi danes se bori v prvih vrstah za lepše življenje našega ljudstva v svobodni domovini, v novi Titovi Jugoslaviji. Zato tudi z vso upravičenostjo zahteva v imenu mladega in najmlajšega rodu priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Zato tudi ona pošilja ob vsaki priložnosti svojo priključitveno zahtevo dunajski komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo. Slovenska antifašistična mladina iz občin Doberla vas, Globasnica. Žitara vas in Šentvid je poslala s svojega izleta k zgodovinski cerkvi Sv. Rozalije v Podjuni naslednjo zahtevo: »Danes, ko se rešuje avstrijska mirovna pogodba in s tem v zvezi avstrijske meje, smo koroški mladinci neposredno zaintesirani. Avstrija nam ne da niti najosnovnejših pravic. Ves čas smo zapostavljeni; nas preganjajo in zapirajo. Nismo se borili zato, da bi danes životarili, ampak hočemo, da živimo kakor se spodobi zmagovitemu narodu. Edini na ozemlju nemškega rajha smo se dvignili v oboroženo borbo proti barbarskemu fašizmu. S puško! v roki in s prelito krvjo naših najboljših sinov smo si začrtali naše meje. Težka in krvava borba nas je prekalila, da smo so vztrajno bo-rili do končne zmage. Danes, ko je fašizem vojaško strt in je naša borba kronana z zmago, nam ne dajo niti tistih pravic, za katere smo prelivali kri. Zato se obračamo na visoke predstavnike zmagovitih držav, da nas upoštevajo kot zavezniški narod in da zaslišijo naše predstavnike! Zahtevamo, da se priključi Slovenska Koroška k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.« Enake zahteve so poslali v zadnjih dneh dunajski komisiji tudi mladinci iz Št. Petra na Vašinjah in mladinci veli-kovškega okraja. Sodba nad gestapovci v Mariboru V petek 20. Junija je bila pred vojaškim sodiščem v Mariboru končana sodna razprava proti gestapovskim zločincem na Štajerskem. Vojaški tožilec je v sklepnem govoru ugotovil krivdo vsakega obtoženca, dokazano z njegovim delnim ali celotnim priznanjem, z izpovedbami prič in s številnimi dokumenti. Nato je podal karakteristiko tega procesa, ki je pokazal namen hitlerjevskih vojnih* zločincev iztrebiti male narode, zlasti narode Jugoslavije. Ugotovil je, da so nacisti, ki so jih poslali v okupirano Slovenijo, z vso zagrizenostjo skušali iztrebiti slovensko ljudstvo. Med drugim je dejal: „Ta sodna razprava je pokazala, da so bili najaktivnejši in najbolj zagrizeni uničevalci našega naroda avstrijski nacistk Naš narod ni prvič občutil nemško-avstrij-skih imperialističnih metod, kajti za svoje življenje in svojo neodvisnost se je proti nemško avstrijski napadalnosti boril že dolga leta prej. Po prvi svetovni vojni je Avstrija ostala avantgarda nemškega zasužnjevanja naših narodov. Avstrijska republika ni samo sistematično uničevala koroških Slovencev in poskušala praktično na njih izvedbo germanizacije, temveč je iskala tudi teoretično opravičilo za svojo germanizator-sko politiko. V Avstriji so tudi pripravili načrte in izvršiti pripravo za priključitev jugoslovanskega ozemlja, in sicer že pred anšlusom. Tu so se vzgajali kadri za prevzem okupacijske uprave. Gradec Je postal središče obveščevalne službe za Jugoslavijo. Nemški folksdojčerjl na Štajerskem so skrbno zbirali podatke, ki so bili potrebni za natančno izdelavo načrta za napad na Jugoslavijo in zlasti za iztrebljenje slovenskega ljudstva. V Avstriji, na univerzi v Gradcu, je nastala teorija o pravici Nemcev, da germanizirajo jugoslovansko ozemlje in uničijo naše narode, v prvi vrsti slovenski narod. Na Siidostinsti-tutu v Gradcu so pripravili podatke o političnem in gospodarskem stanju, zbirali zahteve nemške manjšine, sestavljali spiske za aretacije, za izselitve in konfiska- cije. Ni torej čudno, če so ob vpadu v Jugoslavijo prinesli nacisti s seboj vse potrebne načrte za iztrebljenje slovenskega naroda. Niti ni čudno, če Je Hitler poslal na Štajerskem avstrijske naciste Steindla in Ueberreiterja, KreisfUhrerje, gestapovce, ki so s svojimi po vseh predpisih mednarodnega prava in moralnih načelih človeške družbe najbolj nezakonitimi naredbami in predlogi, pošiljali v negotovost slovensko ljudstvo." , Nadalje je tožilec razčlenil krivdo posameznih obtožencev in končal govor z besedami: „Sodite te zločince tako, da bodo prejeli zasluženo in pravično kazen za vse gorje, ki so ga povzročili našemu narodu! Obsodite jih tudi zato, da bo kazen opomin vsem tistim, ki danes hujskajo na novo vojno in ki pripravljajo zasužnjenje narodov z enakimi zverinstvi, kakor so jih delali ti zločinci nad našim ljudstvom. V imenu tisočev talcev, ustreljenih in obešenih žrtev, muk v koncentracijskih taboriščih in v imenu padlih starcev, žena in otrok in vsega slovenskega ljudstva, ki ga kljub grozodejstvom niso mogli iztrebiti, zahtevam, naj sodišče sodi pravično. Pravična kazen pa je za požigalce slovenskih domov, za uničevanje našega naroda, za trpljenje, ki so ga slovenskemu ljudstvu prizadeli naclstini zločinci, samo najstrožja kazen." Ker je norveško poslaništvo v Beogradu naprosilo jugoslovanske oblasti, da bi obtoženemu Kurtu Stageju med sodno razpravo postavili še nekatera vprašanja, ki so v zvezi z zločini, katere je storil nemški okupator nad norveškim ljudstvom, je vojaško sodišče v Mariboru na predlog vojnega, tožilca predložilo objavo sodbe na 26. junij. Sodišče je vse obtožence spoznalo za krive in je obsodilo pet največjih zločincev s Kurt Stagejem na čelu na smrt z obešenjem, dva na smrt z ustrelitvijo, poslednjega obtoženca pa na pet let ječe s prisilnim delom. Sovjetska zveza brani koristi malih narodov Dosedanji potek konference treh zunanjih ministrov v Parizu je pokazal, da skušata Anglija in Francija s svojim skupnim predlogom prisiliti evropske države, da bi vodile tako gospodarsko politiko, ki bi bila ugodna za ZDA, Veliko Britanijo in Francijo. V anglo-fran-coskem predlogu je predvideno, da bi Britanija, Francija in Sovjetska zveza prevzele pobudo za izdelavo obširnega gospodarskega načrta za vse evropske države, katerega bi pozneje predložile Zdniženim državam. Gospodarski program, ki bi ga izdelale te tri države, dasiramo s sodelovanjem nekaterih drugih evropskih držav, bi vsekakor ne pomenil, da hočeta Velika Britanija in Francija podrediti britansko ali francosko gospodarstvo nadzorstvu drugih evropskih držav. Gotovo pa ne bi imeli nič proti temu, če bi se zedinili za nadzorstvo nad drugimi evropskimi državami in s pomočjo tako imenovanega »poslevodecega odbora« prilagodili gospodarstvo teh dežel svojim lastnim potrebam in željam kakor tudi zahtevam Združenih držav. Kakor znano, večina evropskih držav nima državnega gospodarskega načrta. Sovjetska zveza ima petletni gospodarski načrt in to ji daje poseben položaj. Niti Velika Britanija niti Francija nima državnega gospodarskega načrta in celo francoski tako imenovani Monnet-plan, ki ga nekateri tako hvalijo, je več ali manj le na papirju* Z druge strani pa so se nekatere evropske države lotile načrtovanja v svojem ljudskem gospodarstvu in že imajo državne gospodarske načrte za dve, tri ali pet let. Zaradi tega bi izdelava skupnega gospodarskega načrta onemogočala vskla-ditev gospodarskega razvoja mnogih evropskih držav. Kljub govoričenju o skupnem evropskem programu, ima takšen »poslevo- Evropo, dala drug predlog. Predložila je, naj bi ustanovili pomožni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki treh velikih sil in nekaterih manjših evropskih držav. Ta odbor naj bi ugotovil potrebo poedi-nih evropskih držav po ameriški pomoči, jim to pomoč posredoval, v kolikor je bila ta ameriška gospodarska pomoč evropskim državam predvidena v izjavi Marshalla, ki jo je dal 5. junija. Sovjetski predlog izključuje možnost vmešavanja velikih sil v notranje zadeve malih evropskih držav in je preračunan na primer, če imajo ZDA resničen namen, da z gospodarsko pomočjo pomagajo evropskim državam pri obnovi njihovega gospodarstva. Ta predlog bi v veliki meri doprinesel k gospodarski obnovi evropskih držav in povsem odgovarja resničnim koristim narodov Evrope. Kdo je odgovoren za obmejne spopade na jugoslovanski meji Tako so na primer 25. in 26. januarja dobro oboroženi banditi v angleški uniformi v neposredni bližini angleških in avstrijskih obmejnih stražarjev preko meje obstreljevali jugoslovansko obmejno stražo. Proti temu niso straže na avstrijski strani prav nič ukrenile. . Enostranska poročila različnih avstrijskih časopisov o spopadih na avstrijsko-jugoslovanski meji so znova pritegnila pozornost na delovanje terorističnih band v obmejnem področju. Gre tu za slovenske izdajalce, ki so sodelovali nekaj časa z Italijani, pozneje pa z nemškim okupatorjem, s katerim so se tudi skupno umaknili iz Jugoslavije. Ti ljudje lahko danes kot ..razseljene osebe" delajo nerede v obmejnem področju in pred očmi angleških in avstrijskih obmejnih straž, v angleški uniformi in dobro oboroženi, izzivajo obmejne spopade. Agencija Reuter bi rada javnost prepričala, da gre tu za borbe med »belogardisti" in ..rdečegardisti", ki prihajajo iz Jugoslavije na obmejno področje. Kakor je dobro znano, pa v Jugoslaviji ni niti belogardistov niti rdečegardistov, temveč samo regularne enote Jugoslovanske armade, ki opravljajo svojo obmejno službo in nimajo nikakega namena, da bi se na tujem ozemlju spopadali z dvomljivimi elementi. Jugoslovanska vlada je že 12. In 16. oziroma 17. februarja 1947 v dveh notah med-zavezniškemu nadzornemu svetu in v dveh notah avstrijski vladi opozorila na napade teroristov na jugosl. obmejne straže. V prvi noti je jugoslovanska vlada opozorila na dogodke od 9. maja, 15. junija in 1. julija 1946, 25. januarja in 26. januarja leta 1947. Ti dogodki so bili opisani v vseh podrobnostih in noti so bile priložene terenske skice. ;.,’f V drugi noti od 16. februarja je jugoslovanska vlada protestirala proti ugrabitvi dveh jugoslovanskih obmejnih stražarjev, ki so jih v angleško uniformo oblečeni banditi odpeljali na avstrijsko ozemlje. Obmejnemu stražarju Puriču Radivoju je uspelo, da je po neštetih mučenjih po trinajstih dneh pobegnil nazaj na jugoslovansko ozemlje. Ko so ga nekoč tako mučili v neki kmečki hiši, je prišla avstrijska žandarmerijska patrulja, ki pa ni prav nič ukrenila proti banditom v angleški uniformi. V tej noti je jugoslovanska vlada celo naštela hiše in lastnike teh hiš, pri katerih se teroristi zadržujejo. Toda tudi tem konkretnim podatkom niso sledili nobeni ukrepi angleških in avstrijskih oblasti. Nasprotno, teroristom je bila dana celo možnost, da so v taboriščih za razseljene osebe nabirali Jugoslovane za svoje »formacije". <| . Ni torej čudno, če pod takimi pogoji v obmejnem področju še danes vladajo tako negotove razmere. Ni pa tudi nobenega dvoma, kdo je Izzval obmejni spopad n® avstrijsko-jugoslovanski meji, v katerem sta padla kot žrtvi dva avstrijska žandarja. deči odbor« lahko samo en določen namen. Ta odbor ima lahko samo nalogo, da od evropskih držav zahteva, naj mu polagajo