f = A Per 1303/1974/75 1 10009067,1 A# Šolski centbh ajj>ov$čina 10009067,1 Ko je pred tremi leti izšla poslednja številka Izvira je na prvi strani pisalo« IZVIR - usahnil bo, Če ne be dovolj izvirnih prispevkov.•«. Res jih ni bilo dovolj in tako je lansko Selško leto minilo, ne da bi izdali eno samo številko šolskega gla~ sila« Kje so vzroki? Gimnazijci smo mladi in še nabiti z energijo, živimo v obdobju, ko je naše življenje najbolj razgibano, polno iskanj in doživljajev« Vsak dan se srečujemo z neštetimi problemi., nalogami bodisi v šoli« ali izven nje. Živimo v času, ko se nam izoblikuje naš odnos do sveta, do vsega kar nas obdaja, do lastnih ravnanj* Mladost nam prinaša avanturistične doživljaje, prve ljubezni, nepozabna srečanja, težka spoznanja, odkritja in ne vem kaj še vse„ 0 vsem tem razmišljamo, včasih še preveč6 Popoldneve presanjamo v spominih na potovanja, v iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja, v izpopolnjevanju svoje zbirke... Le malo pa jih je med nami, ki svoje doživljaje, občutka in odnose do nečesa tudi zapišejo in jim dajo realnejšo obliko® Tako se je na gimnaziji nekajkrat pojavila težnja za izdajanje glasila, a je žal ostale la pri težnji« Premalo zagona in volje je med nami, pa čeprav bi morali ravno to najbolj opaziti* Kje so ostale vse naše moči in pripravljenost nekaj naredit), kje je ostal naš pogurt svoja čustva in vtise posredovati tudi drugim? vprašanja zaman iščejo odgovore,, kajti nihče nežna odgovoriti. Letošnja prva številka Izvira naj bo vzpodbuda vseme ki so že kdaj poskušali pisati, pa niso zbrali dovolj poguma Če hočemo, da bo naše glasilo res odras naše, i enja n dela se moramo vsi potruditi in prispevat-vilk Izvira«, Po § Sirih letih neaktivnosti ee ,ja vodstvo mladinskega aktiva 1a zavedlo svoje dolžnosui in odgovornosti yri vodenju naše mladine® Žalimo, da se gimnazijska mladina zave vloge* ki "bi jo morala imeti in ki ji je ob večji aktivne« ze t o v 1, en a, , Zaradi neaktivnosti v prejšnjih letih mnogo mladincev sploh ni vsa al o kakšno vlogo nuj bi imela 23MS 9*1 delu na soli * najslabše pa je bilo, da gimnazijci niso imeli zaupanja v organizacijo predvsem zaradi slabega in neaktivnega vodstva. Da hi te napake odpravili, smo sklenili, de, pred začetki o no-vih akcij, pred izdelavo in izvedbo programa organiziramo mladinsko konferenco, ki pa naj ne bi bila le politična manifestacija, ket so si nekateri napačno razlagali, ampak zbor vseh mladincev, na katerem bi izvolili novo predsedstvoi na konferenci bi novo predsedstvo izvedelo za njihove želje, interese in dobilo naloge za delo v tam Šolskem letu. Želeli sme, da bi se dijaki gimnazije in pokllene šole zavedeli, da je njihov položaj v družbi odvisen le od njih samih in njihove aktivnosti, ne pa od drugih, ki "vedrijo ir, oblačijo"} da svoje želje in pravice lahko dosežejo s enotno akcijo ir preko orgpinizacije, ki jih združuje «=» pozabiti pa ne smejo na svoje dolžnosti! Mladinska konferenca pa pomeni tudi začetak novega obdobja v našem delu« Sklenili smo. da bomo imeli z učenci poklicne šole skupno, enotno osnovno organizacijo ZSMS« Že na konferenci smo se srečali z njihovim osnovnim problemom - dijaškim domom* v katerem Živijo mladinci v nevzdržnih razmerah, pomoči pri reševanju teh problemov pa niso dobili nikjer: predvsem bi jim morala pomagati 0K ZSMS in ZKe Prizadevanje za rešitev tega problema je prva naloga novega predsedstva,, Pomembnejši med ostalimi je bil problem shajanje. in prostorov učencev. Pri tem problemu ae je diskusija zavlekla, nikakor pa ni zašla«,Diskusija je pokazala, da je mladince najbolj prizadel način prepovedi shajanja v lokalu Nanos. Jasno je prišla dc izraza želja, da se morajo problemi, ki zadevajo mladino reševati skupno z njimi za "okroglo mizo", v skladu s težnjo* da bi bilo v šolah čimveč samoupravljanja« Nikakor nismo proti disciplini, smo za spoštovanje pravilnika o vedenju, vendar takega,, ki ga bodo sprejeli in potrdili di učenci in profesorji skupno« *ele takrat bomo na poti k res« ničnemu samoupravijanju, k uresničitvi želje o učencu in di« jaku, subjektu učnovzgojnega procesac Nihče nam ne more očitati, da nočemo odpravljati svojih starih napak in sodelovatio Takih korenitih sprememb v odnosu učitelj-učenee pa ne moremo pričakovati v enem tednu ali mesecu,, ampak v dal j lam procesu vzgoje le s sodelovanjem učiteljev in u Konferenca naj bi bila začetek takega sodelovanja, vendar pa je bilo predsedstvo MA razočarano, gaj so se konference udeležili le štirje profesorji, dva pa sta se opravičila« Ali so samo ti, ki so pripravljeni reševati probleme m Šolskem centru skupno z mladimi? Predstavniki OK ZSMS so nas opozorili,, da je sodelovanje med delavsko mladine in mladimi Šolskega centra premajhno* Vendar pa to ni samo naša napaka - na vabila, ki smo jih razposlali m vse MA v delovnih organizacijah se ni nihče odzval. Kljub temu nasa zavzetost za sodelovanje z njimi ne sme zarareti Obsodili smo tudi zavlačevanje in neodločnost vodstev delovnih organizacij pri podpisovanju sporazuma o štipendiranju«, Delo v mladinski organizaciji moramo bolj tesno povezovati z delom dijaške skupnosti ter odločno in zavzeto reševati probleme mladincev na naši Solio Skupaj se moramo boriti za boljši učni uspeh. Ni dvoma, da je mladinska konferenca uspela - mladi šolskega centra so zadovoljni: spoznali so, da so oni tisti? ki morajo dajati pobude in predvsem začeti delati! Naša pot vodi naprej! Torej naprejf na delo! Darko Bavčar MNENJA« Hadi bi več sodelovanja z mladimi delavcif saj smo vsi mladi, naše želje, interesi in ideali so skupnio Mislimf da je bila konferenca