račun o svojih gospodarskih sredstvih in njih uporabi Na ta način sili te države, da vodijo tako gospodarsko politiko, ki bi bila za Anglijo Francijo in ZDA ugodna, pa čeprav bi ne bila v korist teh držav samih. Tako bi bili ameriški krediti izrabljeni samo kot sredstvo pritiska in vaba za male narode. Dosti lepih besed so sedaj porabili, da bi angio-francoski predlog prikazali kot blagoslov za evropske države. Namen tega predloga pa je jasen. Velikih gospodarskih težav v Veliki Britaniji in Franciji ne bi radi premagali na lasten račun, ker bi v tem primeru morali odpreti denarnice angleških in francoskih bogatašev, ampak na račun malih evropskih držav. V tem pogledu se anglo-francosko stališče popolnoma ujema z ameriško politiko. Prav tako ne govorijo nič manj, da Bevin-Bidaultev predlog o skupnem evropskem gospodarskem načrtu nikakor nima namena, da bi se vmešaval v notranje zadeve evropskih držav. Znano pa je, da v takih primerih ne štedijo niti z besedami niti z obljubami, da pa so v resnici stvari docela drugačne. Tako je bila pred kratkim objavljena pogodba o ameriški pomoči Avstriji. Iz nje se vidi, da bo avstrijska vlada podvržena ameriškemu nadzorstvu, čeprav so ameriški predstavniki veliko govorili o svoji skrbi za avstrijsko neodvisnost. Iz vseh teh razlogov je razumljivo, zakaj sovjetska delegacija ne more soglašati z anglo-francoskim predlogom. SOVJETSKI PREDLOG Sovjetska delegacija je mesto načrta za »poslevodeči odbor«, ki naj bi izdelal obširen gospodarski program za vso GROM1KO O DRUGI OBLETNICI ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV O priliki druge obletnice podpisa ustanovne listine Organizacije Združenih narodov je sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu Andrej Gromiko izjavil: % »Druga obletnica podpisa statuta Orga nizacije Združenih narodov je zelo pomemben datum. Ta dan se je rodila mednarodna organizacija, ki mora varovati svetovni mir. Organizacija Združenih narodov jr poklicana, da zagotovi prijateljstvo med miroljubnimi državami, da vzpostavi dobre sosedne odnose med narodi in ne dovoli, da bi človeštvo doživelo novo tragedijo. OZN ima vse pogoje, da postane prav učinkovito orodje v borbi za mir. V njej sodelujejo vse velike zavezniške sile, Katerih skupno delovanje je omogočilo poraz napadalnih držav. Eno njenih najvažnejših načel je soglasnost velikih sil, ki mora biti pri odločitvah o vseh vprašanjih, ki so važna za obdržanje miru. To načelo bo tudi v povojnem obdobju, ko skušajo miroljubne države odstraniti sledove vojne in zgraditi dolgotrajen in trden mir, vzdržalo vse preizkušnje. Dveletno obdobje, ki je minulo od časa podpisa statuta OZN, je kratko obdobje. Ne dovoljuje nam še, da bi dokončno ugotovili, v koliko so Združeni narodi kos zgodovinskim nalogam, pred katerimi stojijo, Tudi ne bom poskušal, da bi ocenil njihovo dosedanje delo. Dovoljeno pa naj mi bo." je dejal Gromiko na koncu svoje izjave, »da izrazim svoje upanje, da bo OZN pri svojem bodočem delu našla moč, da bo premostila trenutne pomanjkljivosti in bo postala resnično uspešno orodje v b< rbi za svetovni mir in varnost vseh narodov." »SLAVJANJE" O SLOVENSKI KOROŠKI Časopis »Slavjanje”, ki izhaja v Moskvi, prinaša članek Jurija Ustinova z naslovom »Koroška je slovenska dežela", kjer pravi med drugim: »Slovenska Koroška do danes ni samo ohranila svoje nacionalne samobitnosti, ampak je tudi odigrala veliko vlogo v kulturnem preporodu vsega slovenskega naroda. Z zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške, v kateri je med 200.000 prebivalci 120.000 Slovencev, ščiti Jugoslavija pravico narodov do samoodločbe. Pravilna rešitev koroškega vprašanja je velikega med- narodnega pomena. Gre za to, da se enkrat za vselej onemogoči nemški imperia-ližem in da se mu odvzame možnost, da bi spremenil Koroško v oporišče za napad na narode Jugoslavije. Povod za tako bojazen daje nastopanje avstrijskih krogov v zadnjem času. Nedavno so v kuloarjih dunajskega parlamenta širili brošuro, ki je bila natisnjena v dr' žavni tiskarni in v kateri ne zahtevajo samo ohranitve enotne in nedeljive Koroške v okviru Avstrije, ampak zahtevajo tudi priključitev precejšnjega dela Slovenije prav do reke Savel Glejte, kakšen tek imajo naduti reakcionarji, ki jih ni ta voj' na ničesar naučilal Avstrijski reakcionarji uporabljajo tud' gospodarske argumente. Trdijo, da je g0' spodarstvo Južne Koroške tesno navezano na gospodarstvo ostalega dela Koroške i® da te pokrajine ne bi mogle živeti drug3 brez druge. Toda Slovenska Koroška je bi' la več stoletij gospodarsko krepko pove' zana z Južno in Vzhodno Evropo in je bila razpotje, ki vodi iz Srednje Evrope v P3' nonsko nižino in proti Trstu, v avstrij' skem gospodarstvu pa ni imela nikake bistvene vloge. Slovenska Koroška se mora priključiti k enotni Sloveniji v okviru Jugoslavije." POLITIČNE □OBODI Več ko 150.000 Beograjčanov se Je ležilo pogreba zastavnika Jugoslovans armade Jankoviča, ki je padel kot žrte izzivalnega napada monarhofašističnih tal. Prisotni so najostreje protestirali Pr0 temu umoru in proti izzivanjem grških 113 narhofašistov in fašistov. V vseh velikih italijanskih mestih so v zadnjih dnevih množične demonstracij ' na katerih so delavci protestirali proti ® padom reakcionarjev na lokale delavs * organizacij na Siciliji. Predstavniki te za 6 % in še to predvsem na ta ®cte, da bodo z melioracijskimi deli .Sušili 400.000 ha neplodne zemlje in z letnim namakanjem zboljšali donosit na površini nadaljnih 400.000 ha. a drugi strani pa bo za kmetijsko delo a razpolago vedno manj delavcev, zakaj laglo razvijajoča se industrija bo zahteva veliko število industrijskih delav« ev> ki morejo priti le s podeželja. t^Pgoslovansko kmetijstvo je postavljeno *trej pred nalogo, pridelati pri manjšem kievilu delovnih sil za 52 % več. Onemu, s s° še ni mogel otresti starih nazorov, U .te naloga na prvi pogled morda zdi •zvedljiva. V načrtnem gospodarstvu te vse to izvedljivo. ^Povečanje celotne proizvodnje v ob-kakor to predvideva načrt, se sploh bi dalo doseči zgolj s podvojenimi H *teri pri delu in s podvojeno pridajo. Tudi namen načrtnega gospodar* j]joa Pi doseči uspehe morda s podaljša-cin'11 ?eI°vnega časa ali s skrajnim iz-sJJajPjem človeške delovne sile. Na-^i tePo, stremeti je za tem, da se kmetu, Cpi ete od ranega jutra do noči, delo olajša. ko .Petletki bodo v kmetijstvu prav ta-eejkot v industriji dosegli povečanje ted°K Proizvodnje z uporabo izsledkov 45(,.otlPe znanosti in tehnikp. Za mehani-1° dela s strojnim obdelovanjem, z bfjjtednim načinom pridelovanja, z do-kthnt .*n selekcioniranim semenom, z tPiini gnojili, z gojitvijo tistih kultur, ki na določeni zemlji najbolje uspevajo, z boljšimi pasmami živine, boljšim pridelovanjem krme itd. bo jugoslovansko kmetijstvo doseglo mnogo večje donose. Za dosego tega pa bodo vložili ogromne vsote za gradnjo tovarn, za pridobivanje premoga, nafte in rud, za gradnjo železnic in cest, za melioracije itd. Zgradili bodo velike tovarne za kmetijske stroje, ki bodo v 5 letih dale kmetijstvu 4180 traktorjev, 250.000 vprežnih plugov, 50.000 sejalnih strojev, 16.000 trijerjev, 400 žetvenih strojev, 6000 kosilnih strojev itd. Vsi ti stroji bodo kmetu bistveno olajšali delo. Leta 1951 bo jugoslovanska kemična gova proizvodnja mleka, masla in mesa še enkrat večja, ne da bi se v številčnem stanju živine kaj spremenilo. Največje uspehe s traktorskim obdelovanjem bodo dosegle kmečke delovne zadruge, ki bedo lahko v mnogo večji meri kakor posamezni kmet nadomestile delovno živino s traktorji in drugimi motornimi vozili. Jugoslovanski petletni načrt določa, da bodo 1951 obdelovali s traktorji 1,350.000 ha zemlje. Na drugi strani pa je predvideno, da se bo proizvodnja mleka povečala od predvojnih 2200 milijonov litrov na 3200 milijonov litrov, da se bo znatno povečala proizvodnja mesa in masti. mr'- * 'te-, k ' ..: m mIHI ŽETEV industrija dala kmetu 35.000 vagonov umetnih gnojil, metdem ko je znašala pred vojno proizvodnja umetnih gnojil v Jugoslaviji le okrog 7000 vagonov in še od tega so pretežni del izvozili v inozemstvo. Z umetnimi gnojili, z boljšim oranjem in z uporabo dobrega semena se bo donosnost kmetijskih kultur znatno dvignila. Že v prvi petletki je predvideno povečanje hektarskega donosa pri pšenici za 15 % in pri koruzi za 25 %. Površina, posejana s pšenico, se v vsej državi ne bo bistveno povečala v primeri s predvojno površino, navzlic temu pa bodo pridelali za 25 "« več pšenice. Površina, posejana s koruzo, pa se bo v primeri s predvojno površino celo zmanjšala za 500.000 ha ali 17 %. Navzlic temu pa bodo pridelali za 4 % več koruze. Na površini, ki jo bodo tako pridobili pri koruzi kakor tudi z melioracijami, bodo v velikem obsegu razširili proizvodnjo krmnih rastlin (od predvojnih 360.000 na 840.000 ha), prav tako proizvodnjo industrijskih rastlin, sladkorne pese, konoplje, lanu, bombaža in oljnih semen (od 204.000 na 500.000 ha) in po-vrtnin, predvsem krompirja (270.000 na 360.000 ha). Traktorsko obdelovanje bo omogočilo večjo proizvodnjo mesa, mleka in masla Razširjeno pridelovanje krmnih rastlin bo v zvezi z izboljšanjem travnikov omogočilo povečanje števila goveje živine od predvojnih 4,23 milijonov glav na 4,92 milijona glav, in povečanje števila prašičev od 3,5 na 6 milijonov repov. Tudi število ovac se bo pomnožilo za 46 %. K povečanju proizvodnje mesa, mleka in masla pa bo znatno pripomoglo strojno obdelovanje, ki bo nadomestilo delovno živino. Pomislimo le, koliko krme sedaj potrošimo zgolj za prehrano delovne živine, Kot žrtve so padli v borbi za nas... PRISPEVAJMO ZA SPOMENIK V ČAST PADLIM PARTIZANOM « •: JU , V',* n. 4 Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo vodi nas korak; noč temna je za nami, svobode svit nas drami. (Anton Aškerc) Najsevernejša slovenska občina za priključitev Iz Djekš so poslali dunajski komisiji za mirovno pogodbo za Avstrijo naslednjo resolucijo: Slovensko in antifašistično ljudstvo dje-ške občine z vso odločnostjo in tudi z vso pravico zahteva priključitev k ljudski republiki Jugoslaviji, ker nam je edino tam zagotovljen gospodarski in kulturni razvoj. Ne bomo več nasedali obljubam avstrijskih oblasti, ki so nam tudi leta 1920 obljubljale avtonomijo. Kakšna je bila ta avtonomija, je povedano v nekaj besedah. Začela se je z razbijanjem slovenskih kulturnih prireditev, končala pa pod Hitlerjem s koncentracijskimi taborišči, vešali in svinčenkami. Slovenski pouk na naši šoli se je od leta 1920 krčil od leta do leta, tako da je izginil popolnoma že pred priključitvijo k fašistični Nemčiji. Danes pa imamo šolski zakon, ki ukazuje slovenski pouk, toda ta zakon je samo na papirju. Sabotira ga šolska oblast, ker še do danes ni izdala poštenih šolskih knjig, sabotira pa ga tudi del učiteljstva. V gospodarskem oziru smo bili slovenski kmetje zapostavljeni v prejšnji Avstriji, pod Hitlerjem in tudi danes. Ce je zaprosil slovenski kmet za podporo, so mu jo odklo- ZADRUŽNIKI V BOROVLJAH ZAHTEVAJO UKRADENO IMETJE V nedeljo 15. junija je bil izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Borovljah, ki je pravno sedaj spet vzpostavljena. Izredni občni zbor je moral sedaj sklepati o tem, kako naj ukrene vse potrebno, da dobi hranilnica nazaj tudi svojo imovino. Zbralo se je lepo število zadružnikov, kar pomeni, da hoče naše ljudstvo nadaljevati delo naših pradedov in čuvati to, kar so oni ustanovili. Bilo je leta 1941, ko so Hitlerjeve čete brez vojne napovedi vdrle v Jugoslavijo. Isti dan popoldne so že prišli gestapovci in odgnali v zapor zavedne zadružnike, čeprav ni bilo za to nobenega vzroka. Po nekaj dnevih so jih nagnali iz zapora in zahtevali od njih ključe. Dejali so jim, da odborniki v zadružnem lokalu nimajo ničesar več opraviti. Vse imetje posojilnice so morali predati. Slovenska posojilnica je bila likvidirana, imovino z rezervnim fondom vred je prevzela Nemška posojilnica v Borovljah, posle komisarja pa je vodil g. Fancoj iz Podgore. Občni zbor je izrazil zahtevo vseh zadružnikov, da se posojilnici vrne vse njeno imetje in da se vzpostavi stanje, kakršno je bilo tedaj, ko so hitlerjevci izvedli svoj rop. Občni zbor je vzel vsa poročila na znanje. Na volitvah sta bila izvoljena dva člana odbora na mesto dveh odbornikov, ki sta umrla. Dosedanji načelnik in tajnik sta dobila soglasno pooblastilo občnega zbora, da vodita nadaljnja pogajanja v vprašanju vrnitve imovine. O poteku pogajanj bosta poročala odboru, če bi bilo potrebno, tudi občnemu zboru. Gospodarsko stanje posojilnice z ureditvijo pravnega položaja še davno ni rešeno. Pravna rešitev vprašanja ostane brez vsakega smisla tako dolgo, dokler škoda ni v resnici povrnjena. Zato zahtevamo, da se vzpostavi pravno in gospodarsko stanje, kakršno je bilo pred nacističnim ropom. »DRAVA" JE ZAŽIVELA Čeprav smo skriti čisto za hribom ob šumeči Dravi, se vendar tudi pri nas v 2va-beku pridno gibljemo. Ustanovili smo prosvetno društvo in ga krstili za »Dravo". Saj nas Drava vedno pozdravlja iz svoje globoke struge, koder nosi pozdrave vseh za svobodo se borečih slovenskih bratov na Koroškem v bližnjo svobodno domovino. V nedeljo 22. junija je nastopila naša mladina prvič pod okriljem našega novega prosvetnega društva. V treh kratkih igrah so nam pokazali fantje in dekleta, kaj so se v tem času naučili. Tudi kot pevci nočemo biti med zadnjimi. Z nekaj lepimi narodnimi pesmimi sta izpolnila spored dekliški pevski zbor in mešani zbor. Navzoč nili. Samo eno pravico so nam Slovencem pustili in v tej se zrcali leta 1920 obljubljena avtonomija: da smo smeli plačevati davke. Kakšne pravice uživamo koroški Slovenci v današnji Avstriji, se vidi najbolje iz tega, da današnja Avstrija še do danes ni pokazala toliko pravičnosti nasproti nam Slovencem, da bi nam vrnila našo od gestapa ukradeno slovensko posojilnico. Da je naša zahteva po priključitvi upravičena, pričajo naslednja dejstva: 1. Pri volitvah leta 1904 je dobil nemški poslanec samo en glas, vsi ostali glasovi pa so bili oddani za slovenskega kandidata. 2. Tudi mi smo doprinesli žrtve in tako dali svoj delež za zmago nad Hitlerjevim nacizmom. Štirje občani so se borili proti nacizmu v partizanih, štirje pa so dali svoje življenje zato, ker so podpirali partizane, dva sta umrla v koncentracijskih taboriščih, dva pa sta bila ustreljena in nato sežgana na lastnem domu. Po vseh teh žrtvah in vseh krivicah, ki smo jih morali prenašati Slovenci, ponavljamo še enkrat z vso odločnostjo našo zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji." je bil tudi zastopnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, ki nam je želel mnogo uspeha pri našem delu. Mladina pa nam je obljubila, da bo požrtvovalno gradila most v novo, svobodno in lepše življenje. IZ ŽAMANJ Na javnem sestanku OF v Zamanjah se je oglasil v debati k besedi tudi pripadnik tako imenovanih »domovini zvestih". Hotel je zagovarjati načelo »nedeljive Koroške", vendar je bil odgovor navzočih tako učinkovit, da je rajši takoj utihnil, preden je izvedel, kje so vrata. Slovensko ljudstvo je izpregledalo igro poživljenega »Heimatbunda" in ne bo nikdar več nasedlo. Zato smo tudi iz Zamanj odposlali dunajski komisiji resolucijo, ki v njej odločno zahtevamo priključitev. Od te zahteve našega ljudstva ne morejo odvrniti niti žandarji, ki se pri vseh slovenskih prireditvah, zborovanjih in sestankih posebno uradno postavljajo, da bi omahljivce preplašili. NOVI NAČINI STRAHOVANJA Ker nacistični napadi ne morejo odvrniti našega ljudstva od pravične borbe za svoje pravice, so ponekod začeli z novimi načini. Radi bi ustrahovali slovensko prebivalstvo, da bi na ta način preprečili celo kulturne prireditve. Tako je pred nedavnim javil predsednik OeVP v občini Libeliče Pavel Stimnikar okrajnemu glavarstvu v Velikovcu, da namerava Kmečka zveza uprizoriti igro in obenem zahteval prepoved nastopa. Okrajno glavarstvo je seveda takoj ugodilo tej pobožni želji in prijavilo zadevo britanski FSS, ki je očitno tej igri tudi nasedla. Poklicala je načelnika Kmečke zveze za Suho na odgovor, češ da igre ni prijavil britanskim oblastem. Bil je pač nekoliko presenečen, ker mu o kaki neprijavljeni igri ni bilo prav ničesar znanega. Še bolj pa je bil presenečen zaradi neprijaznosti uradnikov, ki so ga zasliševali. Da je zasedbena oblast v tem primeru nasedla zahrbtni igri, je jasno. O nacističnem napadu o priliki občnega zbora Kmečke zveze na Suhi pa avstrijskim in britanskim oblastem ni nič znanega in tudi niso hotele ničesar slišati o tem. Očitno gre tu za nov način beganja in strahovanja naših ljudi. KDO ODLOČA O JEZIKU V CERKVI Od slovenskega duhovnika smo prejeli naslednji dopis: K tozadevnim dopisom je treba opozoriti, da zastopa škofijstvo tudi glede pouka v šoli stališče, da morajo starši izrecno zahtevati slovenski verouk. Ne zadostuje slovenska molitev, niti občevalni jezik v družini, škofijstvo zahteva od duhovnikov, da poučujejo dvojezično. Po zdravi pameti in po vseh vzgojnih predpisih verouk v šoli ne sme biti nič drugega kakor nadaljevanje verske vzgoje v družini, mora biti torej v jeziku, ki ga družina govori. To dejstvo upošteva celo novi šolski zakon, ki za verouk izrecno predpisuje občevalni jezik v družini. Škofijstvo pa zahteva v nasprotju s tem zakonom dvojezično poučevanje. V praktični izvedbi pomeni to, da o verouku v šoli lahko odločajo bivši »Gottglaubige" in drugi narodni nestrpneži, ki poznajo cerkev samo tedaj, kadar se lahko izkoristi za ponemčevanje. Stališče celovškega ordinariata jim daje za to vse možnosti. Ob tem stališču ne moremo verjeti, da je škofijstvu prva briga skrb za vero, ne pa ponemčevanje, in vera pri tem le sredstvo za dosego tega namena. Dejanja govorijo! VELEPOSESTNIK ODPOVEDAL SLOVENSKI ANTIFAŠISTKI NAJETO ZEMLJO Slovenska antifašistka Frančiška Garlih v Vrodeh ima že od 18. marca 1919 v najemu majhno posestvo. Dne 1. januarja tega leta pa ji je lastnik, veleposestnik Voit, nenadoma odpovedal najem pod pretvezo, da leta 1946 ni spravila 3 do 4 rjuh sena. Posestvo bi morala zapustiti v 14 dneh. Frančiško Garlihovo je leta 194 pri poljskem delu fašistična policija težko ranila, a za to ne dobi nobene podpore. Preživljala se je edinole z dohodki tega posestva in povrhu skrbela še za svojo staro mater in za fanta, ki ga je vzela v oskrbo kot dojenčka. Z odpovedjo ji preti lakota in pomanjkanje. Vsa okolica ve, da vzrok odpovedi ni ta, da zaradi slabega vremena ni mogla spraviti vsega sena, ampak je resnični vzrok v tem, da je Slovenka in antifašistka. Tu se pač najbolje vidi, kakšna je enakopravnost koroških Slovencev, ki jim veleposestniki in grofje ne privoščijo niti tega, kar si z žuljavimi rokami pridelajo sami. Kmečka zveza za Slovensko Koroško je proti odpovedi protestirala pri koroški deželni vladi in upamo, da bo njen protest uspel. PROSVETNA PRIREDITEV V GLOBASNICI V nedeljo 29. 6. 1947 je nastopil osrednji mladinski oder okraja Velikovec z igro »Rdeče rože" v Globasnici. Nad 200 ljudi je z navdušenjem gledalo igro in burno ploskalo mladim igralcem. Pred igro je spregovoril podpredsednik POOF-a tov. dr. Luka Sienčnik, ki je opozoril na veliki pomen dunajske komisije za nas koroške Slovence. V neposredni bližini se bo lahko prepričala o naših utemeljenih zahtevah in o resničnem položaju koroških Slovencev. Upamo, da bo komisija upoštevala naše zahteve in dala našim predstavnikom možnost, da ji obrazlože naše zahteve in našo težko borbo od časa narodnega prebujenja pa do danes. Prireditev so navzoči končali s himno »Hej Slovani". NOČEMO VEC TRPETI PREGNANSTVA Slovenski antifašisti iz Kotmare vasi so s sestanka OF poslali komisiji za avstrijsko pogodbo na Dunaju naslednjo kratko brzojavko: »Slovenci nočemo več trpeti ponemčevanja kot je bilo v nacistični (lobi in ki se še sedaj i enakimi sredstvi nadaljnje. Nočemo več trpeti pregnanstva in izselitve, ampak zahtevamo združitev s svobodnimi Slovenci v novi Titovi Jugosla* viji.« TEŽAVE S KRUHOM V KOTMARI VASI V Kotmari vasi je preskrba s kruhom zelo slaba, ker ni pekarne. Gospodinje ®°' rajo čakati ure in ure, da pripelje pek kruh iz Vetrinja ali iz Borovelj. Vendar je bilo kruha vedno premalo in trgovec je zato začel izdajati bone. Bonov torej niso dajali po krivdi potrošnikov, ampak zato, ker oddaljeni peki niso mogli preskrbovati s kruhom vsega prebivalstva. Sedaj pa so žene izvedele od trgovca, da so boni neveljavni. Razburjenim ženam je trgovec Erlacher pravil, da so tudi njemu razveljavili bone za 800 kg moke in 80 kg maščobe. Dne 24. junija 1947 spet ni bilo kruha. Pek bi moral pripeljati 200 hlebov kruha, v resnici jih je pripeljal samo 55. Ogorčenje med prebivalstvom zaradi razveljavljenja bonov je veliko in delavci zahtevajo, da se ta ukrep takoj razveljavi. Delovno ljudstvo strada in ne more razumeti ukrepov, s katerimi mu hočejo odvzeti majhne količine kruha in mesa, ki jih ni mogel kupiti, ker jih po trgovinah ni bilo dobiti. OKROG PLIBERKA Mladina iz pliberške okolice se tudi * vročem poletnem času prav pridno giblje* Kljub temu, da je na svojih domovih zelo obložena z delom ln še pomaga povsod tam, kjer je pomoč potrebna, tudi kulturnega dela ne pozablja. Za poletni čas pri' pravlja zopet več kulturnih prireditev. Preteklo nedeljo je imela po okoliških vaseh več sestankov, na katerih je sklepala o pri' pravah za kmečki dan, ki bo v nedeljo 13* julija v Šmihelu pri Pliberku, in za različne igre in skupne izlete, ki jih bo priredil3 v prihodnjem času. OPOZORILO BRALCEM Iz tehničnih razlogov bo »Slovenski vestnik" izhajal v mesecu juliju enkrat na teden. Delu čast ln oblast! KMEČKI DAN bo v nedeljo, dne 13. julija v Šmihelu pri Pliberku. OBJAVA Vsa gradbena dela izvrši, če je celoto* gradbeni material na razpolago Inž. arh* Josef Drusgala, mestni stavbenik, Celovec-St. Rupert, Ainethgasse 18, telefon 20-3' Vsem članom mladinske delovne brigade Tavčmana Franca-Lenarta Ta teden smo vložili prošnjo za potovanje naše mladinske delovne brigade v Jugoslavijo na mladinsko progo Samac—Sarajevo. Da bomo po prejemu dovoljenja lahko takoj odpotovali, sporočamo vsem članom brigade, da je treba pripraviti za odhod naslednje stvari: osebne dokumente, ki so za vsakega neobhodno potrebni; 1 obleko; * 1 delovno obleko (po možnosti tiste običajne plave delavske obleke, kakor jih imajo v tovarnah, da bo brigada kolikor toliko enotno oblečena); 1 garnituro športne obleke (telovadne hlače, kopalke itd.); 1 par močnih čevljev (gojzerice); 1 par lahkih čevljev; 1 odejo (koc); 4 pare nogavic; 2 garnituri perila; toaletne potrebščine (milo, brisačo, t>rJ ske potrebščine, zobno ščetko, glavnik i* jedilni pribor; 1 jedilno posodo; zvezek in svinčnik; suhe hrane za dva dni; nahrbtnik (ne kovčeg). _ u Nihče pa naj ne ostane doma, če ena ali druga stvar manjka. O točne® tumu odhoda in kraju zbirališča boste Pr vočasno obveščeni. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za Pokrajinski odbor Zveze ml0£^n za Slovensko Koroško: Anica Sporn — Vida I* r' Priborili si bomo svobodo, naj stane, kar hoče Pismo tov. Karla Prašnika-Gašperja iz zapora Dragi tovariši! Že tri mesece sem po krivici odtrgan Vas in svojega naroda, od Koroške. Ko se v šestih tednih spet vidimo,bomo nadaljevali s podvojeno vnemo in zdru-2-enimi močmi svoje delo narodne osvoboditve. Z veseljem čitam naš list »Sionski vestnik«, ki mi je iz dneva v dan bolj dragocen. Šele če si človek odtrgan °d svoje domovine in če ti je odvzeta vsa Svoboda, občutiš, kaj je narodna svoboda. Koroški Slovenci se borimo za svoj narodni obstoj in svobodo že desetletja. V zadnjih letih od 1942 do 1945 pa smo Pokazali v narodnoosvobodilni borbi jakšna junaštva, da se upravičeno smatramo kot del zmagovitega slovenskega baroda. Kol sem bil v letih 1942 do 1945 Partizan in se aktivno udeležil protihit-lerjevske oborožene borbe demokratičnih narodov, ko sem ležal skopaj z zavezniškimi oticirji na položajih ter odbi-iyl napade ss-ovskih tolp, se mi pač ni ni-|i sanjalo, da bi bilo kdaj mogoče, da mo b°do sodili isti zavezniki, in sicer zaradi lste zastave, pod kateroi smo pomagali Uničiti fašistično Nemčijo in njene imperialistične ter protidemokratične težnje. ^1 se mi niti sanjalo, da bom zaradi tega ®Pet v istem Karlau-u, kjer sem bil leta 1835 in 1936, ko so me avstrofašisti obhodili na pet let težke ječe samo zato, ner sem bil demokrat. Tovariši! Ostal sem zvest načelom demokratične borbe. Pokazal sem to kot kmečki človek, ne z lepimi besedami, mnjveč z dejanji. Ni mi žal za vsa leta, ki sem jih preživel v zaporih. Ponosen na zadnja leta narodnoosvobodilne borbe še prav posebej. Če se ozrem na-na prehojeno pot borbe za demokracijo, na težko pot od leta 1934/35 preko ,838, ko me je večkrat gestapo aretiral m 1942, ko so mi nacisti izselili starše m otroke, od časa, ko sem šel v partizano, preko kapitulacije fašistične Nemčije i13 do danes, vidim, da žrtve niso bile žuman. Demokracija danes vsepovsod bapreduje in je močnejša kakor kdaj ko-1 Prej. Zaradi tega naj nas ne motijo ?mčasne burke in igre avstrijske reak-ki oprošča Schmidta in obsoja Knappitscha na sedem mesecev, naj nas {J6 moti zavlačevanje procesa proti k^niku koroških Slovencev Maier-Kai-“dschu, naj nas ne moti, če na drugi strani zapirajo protifašiste, kar je v posmeh protifašističnim žrtvam in pljuvanje na grobove borcev za svobodo. Kot eden pivih koroških partizanov vem, da je bila borba proti krutemu fašizmu težka in je stala mnogo, mnogo kivi. Zato je tudi moje ogorčenje proti omenjenim ukrepom sedanje avstrijske ju-stice neizmerno. Kaj torej smemo koroški Slovenci pričakovati od take Avstrije? Da bodo po slovenskih vaseh s hiš potrgali slovanske napise, kar se — kakor čitam v časopisih — še danes dogaja, in da bodo na njihovo mesto pritrjeni nacistični napisi in imperialistična šovinistična gesla »Karaten frei und ungeteilt« ali »Der Karntner spricht dcutsch«! Zaradi tega smo dolžni našim številnim žrtvam, — samo v moji rojstni vasi Žel. Kapli počiva nad 120 partizanov! — da gremo za njimi po poti neizprosne borbe do končne osvoboditve koroških Slovencev, do svobode v Titovi Jugoslaviji. Pripravljeni moramo biti, tovariši, da bomo morali doprinašati tudi še naprej osebne žrtve, kot smo jih bili pri- pravljeni doprinašati v dobi narodnoosvobodilne borbe. Pred očmi moramo imeti še vedno isti cilj in za ta cilj nobena žrtev ni prevelika. Jeklo se mora kaliti, da je dovolj odporno. Svobodni demokratični narodi v SZ in FLRJ so se desetletja kalili v težki borbi. Z njimi smo se kalili tudi mi koroški Slovenci. Naši bratski narodi so že svobodni. Priborili sci si svobodo z žrtvami. Mi koroški Slovenci pa si jo še bomo, pa naj stane, kar hoče. Zavedajmo se, da se z nami borijo milijoni lačnih in nagih, milijoni podjarmljenih in odvisnih. Za osvoboditev človeka se borijo z nami tudi avstrijski delavci. Zato hočemo nadaljevati svojo borbo v antifašistični povezanosti z naprednimi silami v Avstriji. Dragi tovariši! Izročite v mojem imenu prisrčne in borbene pozdrave vsem članom POOF-a, funkcionarjem in aktivistom OF, preko krajevnih, občinskih in okrajnih odborov pa pozdrave vsem koroškim Slovencem, vsem množičnim in narodnim organizacijam Slovenske Koroške. Tovariške pozdrave vsem avstrijskim protifašističnim borcem! Svojim tovarišem partizanom in partizankam pa močno stiskam roko v pozdrav. Vam, tovariši sekretariata POOF-a, pa želim mnogo uspehov v odločni in brezkompromisni borbi za našo narodno svobodo v FLRJ! Karlau, 15. junija 1947. Prašnik Karel-Gašper 1. r. Naša mladina se bori skupno z napredno avstrijsko mladino Okrog 200 mladincev se je zbralo pri Kranjčevi domačiji pod Jerbergom na velikem mladinskem mitingu, ki sta ga. priredili mladina celovškega in beljaškega okraja. Na povabilo je prišlo tudi precejšnje število tovarišev in tovarišic Svobodne avstrijske mladine. Kljub mnogemu delu na polju se je zbralo tudi precej domačinov, da poslušajo veselo mladinsko pesem. Brez presledka so se menjavale slovenske narodne in partizanske pesmi, vmes pa je zapela tudi avstrijska mladina svoje borbene melodije. Na tem mitingu je mladina dokazala, da je možno skupno veselje in tudi skupno delo, kjer ni napetega nacionalnega šovinizma in narodne nestrpnosti. Svoj višek je dosegel miting popoldne, ko so člani naše in napredne avstrijske mladine govorili o skupnih nalogah in o skupnem delu. Sekretarka PO ZM tov. Vida je končala svoj pozdravni govor: „Danes se hočemo skupno veseliti, ju- tri pa bomo že stali v skupni strnjeni fronti v borbi za pravice vse delovne mladine Sveta!" Tako mladina kuje bratstvo in edinstvo med narodi; mladina, ki je skupno trpela pod fašističnim nasiljem in ki se hoče skupno boriti, da se to nasilje nikdar več ne povrne. V skupnih resolucijah, ki so jih soglasno sprejeli pa mitingu, zahtevajo mladinci, da se postavi Maier-Kaibitsch takoj pred sodišče, da se izpusti iz zapora tov. Karel Prušnik — Gašper, ki je bil krivično obsojen in da avstrijsko socialno ministrstvo sprejme zakon za zaščito mladine v obliki, kakor ga je predlagala delavska zbornica. Prav tako v svoji resoluciji napovedujejo skupno odločno borbo proti predlogu Ljudske stranke za .prostovoljno delovno leto'. Kakor na skupnem mitingu, pride skupna borba slovenske in napredne avstrijske mladine do izraza tudi v krajevnih organizacijah širom naše zemlje. Iz vseh krajev - > 1—* Koroška ----------■----I--H— Mirt Z w i 11 e r i V BORBI Poizkus iztrebljenja koroških Slovencev v dobi nacizma Uvedba in obseg zločinske IZSELITVE prvi zori 14. aprila 1942 je Slovenska °roška podobna velikanskemu vojnemu ^°čju, na katerem se pripravljajo vo-I sile za napad. Motorizirani oddelki c \ Policijskega bataljona ter do zob obesne SS-čete drvijo po cestah v mirne ^Venske vasi in doline. Tam jih že ča-poverjeniki, da jim pokažejo pot do Ulov slovenskih ..zločincev". S puškini-‘ Kopiti vdirajo v mirne, večinoma še eče domove. Po skrbno pripravljenih se-zbirajo prepadle družinske člane in g Ponavljajo grozno povelje celovške jesPode: ..Izselitev". V nekaj minutah se tr®ba pripraviti za odhod, kam, kdo ve? lj časa za pripravljanje najnujnejše prt-jg 9e> Niti najpotrebnejše obleke podivja-Se^°licijSki pobalini ne dovolijo vzeti s j^roza slovesa od doma davnih rodov vsako drugo misel. S surovo silo tQ eilGjo nato družine na pripravljene av-l4^°8ile. Strah, obup in onemelost se pote^® vseh, ki so priča teh dogodkov. V Oda tfenutku Pa «° P®dli tudi Prvi skleP‘ 0ra in maščevanja. Ta dan najhujšega gorja doživlja vsa širna Slovenska Koroška. Po obsegu izselit-vene akcije postane daleč vidna jezikovna in narodnostna meja koroških Slovencev, ki je koroški šovinisti v javnosti desetletja niso hoteli priznavati. S krvjo in solzami jo piše ta dan nemški šovinizem na Koroškem. S tem priznava pred svetovno javnostjo mejo, ki jo je za ..notranje potrebe" le predobro poznal vedno. Zaplenjeni dokumenti nam to jasno izpričujejo. Tako si v skupnem trpljenju podajajo 14. aprila 1942 koroški Slovenci od Brda do Libelič, od Gozdanj in Djekš pa tja do Sel in Kapelških grabnov. Cvet Slovenske Koroške, staro in mlado, delavec, kmet, obrtnik in nameščenec so zbrani v znamenju zvestobe svojemu narodu. Prvi je prišel v taborišče Žrelec pri Celovcu, kjer so zbirali izseljence, tovariš Tomaž Waste, p. d. Rup iz Grabštajna. Njega so vlekli tja kar iz celovških gestapovskih zaporov. Potem pa so prihajale nove nepregledne vrste iz vseh delov Slovenske Koroške. Najstarejši med izseljenci je bil Luka Dovjak iz Sel, star nad 85 let. Bil je nevaren za veličino Velike Nemčije kakor najmlajša izseljenka Loj- zika Tarman iz Podgorjan nad Ločami, stara komaj 16 dni. Ti primeri najbolj zgovorno izpričujejo, kako surovo in s kakšno neizprosno brezčutnostjo je bil storjen ta nemški zločin. Krajevno porazdelitev ter obseg množične akcije in vse izselitve kaže posebna razpredelnica. Vsa ta množica brezpravnih je v taborišču Žrelec čakala v strahu in brezupu nadaljnje odločitve oholih oblastnikov. Ves dan so sledili popisi osebnih in premoženjskih razmer. Vsak izseljenec je dobil svojo posebno številko, izkaznico in ploščato znamko. Oholi in brezčutni SS-ovski pobalini so uvrščali posameznike in družine po mili volji v razne skupine, jih fotografirali, izbirali in se posmehovali njihovi bedi. Tudi drugi dan je bil poln enakih šikan. Zvečer pa so dovedli živinske vagone ter uvrstili deportirance v mogočen transport na sever, v Nemčijo. Samo osmim družinam se je posrečila rešitev iz tega trpljenja še v zadnjem hipu iz taborišča pri Zrelcu. ŽIVLJENJE IN TRPLJENJE V TABORIŠČU Sredi ..velikega nemškega rajha" so čakala na koroške izseljence štiri posebej pripravljena taborišča. Bila so to taborišča Hesselberg, Frauenaurach ter Schwarzen-berg na Frankovskem in Rehnitz nad Sol-dinom južno od Stettina. Življenje in trpljenje teh taborišč je nepopisno. V ozkih, nezdravih barakah in sobah je živelo desetine ljudi, moški in ženske, otroci zraven starčkov, onemogli zraven doraščajoče mladine. Nad vsem tem pa je visela grožnja SS-ovskega nadzornika, neskončni apeli, brezpravnftst in negotovost, domotožje in skrb za usodo otrok in bodočnost družine. Gospodarji so Slovenske Koroške pošilja naša mladina resolucije socialnemu ministrstvu, v katerih zahteva napredni zakon o zaščiti mladine, kakor so ga predlagale del. zbornice. Na ta način podpira napredno avstrijsko mladino. Naša mladina, ki je stala v' prvih vrstah v borbi proti fašizmu in je članica Svetovne mladinske federacije, se zaveda, da bo v borbi uspela samo, če bo povezana z ostalo napredno mladino sveta. Na mladinskih progah v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji ustvarjajo mladinci vsega sveta bratstvo med narodi, v Pragi bo Svetovna mladinska federacija na slovesen način manifestirala mednarodno povezanost mladine v borbi za lepšo bodočnost, na Koroškem pa se naša mladina skupno z napredno avstrijsko mladino bori za skupne cilje na socialnem področju proti silam, ki bi še nadalje rade izkoriščale mladino in delovnega človeka. ZDRUŽENI ANTIFAŠISTI VEDNO ZNOVA ZAHTEVAJO PROCES PROTI MAIER-KAIBITSCHU Vedno bolj se utrjuje antifašistična enotnost po naših vaseh; to se izraža predvsem v skupnih resolucijah, v katerih združeni antifašisti zahtevajo obsodbo krvnika slovenskega naroda Maier-Kaibitscha. Danes priobčujemo zahtevo iz Št. Petra na Vašinjah, ki so jo podpisali predstavniki OF, SPOe, KPOe in v imenu občine župan: „Mi Slovenci iz Št. Petra na Vašinjah, med nami šest družin, ki so bile izseljene, ponovno ugotavljamo, da je za vse krivice in škodo, ki se je napravila koroškim Slovencem z izselitvijo, odgovoren edino Maier-Kaibitsch. Na njegovo povelje je bilo iz naše občine dne 13. aprila 1942 prisilno izseljenih šest slovenskih družin s skupno 42 člani. Škoda, prizadeta tem družinam po krivdi in zločinu Maier-Kaibitscha, do danes dejansko še ni popravljena kljub temu, da so domove izseljenih nacionalsocialistični najemniki brezvestno in popolnoma oropali. Slovenci gledamo v Maier-Kaibitschu glavnega krivca, ker je vodil že v pred-hitlerjevski dobi Slovencem sovražno organizacijo „Heimatbund", katere cilj je bil iztrebiti slovenski živelj na Koroškem. Tako je smatrati izselitev koroških Slovencev le kot posledico te Maier-Kaibitscheve politike in kot njegovo delo, ker je tudi predvsem on odločal, kdo bo izseljen. Odločno zahtevamo, da se Maier - Kai-bitsch kot vojni zločinec postavi takoj pred pristojno ljudsko sodišče v Celovcu in se zločinom primerno, katere je zakrivil nad nami koroškimi Slovenci, strogo kaznuje." premišljevali o svojem imetju v domovini polni skrbi in obupa. Mladina je pohajkovala brez šole, katere obisk je bil izrecno prepovedan. Le v primitivnih pomožnih tečajih naj bi se naučila vsaj pisave in čitanja. V to brezupje pa so dospela nova nesrečna poročila o divjanju celovških mogotcev: Vsa imovina izseljencev na Koroškem je bila po zakonu o zločincih zoper državo in narod brez odškodnine zaplenjena v korist nemškega rajha. Na slovenska posestva so prihajali petokolona-ški nemški pripadniki iz inozemstva, predvsem nemški Kanalčani in južni Tirolci. A tudi ti udarci niso zlomili morale slovenskih Korošcev. Kljub vsemu je zadonela slovenska pesem po taboriščih ter vlivala poguma vsem obupancem in omahljivcem. Vsakemu, ki je doživel vsaj kratke ure med temi nezlomljivimi značaji naše Slovenske Koroške, bodo pogovori in prizori iz izseljeniških taborišč ostali v trajen opomin in vzpodbudo. Zato pa so nanovo udarili po neupogljivih: Razdelili so Korošce na nešteto oddaljenih taborišč. Naposled so bili izseljenci v Eichstattu, Windsheimu, Ettlinge-nu, Rastadtu, Weissenburgu- Wernfelsu, Hesselbergu, Hagenbtichachu ter tudi še drugod. A tudi družine so razgnali na vse vetrove. Posebne SS-ovske komisije so pognale vse moške in ženske taboriščnike med 14. in 60. letom na prisilno delo. Tako je mož delal včasih v Stuttgartu v tovarni, hčerka kot služkinja SS-ovskih družin v Niirnbergu, mati je hodila kot postrežnica vsak dan več ur hoda iz taborišča, malčki pa so bili izročeni nacistični vzgoji nemške vzgojiteljice otroškega vrtca v taborišču. (Dalje) T POČITNIŠKI DOM V GOZDU-MARTULJKU V prelepi gorski 'dolini, blizu 800 m nadmorske višine, pod mogočno Mar-tuljkovo skupino, ki po lepoti in planinskem veličastju tekmuje s Triglavom, leži mala vasici Gozd-Martuljk s počitniškim domom Franceta Rozmana, tako imenovanim po slovenskem narodnem heroju osvobodilnega boja. »Počitniški dom France Rozman« v upravi Enotnih sindikatov Jugoslavije je moderen gorski hotel s približno 200 posteljami za goste, s tekočo toplo in mrzlo vodo v vsaki sobi, z dvema prelepima obednicama, vsaka za 100 gostov, in prostorno dvorano za družabne prireditve. Nekaj korakov pred domom neumorno Šumija Sava-Dolinka in s svojo pesmijo oživlja domišljijo razgibanih duš kakor nekoč, ko smo kot otroci ob šumenju gorskega potoka kovali cele povesti tajinstvene vsebine. Ob šumenju Save-Dolinke v počitniškem domu Franceta Rozmana pa odseva živa stvarnost nove Titove Jugoslavije. Svoj čas so zgradili ta hotel iz denarja železniških zadrug, toda služil je sitim denarnim veljakom, ki so po razuzdanem življenju mestnega izobilja prihajali pomirjat v ta gorski raj svoje prenapete živce. Nemški okupator je ta hotel spremenil v SS-ovsko podoficirsko šolo. Delovni ljudje vseh poklicev na počitnicah Šele nova Jugoslavija mu je določila vlogo, ki naj opravičuje njegov obstoj. Danes služi ta prekrasni gorski hotel oddihu delovnih ljudi iz vse Jugoslavije. Tu srečaš kovača iz guštanjske železarne, rudarja iz Trbovelj ali daljnega Bora, prvega violinista zagrebškega simfoničnega orkestra, malo tipkarico iz Beograda, prvo igralko narodnega gledališča v Splitu, pastirja z državnega posestva v bosanskih planinah, delavca iz makedonske tobačne tovarne, učitelje iz vseh federalnih republik. Življenje v počitniškem domu Franceta Rozmana je kaj pisano. Skoraj vsak dan prihajajo novi gosti in odhajajo stari, ki so si nabrali novih moči, da bodo laže izpolnjevali svojo nalogo v petletki. Dopust odmerjajo sindikalne podružnice. Navadno traja 14 do 29 dni. Če pa je telesna izčrpanost kot posledica vojnih dogodkov in trpljenja iz dobe fašistične okupacije prevelika, se bivanje v dcmu lahko tudi podaljša na več tednov. Vendar navadno okoii prvega ali pet-najstnega v mesecu odhajajo in prihajajo večje skupine in za take priložnosti se improvizirajo poslovilni in pozdravni večeri, ki dajejo pravo sliko novega življenja v Titovi Jugoslaviji. Bratstvo jugoslovanskih narodov V domu vlada strog mir od 21. do 6. ure in prostovoljen počitek po kosilu od 14. do 16. ure. Hrana je odlična in izdatna. Poleg zajtrka, obilnega kosila in tečne večerje je gostom dopoldne in popoldne na razpolago kruh z marmelado, ki ga lahko uživajo po mili volji. Kdor ima posebno dober tek, svoj obrok lahko ponovi, vendar so taki primeri prave izjeme, ker so obroki tako obilni in izdatni, da bi nasitili najbolj lačnega drvarja. Dom ima lepo knjižnico, tako da je poskrbljeno tudi za duševno hrano gostov. Prav tako se posveča velika skrb razvedrilu. Poleg prekrasnih sprehodov po gorskih dolinicah in na bližnje hribe se gostje lahko zabavajo z igranjem žoge, kegljanjem in balinanjem, ali pa se ob pripekaječem soncu kopljejo v modernem bazenu, ki ima precej toplo vodo, čeprav se napaja iz najbolj čiste gorske etn H pnpnipp Kakšno veselje je gledati goste počitniškega doma, ki rastejo v novo skupnost bratske povezanosti jugoslovanskih narodov. S teh obrazov še niso izginili sledovi trpljenja iz dobe okupacije; jnno-gi med njimi so bili partizanski borci, ki so se s polno zavestjo borili ne samo za svojo svobodo, temveč hkrati tudi za novo dostojanstvo človeka, za enakopravnost. Da vidite širokogrudnost in strpnost teh ljudi. Vsi narodi nove Jugoslavije so zastopani, prav tako vse vere in vendar nikdar besedice raspro-tja. Starejša ženica se vsak dan pred jedjo in po jedi pobožno prekriža in po-tihem izmoli svojo molitev. Tako je delala vse življenje in nihče se ji ne čudi, nihče je ne meti v njenih čustvih. Nekoč, v stari Jugoslaviji si v vsaki večji družbi občutil narodnostna nasprotja: Hrvatje in Slovenci so se čutili zapostavljene pred Srbi in izkoriščani, da ne omenjam Makedoncev, ki jim sploh niso priznavali narodnosti. Danes izginjajo ta nasprotja kot sneg v pomladanskem soncu. Če se slučajno najde nekdo, ki je bil prespal junaško dobo jugoslovanskih narodov — njihovo osvobodilno borbo — kmalu občuti, -kako je v tem novem svetu narodne in verske strpnosti strahotno osamljen in umolkne. Gostje počitniškega doma so priredili koncert Doživel sem poslovilni večer, ko je odhajala večja skupina gostov, medtem ko je isti dan prišlo večje število novih gostov. Ves večer je potekal razgibano in izredno prisrčno. Stvar je bila brez vsakega sporeda in vendar tako bogata. Med gosti se je našla mlada pianistka, ki je spremljala zagrebškega violinista. Pridružil se jima je izboren harmonikaš in nazadnje še giturist. Improvizirani orkester je igral za ples in za srce: Poslušali smo Čajkovskega serenado in takoj nato Schumannovo pesem. Našel se je pevec — samouk, ki je zapel arijo iz dalmatinske operete in ko ploskanje ni hotelo ponehati, nam je zapel Tosselije-vo serenado v italijanščini. Ko je končal, ga je nagradilo prav tako prisrčno ploskanje kakor prej, ko je zapel dalmatinsko hvalnico morju. In ne pozabite: večina gostov je na ta ali drug način pretrpela težko gorje, ki ga jim je prizadejal italijanski fašistični okupator. Posebej sem se pozanimal za pevca in izvedel, da je Italijan iz Zadra, ki se je komaj naučil nekaj hrvaških besedi. Vsi gostje so si prizadevali, da bi mu pomagali v njegovi jezikovni zadregi. Kljub neznanju jezika se je počutil kakor brat med svojimi; tako mi je omenil naslednji dan, ko sem se razgovarjal z njim. Pa da se povrnem k našemu poslovilnemu večeru: Tosselijevi serenadi je sledila slovenska partizanska pesem, ki so jo zapela dekleta iz kuhinje počitniškega doma, nakar je članica splitskega narodnega gledališča recitirala prekrasno pesem mrtvih proletarcev od Branka Čosiča. In nihče se ni razburjal nad tem, da so kmalu za tem zatrepetali v dvorani zvoki Straussovega valčka o »prelepi, modri Donavi«. Prav zares, delovno ljudstvo nove Jugoslavije ne pozna narodnostne ne-strpnesti. Preveč je pretrpelo zaradi nje, dalo je preveč žrtev, zato jo sovraži in hoče ustvariti nov svet bratstva in enakopravnosti vseh narodov. Delovna mladina tabori Nedaleč od počitniškega doma Franceta Rozmana, tam onkraj Save, na mehki trati v gozdu pa je drugo okrevališče, kjer pod šotori tabori delovna mladina nove Jugoslavije. Tam se zbirajo k odmoru mladinci iz vse države, udarniki in nova-torji med 15. in 19. letom, ki so svoje mlade sile v delovnem zanosu posvetili obnovi in izgraditvi porušene domovine. Nad sto mladincev in mladink se izmenjava tri poletne mesece v tem taborišču, da si nabere novih moči za bodoče na-loge. Prisrčnost, ki vlada med mladinci m mladinkami v taborišču, je treba doživeti. Potem vstane v človeku neomajna vera, da bo ta mladina zares v stanu, da si zgradi nov svet bratstva delovnih ljudi, ki mu bo tuje današnje bedno hujskanje mednarodnih vojnih agentov, ki skušajo z umetno ustvarjenimi nasprotji med narodi kopati nepremostljive prepade in tako kovati kapitale iz žuljev in krvi delovnega ljudstva. Ta mladina, to so preprosti fantje in dekleta, vajeni dela, ki so kljub svoji mladosti videli že mnogo gorja in sami prestali težke preizkušnje. In ta mladina si je zastavila velike cilje, ki jih uresničuje na vsakem koraku celo v počitniškem taborišču; kajti tu izgrajuje bratstvo jugoslovanskih narodov in si nabira moči za nove naloge. Disciplina v taborišču skrbi za red in krepi v mladincih zavest, da so poklicani za večje naloge kakor pa so lastna korist ali celo zabava. Vendar pa je prav tako poskrbljeno za razvedrilo, za duševni in telesni razvoj. Ko človek gleda te mlade ljudi, ima vtis, da s pesmijo na ustnah in s pesmijo v srcu gradijo novi svet. Otroci v planinskem domu Tudi najmlajši imajo svoje zavetišče v Gozdu-Martuljku. Je to moderno opremljen planinski dom za približno sto gojencev. Tu se zbirajo — prav tako iz vse države —1 oslabeli otroci med 6. in 14. leti, ki so jim leta okupacije prizadejala škodo na zdravju in telesnem razvoju. So to večinoma sirote ali otroci najbolj revnih in prizadetih staršev. Tudi o življenju teh malih pionirjev bi se lahko napisale cele povesti: kako se na sestankih pod vodstvom starejših tovarišic sami vzgajajo, si prizadevajo, da bi vzdrževali v domu kar najlepši red in disciplino, kako sami kaznujejo male grešnike s prav duhovitimi kaznimi (tako n. pr. pionirček, ki se je pregrešil proti hišnemu redu, vse popoldne ali celo ves dan ne sme govoriti s svojimi tovariši, ali pa mora za kazen sredi sončnega popoldneva spati itd.), kako si dopisujejo s pionirji v raznih krajih Jugoslavije, pa celo s pionirsko družinico naših izseljencev v Lecbnu na Gornjem Štajerskem. Na svojem stenčasu imajo z velikimi, v barvah izpisanimi črkami napisano kot svoje geslo: »Koroški svobodo!« Tovarišica gospodinja, ki je v domu od njegove ustanovitve po osvoboditvi 1. 1945, mi je pripovedovala nad vse mične zgodbice iz življenja teh malih sirot, ki bi bile prepuščene neizogibnemu poginu, če bi ne skrbela zanje nova socialistična država. Pripovedovala mi je o skupini malih Bosančkov, samih sirot, ki so izgubili starše v osvobodilni borbi. Mnogi med njimi so samo za las ušli smrti, bili mučeni po podivjani okupatorski soldateski in se rešili večkrat na Trumanova .doktrina* in nafta V komentarjih v kongresu sprejetega Trumanovega programa o ukrepih v Grčiji in Turčiji omenja ameriški tisk, da stoje za temi ukrepi petrolejski interesi. Tako jih list ..Baltimore Sun" neposredno povezuje z dejstvom, da sta Grčija in Turčija ključ na poti k velikanskim zalogam nafte v Saudovi Arabiji, kjer so za njeno izkoriščanje naloženi veliki ameriški kapitali. Po priznanju bivšega predsednika uprave družbe „Arabian American Oil Compa-ny" in enega izmed bivših voditeljev tvrdke ..Standard Oil Company of California" Moffgtta je vlada Združenih držav Amerike zadnja leta nalašč plačevala arabsko nafto draže, da bi omogočila ameriškim družbam izpodriniti njihove konkurente in prevzeti petrolejska bogastva dežel Srednjega vzhoda v lastne roke. Ameriški petrolejski magnati imajo zdaj nad 40 odstotkov delnic tvrdk, ki izkoriščajo petrolejske vrelce v arabskih deželah. Samo v Saudovi Arabiji kontrolirajo 424 kvadratnih milj, na katerih so petrolejski vrelci. Od tam izvozijo na leto 7,5 milijona cistern nafte. Posojilo Grčiji in Turčiji ne pomeni po Izjavi senatorja Johnsona nič drugega nego zavarovanje Rockfellerjevtga trusta prav čudežni način. Razumljivo je, da h otroci niso bili dostopni za običajni vzgojne metode. Smatrali so vsako njih1 nerazumljivo in neobičajno stvar za pravljico, ki je ni mogoče jemati resne* Samo življenje borcev za svobodo, Ju' nakov osvobodilne borbe jim je bilo vzor in smisel vsakega početja. In kako so si te otroške glavice zgradile svoj svet, kamor navaden zemljan ni imel dostopa! Šele, ko so izvedeli, da je bil tova-riš-upravnik planinskega doma tudi partizan, da je tovarišica gospodinja POU V U.UJU, Iv CA L C. J. UU111C.11 J'-' angleški imperializem z ameriškim, ki j dajanjem P°s0J čne svoje delovanje z aajanjem potem preide k osvajanju nafte in k _ z grožnjami o uporabi atomske bombe-V teh kratkih vrsticah je prava ysC ^ sedanje ameriške politike na Bližnjem Srednjem vzhodu, V OKROG ŽETVE ih Te dni sem srečal znanega kmetoval' ca jz šentviškega okraja. »Letina letos ae bo slaba?« ga pobaram. >Tisto ne, 0(ia žito mi bo ostalo zunaj; edini dela-vec —i inozemee je zahteval par čevljev, a q r.!Tlu jih nisem mogel dati, je šel.« Spričo splošnega pomanjkanja polj-skih delavcev in spričo krize, ki se spet Pojavlja v našem kmetijstvu, postaja tu-v* 1 2 3 4 * 6 Pri nas strojno in zadružno delo pri žetvi vedno bolj aktualno. Kje so tisti casi, ko so redno prihajale marljive in skromno žanjice iz Kranjske in Spod-nie štajerske v skupinah in posamezno na Koroško in ko žetev ter spravljanje Pridelkov sploh ni delalo nobenih preglavic! žetev s srpom je najboljša, ker se iz-gabi najmanj zrnja, vendar je za današ-nte čase najdražja. Pri žetvi s koso napravijo v enem dnevu trije ljudje toliko, kot osem do deset delavcev oziroma de-:avk, ki žanjejo s srpi. Dosti hitreje in radi ceneje kakor človeška roka opravijo to delo stroji za žetev. Dočim imajo v Podjuni in v velikovškem okraju večji Posestniki že precejšnje število teh stroja različnih sistemov, tudi takih za vezaje žita, opažamo v Rožu večinoma pago ročno delo. Razvoj časa nas bo pa tudi prej ali slej prisilil, da bomo pre-sh na strojno žetev, ki jo bomo zaradi rianjgih posestev najrentabilneje oprali potom zadružnih kosilnic. Oas žetve vpliva* na višino pridelka bolj kot si navadno mislimo. Ako začne-'J10 prezgodaj žeti, zrnje še ni popolnoma dozorelo in se zaradi tega močno osuši ter se celotni pridelek zmanjša. Ako pa Predolgo čakamo, nam bo en del žita Prezorel in zrnje se bo osipalo. Poleg te-gk nas lahko nepričakovano zakasni neugodno vreme in škoda je tem večja, pltti večjo površino zemlje imamo posejte z žitom in čim manj delovnih moči 'JPanio, tem prej se je treba odločiti za *etev. Pravi čas za žetev je takrat, ko je ?riije popolnoma zrelo, to je, ko je že ‘ako trdo, da se ne prelomi, če ga upo-gPeino na nohtu. Kdor ima mnogo žita, naPravi bolje, da začne z žetvijo že ;edaj, ko je zrnje v rumeni zrelosti. Do-‘°k sokov iz listov je že v glavnem predal, vendar ima zrnje še toliko vode, d® je še precej mehko in se prelomi, če Upognemo. Tudi sušenje požetega žita vpliva v ?natni meri na višino pridelka. Najhitre-ie se posuši žito, če ga pustimo nepove-anega (na poveslu) na njivi nekaj dni. .° Pa je mogoče le, če je vreme stano-,!‘Jno in žito dosti zrelo. V splošnem dbko pri nas računamo, da se žito na P0veslu posuši v 2—3 dneh, v kopah Jrez vrhnjega snopa in na ostrveh v 5 0 ? dneh, v kopicah s snopom v 8 do 10 dneh. V Sloveniji sušijo žito z malimi izjemami povsod v dvo — ali enovrstnih kozolcih. Vlažnejše poletno vreme utemeljuje to sušenje. Kozolci sicer nekaj stanejo, žito pa se v njih hitro posuši in je popolnoma varno pred vsakim dežjem in neurjem. Če pomislimo, koliko dela, stroškov in skrbi imajo kmetovalci s sušenjem žita na polju, če ne vsako, pa gotovo vsako tretje leto, in koliko žita se jim pokvari, je pač vsakomur jasno, da se nam stroški za enovrsten kozolec dobro povrnejo v primeri z izgubo pri žitu, ki ga pokvari vlaga zunaj na polju. Dvovrsten kozolec pa nam ne služi samo za sušenje žita in sena, ampak tudi kot shramba za krmo in kot streha za razno poljedelsko orodje. Poleg tega imamo od kozolcev še to korist, da lahko shranimo v njih žito prav do mlačve. Ako pa sušimo žito na njivi, moramo imeti v skednju posebne "parne«, v katerih ga shranjujemo do mlačve. Če sušimo na polju, kakor je v dolinskih legah na Koroškem splošna navada, moramo, prav posebno paziti, da spravljamo na skednje le popolnoma su- in pokvarilo'. Škoda, ki bi nastala, bi lahko bila še večja kakor če bi ga namakal dež na polju. Plevel med žitom naj bo popolnoma uvel, zrnje pa mora biti trdo, če ga pregriznemo. Ko je žito suho, ločimo zrnje od slame s tem, da ga b m 1 a t i m o. Mlačev so opravljali nekdaj pri nas splošno, s cepci, danes pa so te skoraj že docela izpodrinile mlatilnice. Značilna in lepa'je bila pesem cepcev po vaseh posebno, kjer so lepo pritrkavali štirje mlatiči po skednju. Spričo večje vrednosti žita za prehrano, v današnjem Času mnogi mali posestniki pri nas zopet uporabljajo cepce, posebno tudi, če je treba dobiti lepo slamo za skopo. Cepce so sprva začeli nadomeščati z mlatilnicami na ročni pogon. Delo s temi pa je bilo silno težko in je to prav nazorno opisal naš Prežihov Voranc v svoji povesti »Prvi spopad«. Moderne motorne mlatilnice z dvakratnim čiščenjem, ki delajo neprimerno hitreje in popolneje, ki nam sipljejo že kar razbrano čisto žitno zrnje in h kateremu lahko hkrati priklopimo slamoreznico, ki zreže slamo za vse leto obenem z mlacvo, uporabljajo že mnogi veleposestniki na Koroškem. Za naša mala in srednja slovenska posestva bo uporaba teh mlatilnic prišla v poštev le, če si bomo sami pomagali z zadrugami. K. ho žito, ker bi se sicer na kupu ugrelo ▼▼▼▼▼▼IfTTTTTTTTTTTTVTTVTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT Kmečka selekcija žit Poleg gnojenja in Obdelovanja je seme eden najvažnejših činiteljev za povečanje pi-idelkov pri žitu. Dokazano je, da setev zboljšanega semena zvišuje pridelke za najmanj 15 do 30 odstotkov. Večji del naših poljedelcev polaga danes že vso pažnjo na to, da za sotev uporabi le težko, debelo in veliko zrnje, ki je z vejalnikom, trijerjem ali sortator-jem temeljito očiščeno plevela in raznih tujih primesi. Toda s čiščenjem semena smo opravili šele polovično delo. Tudi najlepše zrnje lahko izvira od razmeroma slabše, manj rodovitne in manj zdrave rastline. Zaradi tega nam more edino selekcija na polju pred žetvijo zajamčiti zanesljivejši uspeh. Tako selekcijo načrtno vodi oblast s posebnim posto-stopkom. Posebne strokovne komisije ocenjujejo v tem primeru posevke na polju. Kolikor sem mogel daznati letos o priliki tečajev »Kmečke zveze za Slovensko Koroško,« je bilo na našem ozemlju s strani oblasti v Celovcu bore malo storjenega. In zaradi tega nam zaenkrat ne ostane drugega kot samopomoč. Izvršujmo torej odbiro posevkov vsak na svojem posestvu, v kolikor nam bo dopuščal čas! V ta namen se bomo poslu-žili dveh poti. Če imamo že kolikor toliko izenačen posevek, prvo ali drugo setev originalnega semena, ki pa se je iz katerega koli razloga že malce pomešala s tujimi vrstami bomo rastline, ki pred-stovljajo te tuje tipe in druge slabotne in boleznim podvržene rastline originalnega tipa odstranili oziroma izločili. Nazorno takole: Na mojem posestvu gojimo na primer rumeno pšenico osinko z gosto zbitim klasom, ki smo jo dobili pred par leti kot originalno seme. V teku let se je ta pšenica tu in tam pomešala s pšenico — golico, s pšeničnimi rastlinami z redkim klasom in raznimi tipi pšenice drugih barev. Vse te tuje vrste pšenice bomo iz naše osinke z zbitim klasom izločili in hkrati odstranili tudi slabotne in bolehne bilke domače sorte. Po izločitvi teh nezadovoljivih rastlin bomo ostali posevek osinke poželi, omlatili in očistili ter to seme porabili kot izboljšano semensko blago za setev. To bi bil prvi način kmečke selekcije žit. Drugi je nekoliko zamudnejši, daje nam pa boljše jamstvo za uspeh. Po tem načinu se lahko lotimo najbolj pisanih mešanic žitnih posevkov, da rešimo v resnici dobre rastline za prvovrstni semenski pridelek. Po tem drugem načinu večkrat pregledujemo za časa rasti naše žitne posevke, jih ocenjujemo in ob GABER: te pozneje prihajal in s seboj jemal : ‘Ovarige, se je vedno opojala z misliti 'ritekoč bo le konec te vojne in takrat p0 ®rial za vedno pri nas.« Nikoli pa ni vr!/ls{ila, da ni prav, ker jim odpira >*a in jim daje jesti, n^ Popoldne pa jo je obiskal bratra-^ je bil za župnika v sosednji vasi. Kari e^a ie bila nani ze*° P°n?sna* slfli ie prišel na obisk, bi najrajši ta ; .a vse sosede in jim rekla: »Glejte, bijT lz naše rodbine, ta je naše krvi.« V pa ni gledala nani kakor na svo-v setrične, ki povzročajo, da je obel^® med njimi drugačno kakor med ljudmi, ki jim dajejo pravico, da Pr^v arug6ga pokarajo, če kdo ne dela > iščejo drug pri drugem nasve- ~«ii—tjTrrr, « tov in pomoči, in jim dajejo tudi pravico, da se podrobneje zanimajo za vse, kar se dogaja v hiši enega ali drugega. Nagodeška se ne bi upala pokarati svojega bratranca, odkar je postal gospod, in še po nasvet bi šla zelo težko k njemu. Zdelo se ji je, da je zgubil vsakdanje čleveške lastnosti in ga je gledala z nekim svetim spoštovanjem, ki je bil že podoben strahu, s kakršnim gleda kme-tiški človek podobe in kipe svetnikov v cerkvi. Približa se jim po prstih in s sklonjeno glavo, zakaj izprositi mu morejo zdravje, dobro letino, srečo pri živini, morejo pa mu tudi nakopati božjo jezo. / Ko je to popoldne bratranec nenadoma stopil v hišo, je bila vsa iz sebe. Že dve leti ga ni bilo in zdaj ni vedela, kako naj mu postreže. Prinesla mu je kruha, gnjati, masla in je razburjeno tarna- la, ker ni bilo Anice doma, da bi ji pomagala. Stekla je k sosedu, da so šli otroci po vino, se hitro vinila, brisala s predpasnikom mize in stole, čeprav ni bilo več na mizi ne drobtinice ne nobenega praška. Župnik ni z besedo prav nič namignil, da ni potrebno tolikšno vznemirjenje iu prizadevanje. Bil je prepričan, da tako mora biti. Ko je že lomil kruh, si nadeval mastne gnjati in natakal vino, je nenadoma vprašal: »Na samem imaš hišo, ali se partizani kdaj oglase pri vas?« Nagodeška se je spomnila, kaj ji je hči vedno naročala. Nikomur ne smete omeniti, da prihajajo k nam, ji je zabičeva-la, lahko pride na neprava ušesa in bi bili nesrečni oni in mi. In Nagodeška do sedaj v resnici Še nikomur ni povedala. Toda bratrancu, župniku, se ji je zdelo, da ne more in ne sme tajiti. On svojih ljudi ne bo spravljal v nesrečo. »Prihajajo«, je priznala. »Prihaja France in mnogokrat pripelje še koga s sabo. Tudi za današnjo noč so napovedani.« Župnik je dvignil pogled. Nato pa se mu je pomračilo čelo. »Prihajajo«, je mrmral. »In ti jih sprejemaš z odprtimi rekami, daješ jim kruha, skuhaš večerjo?« »Seveda jim skuham«, je znova priznala. Župnik je dolgo molčal in čelo se mu je mračilo bolj in bolj. Potem pa je de- ___________ 0 SE SPOMINJAMO y o 4. 7.1846 je bil na Ježici pri Ljubljani rojen Franc Levec, literarni zgodovinar in urednik. 4.7.1934 je umrla Marija Curie-Skladow-ska, sloveča učehjakinja. 5.7.1944 je bila na Jami krstna predstava frontnega gledališča. Uprizorjena je bila drama »Hlapec Jernej". 6.7.1845 je bil rojen Jakob Aljaž, skladatelj. 6.7.1790 je bil rojen v Gorici Josip Tominc, slovenski slikar. 6.7.1838 je bil rojen dr. Vatroslav Jagič, pomembni slavist. v 6.7.1835 je utonil v Savi Matija Cop. 7.7. 1943 so enote partizanske vojske vdrle na Krško polje pri Cerkljah ob Kolpi, kjer so borci uničili pet Stuka-letal ter poškodovali letališke naprave. dozorevanju skrbimo, da izberemo na primer pri pšenici za semenske namene samo rastline: 1. enega in istega tipa (da ni pšenica golica pomešana z osinko itd.); 2. ki so dobro obrasle (obstojajo naj iz treh ali več bilk); 3. ki imajo trdo, nepoleglo slamo; 4. z dobro, enakomerno razvitim kla- sjem, ki naj ima mnogo trizmatih klasi-čev; 6. ki so v resnici tudi popolnoma zdrave. Po podobnih ugotovitvah v glavnem odbiramo pri vsem ostalem žitu, pri rži, ovsu in ječmenu. Po gornjih navodilih nabrane rastline cmlatimo, očistimo in spravimo za prihodnjo setev. S parcele, kamor posejemo prvo leto seme, moramo ločiti vse rastline, ki se že po zunanjosti razlikujejo od splošno prevladujočega tipa. Ko žito dozori, ga požanjemo in pridelek zrnja po temeljitem očiščenju posejemo že na večjo parcelo. To ponavljamo dve do tri leta na vedno večjih parcelah, dokler ne dobimo toliko semena, kolikor ga potrebujemo v gospodarstvu za setev te ali one vrste našega žita. Opisana kmečka selekcija žit je lahko prav uspešna, a za našega delovnega koroškega kmetovalca precej zamudna. Prav znanstvena selekcija, predvsem pa vzgoja novih, našim razmeram prikladnih sort, je naravno mogoča le v posebnih seinonogojskih postajah, kakršnih pa žal specifično za naše domače razmere ni. Letošnja zima je pokazala, kako potrebno bi bilo, da bi vzgojili oziroma prevgojili za naša polja domač tip ozimne rži, ki bi bila glede množine pridelka manj borna in manj podvržena pcleglosti, ki pa bi prav tako odlično kljubovala mrazu in snegu. jal, globoko in počasi: »Velik greh delaš, Liza.« v,j »Kristus, zakaj«, se je prestrašila. »Zato, ker podpiraš zločince«, je rekel in bilo ji je, kakor bi jo kdo s kolom po glavi. »Zločince podpiraš. Poglej, kaj so napravili z župnikom iz Zaplane. Duhovnike pobijajo, cerkve skrunijo in požigajo. Zločinci so«, je še enkrat poudaril. »In kdor podpira zločince, je sam deležen njihovega greha.« »Jezus, Jezus«, je stokala. »Ne bi jim smela odpreti vrat«, je nadaljeval. Pa je takoj popravil: »Naznaniti bi jih morala, da bi jih počakali in prijeli.« Da bi jim ne odprla, se je v duši že vdala, ko je zvedela, da ne delajo prav. Toda da bi jih naznanila, se ji je zdelo, da ni mogoče. »Ali naj izdam lastno hčer«, je zastokala. Hotela je že reči, da jim Anica prinaša pisma, da jim nosi pisma celo v gozd, toda že je spoznala, da ne sme več vsega povedati. »Saj veš, da sta si s Francetom dobra«, je rekla. »Zaradi nje prihaja k nam. Ce bi ne bilo vojske, bi se že vzeta, tako pa ste odložila poroko do konca vojske.« »Ali boš zločincu dajala svojo hčer«, je vprašal ostro. »Francetu vendar ne moreš ničesar očitati«, 'se je branila. »Odkar ga poznam, je poštenjak in delaven, da mu ga ni para.« »Kdor hodi z volkovi, tudi tuli z njimi, to je že star pregovor«, jo je zopet BORBA kefdsmeMsU V ALBANIJI Albansko ljudstvo, ki si je s težko borbo priborilo svojo svobodo in neodvisnost, premaguje z isto borbeno upornostjo vse težave in ovire na poti v boljšo bodočnost. Ena izmed teh ovir je nepismenost, žalostna dediščina preteklosti. Borba proti nepismenosti, ki jo je podvzela ljudska oblast skupno z vsemi množičnimi organizacijami, je važen del skupnega napora albanskega ljudstva za zgraditev lepšega življenja. Nepismenost je stara socialna in nacionalna rana alban. naroda, ki jo je povročilo stoletno suženjstvo pod Turki. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je albansko ljudstvo po zaslugi preporodi-teljev bratov Frasherijev, Jana Vretua, Vaška Pasa in drugih dobilo svoje prve knjige in šole, toda turški gospodarji so s krvjo zatrli te prve poskuse pismenosti med albanskim ljudstvom. Šele 1908. leta so Albanci dobili pravico do šol in časopisov v materinskem jeziku, ki jim je bila že po dveh letih ponovno odvzeta. Turški lastniki so nasilno zaprli vse albanske šole in požgali vse knjige in časopise v albanskem jeziku. V Albaniji je ob nastanku neodvisne države 1912. leta znalo pisati in brati v domačem jeziku komaj nekaj sto ljudi. Prvi resnejši sistematski poskusi za odstranitev nepismenosti so bili v obdobju Fan Nolijevih prizadevanj za demokratizacijo dežele v letih 1920—1924. Takrate je prvi kongres albanskih prosvetnih delavcev v Tirani sprejel osnutek prosvetnih* reform, toda začeto delo je presekal nastop samodržca Zogua. Interes Zogua in njegovega nazadnjaškega begovskega režima je bil, da ostanejo ljudske množice v temi neznanja, da bi jih megli lažje izkoriščati. SHko prosvetnega dela v Albaniji pokaže nazorno primerjava leta 1938 (ki je bilo v prosvetnem oziru najplodnejše leto Zogove vladavine) s prvim letoip po osvoboditvi 1945. V letu 1938/39 je bilo v Albaniji vsega 665 osnovnih šol, 56.935 učencev in 1389 učiteljev; 18 srednjih šol, 5677 dijakov in 261 profesorjev. V, letu 1945/46 je bilo 1163 osnovnih šol, 89.174 učencev, 2151 učiteljev; 32 srednjih šol, 7627 dijakov in 268 profesorjev. Statistika za leto 1946/47 kaže nadaljnjo rast števila šol in učencev. Danes ima Albanija 1601 osnovno šolo z 2612 učitelji in 133.821 učenci. Leta 1938 je bilo v vsej Albaniji 92 ostro zavrnil. Nato pa je nekoliko mehkeje dejal: »Anica je dobra, sajjo poznam. Toda on jo zavaja na napačna pota. To zvezo je treba raztrgati«, je še enkrat poudaril. »Cernu je šel v gozd, kdo ga je silil? Zakaj pa so drugi ostali doma in obdelujejo zemljo, kakor je treba? Ce bi bil poštenjak in delaven, kakor praviš, bi mu bil mar gunt, ki propada brez njega. Pa je bil k slabemu nagnjen in zdaj je to udarilo na dan. Hvala bogu, da je udarilo, preden je prepozno. Boš vsaj obvarovala hčer. Dati pa jo zločincu, to bi bil greh, ki ti ga bog nikoli ne bi odpustil. Lastno hčer zločincu, ali se ne bojiš boga, Liza?« »Kaj naj napravim?« je vprašala bolj v obran bo, kakor pa dabi v resnici iskala pri njem nasveta. »Naznaniti ga je treba, da ga bodo počakali in prijeli«, je zopet ponovil. »Naznaniti«, je ponovila za njim. Nato pa je zastokala: »Da ga bodo ubili, kakor vsageka ubijejo.« Hotela je reči: »Ali oni niso zločinci? Kaj so napravili s partizanom, ki so ga ujeli na Korenu? Še mrtvega so prebadali z bajoneti, ga vlačili po tleh kot žival, kaj so napravili z drugimi, kaj so napravili v Ligojni, na Brezjah, na Brdu?« Toda ni imela poguma, da bi to rekla. Župnik pa, kakor da je uganil njene misli. »Oni so oblast«, je rekel, »in vsaka oblast je od boga. Kako to oblast opravljajo, za to bodo sami polagali račun. Ti pa ga boš polagala za svoja dela. Bog je ukazal ob- tečajev za nepismene, ki jih je obiskovalo 2929 oseb, in v katerih je poučevalo 128 učiteljev. Pri takem stanju prosvetnega dela bi bilo potrebno nekaj sto let, da bi se nepismenost v deželi popolnoma odpravila. Nič boljše, prej slabše je bilo stanje v dobi fašistične okupacije. Italijani so celo hoteli premestiti srednje šole v Italijo, v čemer pa niso uspeli zaradi odpora profesorjev in dijakov. Narodno osvobodilna borba pod vodstvom Komunistične partije je prebudila ustvarjalne sile albanskega naroda. Čira bolj se je v ljudstvu budila zavest o potrebi borbe, tem bolj se je v njem dramila potreba po učenju. Med partizani in po vaseh so začeli ustanavljati tečaje za nepismene, ki so imeli velike uspehe. Prvič v zgodovini Albanije se je vključila v borbo proti nepismenosti tudi albanska žena. Po osvoboditvi problem nepismenosti ni ostal ob strani, čeprav so bila pred ljudsko oblastjo težka vprašanja obnove. Ze prvo leto svobode je dalo bogate uspehe. 1945. leta je oblast organizirala 566 tečajev za nepismene, ki jih je obiskovalo 10.273 oseb, poleg številnih drugih tečajev, ki so jih priredile mladinske, ženske, sindikalne organizacije in vojska. Da bi bila borba proti nepismenosti uspešnejša in bolje organizirana, je bila na pobudo oblasti osnovana pri prosvetnem ministerstvu glavna komisija za borbo proti nepismenosti ob sodelovanju predstavnikov vseh množičnih organizacij. Hkrati so popisali prebivalstvo. Pokazalo se je, da ima Albanija 76,2 % nepismenih. Uspehi prizadevanj ljudske oblasti na prosvetnem področju so se kmalu pokazali. Število osnovnih šol se je dvignilo v enem letu za 470 in število učencev za 20.000, a število srednjih šol za 12 in število dijakov za 1200. Število tečajev se je dvignilo na 1488, v katerih se je naučilo brati in pisati 43.211 oseb. Razširilo se je v istem — 1946-letu tudi ostalo prosvetno delo. Ustanovili so 20 kulturnih domov, 77 ljudskih čitalnic, 11 knjižnic z 526.170 knjigami. V začetku leta 1947. je bila ustanovljena pri sekretariatu Demokratske fronte Komisija za koordinacijo borbe proti nepismenosti, sestavljena iz predstavnikov oblasti in vseh množičnih organizacij. last poslušati in jo spoštovati. Kaj je bilo ukazano? Da je treba naznaniti vsakega partizan^, ki pride k hiši. Ti ne poslušaš oblasti. Že to je velik greh. Da pa so ti ljudje še zločinci, da jim daješ streho, da jim daješ kruha, da misliš enemu dati celo hčer, ne,^ za to pa nimam besed. Ali se ne bojiš boga. Liza?« »Jezus, Jezus«, je kar naprej tarnala. Župnik ni več govoril. Pogreznil se je v molk in čelo mu je bilo nagubano in mračno. Tudi jedi se ni več dotaknil. Nenadoma je vstal, da gre. »Kaj naj storim«, je zastokala in ga prijela za suknjo, kakor bi ga hotela zadržati. Obstal je in jo pogledal. Nato je vprašal: »Rekla si, da nocojšnjo noč zopet pridejo?« In po kratkem premišljevanju je dejal: »Zadrži jih čim dalj v hiši.« To je rekel s takim glasom, da se mu še v mislih ni upala odreči. »Zadržim jih«, je tiho pritrdila. »Zadržim«, je še ponavljala, ko je že odšel. Trenutno se ji to ni zdelo prav nič težka naloga. Ce bi ji rekel, ne smeš jim odpreti, bi bilo mnogo, mnogo. teže. Kako bi jim mogla odreči, če bi trkali? Končno bi se le morala oglasiti. »Pojdite od naše hiše, ker ste zločinci, pojdite, da še jaz ne bom deležna vašega greha«, bi jim morala reči. Toda kako bi to mogla reči Francetu, ki ga pozna že toliko časa? Ne, ne bi mogla. Laže jim bo prigovarjala, naj še ostanejo. Skuhala jim bo žgancev in mleka, oni bodo jedli, go- Komlsija je začela široko kampanjo, V okviru katere je organizirala ob koncu februarja »Teden borbe proti nepismenosti«. V tem tednu so bile po vseh krajih konference, na katerih se je tolmačila važnost borbe proti nepismenosti. Iz mest so šle po vaseh številne skupine mladine in žena, da popularizirajo obisk tečajev. Prav tako so obiskali tečaje predstavniki krajevnih oblasti in političnih organizacij ter nagradili najprid-nejše tečajnike. Igralske družine so priredile za tečajnike razne predstave in akademije. V »tednu borbe proti nepismenosti« se je še pavečalo število tečajev in obiskovalcev, tako se je n. pr. samo v okraju Kukes dvignilo število tečajev za 36. Poleg tečajev za nepismene so organizirali po mnogih krajih dežele tudi ve- Čez leto in dve bodo pričeli na avtomobilskih cestah Sovjetske zveze voziti silni kamioni Dnjcpropetrovske tovarne kamionov. Med povojno petletko bo Dnjeprope-trovsk, mesto jekla in litega železa, ki je znano po svojih ogromnih metalur-gičnih tovarnah, postalo pomembno središče industrije kamionov in avtomobilov. Pred 20 meseci, takoj po kapitulaciji fašistične Nemčije, so se na stepi v juž-nozapadnem delu Dnjepropetrovska pojavili prvi šotori graditeljev nove velike tovarne. Iz vseh krajev države so semkaj pošiljali gradivo, stroje, orodje in drage potrebščine. Iz raznih mest Ukrajine, Sibifije, Urala in iz Leningrada je prispelo več tisoč zidarjev, pleskarjev, ključavničarjev in monterjev. Med njimi so bili tudi izkušeni graditelji tovarn avtomobilov in mladinci, ki so že končali obrtne šole, ter demobilizirani borci Sovjetske armade. Prispelo je tudi več tisoč kmetov iz okoliških vasi. Ti niso pripadali nobeni stroki. Zanje so odprli tečaje, dajali so jim strokovne nasvete, tako, da so v kratkem času mnogi poljedelski delavci postali kvalificirani delavci. Na površini 400 ha gradijo tovarniške zgradbe. Neprenehoma prispevajo pošiljke z opeko, cementom, lesom, železom, cevmi itd. Delajo eskavatorji, stroji za mletje kamenja, premikajo se lokomotive, grme pnevmatična kladiva. To novo gradnjo vodi bivši delavec, sedaj inženir Mihail Prihožan, ki je gradil velika industrijska podjetja v raznih krajih ZSSR. vorili, se smejali in morda ostanejo prav do jutra. »Toda čemu je hotel, da jih zadržim?« se je nenadoma vprašala in tedaj jo je stisnilo pri srcu, da ji je izginila z obraza vsa kri. »Ce pridejo Italijani in jih dobe v hiši? Jezus, Jezus«, je zopet zastokala. Spomnila se je sina svoje se-stričhe, ki je omožena nekje pri Vrhniki. Tudi njega so zasačili v hiši. Od takrat je minilo že leto dni, pa sestrična še vedno joka, kadar pride k nji. »Tak fant je bil, pa so mi ga ubili, prekleti. Ko se je odpravljal v partizane, me je tolažil: ,Mati na zimo bo konec, ta krat se vrnem in bomo lepo živeli, kakor nekdaj, ne, še vse lepše.4 In morala sem se smehljati skozi solze. Vse dni sem mislila na njegove besede: ,Ko bo jesen, bo konec4. Ob teh mislih mi je čas hitreje mineval. Ko je odhajal, je bil še sneg. Potem so pod grmi kar naenkrat zacvetele rože in kmalu se je pričelo pomladansko deževje. V neki deževni noči je potrkal na okno. Vedela sem, da je moj fant, ker sem bila že ves dan tako čudno vznemirjena. Nisem prižgala luči, ko sem šla odpirat in nihče jih ni mogel videti, ko so se splazili v hišo. Trije so bili in ker so bili premočeni do kože, so se namenili ostati do druge noči. Toda ob devetih dopoldne je bilo naenkrat vse polno Italijanov okrog hiše. Fantje se niso mogli več rešiti. Ob štirih popoldne pa je za vasjo počilo. Ljudje, ki so jih videli, so rekli, da so bili vsi pretepeni in krva- Černe šole z nalogo, da dajo pismeni® osnovno izobrazbo. Teh večernih šol j0 bilo začetku letošnjega marca 968 z 23.521 obiskovalci. Delo je do maja pj’' kazalo vidne uspehe. Iz podatkov, ki j1*1 je prejela glavna komisija za borbo pr0-ti nepismenosti, je razvidno, da je bilo do maja v Albaniji vključeno v tečaj0 77.305 oseb, med njimi 35.034 žen. Albanija se danes z velikimi napoji trga iz spon zaostalosti,, v katere jo j® vklenil fevdalizem. Ekonomske in družbeno —1 politične spremembe, ki so na' stale kot posledica zmage ljudstva in vzpostavitve ljudske oblasti, odpirajo al-banskemu ljudstvu svetle perspektiv0 bodočnosti. Ljudska oblast se je lotil8 načrtne izgradnje dežele. Zato je kulturni dvig širokih ljudskih množic življen* sko vprašanje. AVTOBUSNE INDUSTRIJE UKRAJINE V novi tovarni bodo morali montirati 30.000 ton železnih konstrukcij, več sto kilometrov cevi, pozidati 130. milijonov kosov opeke, 60.000 ton cementa» 800.000 m" lesa. Na ozemlju nove tovarne bodo zgradil* nad 4 km železniške proge in 15 k*11 tlakovanih cest. Tovarno gradijo po najnovejših načelih. Proizvodnja bo mehanizirana. Na leto bo tovarna izdelala 60.000 veliki!* kamionov, ki bodo imeli močne motor)0 in bodo porabili malo goriva. Stroji in avtomati bodo zamenjali težavno fizično delo. V tovarni bo delalo 300.090 delavčevi inženirjev, tehnikov in nameščencev-Zanje gradijo naselbine s hoteli, do® kulture, klube in zabavišča, 7 šol in tehnične šole, polikliniko, bolnišnico in druge komunalne ustanove. V velike® mestnem parku grade jezero. Tovarn0 in naselje grade naglo. Gotov je že oddelek za montiranje delov, ki zavzema p°“ vršino 29.000 kvadr. metrov. V delavski naselbini so se v prvih 50 hiš že vselili stanovalci; deluje poliklinika, kluh> šola; napeljana sta vodovod in elektrika. Od Dnjepropetrovska do tovarn0 vozi tramvaj; zgrajena je avtomobilska cesta. Nekaj desetin podjetij Sovjetske zvezj izdeluje dobave za novo tovarno. V bliz*' ni novega velikana gradijo tovarno Z® izdelke iz azbesta, gumija, bakelita itU1’ ki so potrebni za industrijo avtomobil*^-Kolektiv. Nnjepropetrovske tovarne J® sklenil, da bo izdelal več tisoč kamionov kot dar domovini do 30. obletnice oktobrske socialistične revolucije. A. Komenko. vi. Jaz nisem šla gledat, pa jih kljub t®' mu vedno vidim, vidim njih krvav obraze, njih velike oči.« Nagodeški so v duši oživele njene b0' sede in njen jok, kakor bi sestrična s ^ dela za mizo in ji pravila: »Tak fant J bil, pa so mi ga ubili, prekleti.« »Jezu®; je stokala kar naprej. »Tudi Franc0 bodo ubili, če ga dobe.« In ona ntio , zadržati. Mora, ker ji je tako ukaz bratranec, župnik, ker je rekel, d®»L greh podpirati zločinca, greh možiti 1® z nRm* kaj Bila je vsa zmedena in ni vedela, » . naj stori. Po eni strani jo je težila ®*'.^ na greh, s katerim jo je strašil žup*u po drugi strani pa strah, če Italijan* koliio hišo, ko bodo fantje pri nji,10 pobijejo. Ali naj jih posvari, da b čimprej odšli? Ali naj jim pove o^ ^ trancu župniku in tako znova gre^*'.|fl? naj jih zadrži, kakor je prej obljub*1^ »Viharna noč je, morda jih bo,« se ji je nenadoma utrnila _blaZ misel. »Oh, da bi jih ne bilo,« ie 8 pri sebi goreče zaprosila. paije) Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik b®, dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ot* aDc> gerstrasse 83. — Glavni urednik: dr. v Žwitter. — Uredništvo in uprava: W> p0-Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. družnica uprave: Celovec (Klagenfinrtji kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt b. H., Wien I, Fleischmarkt 3-*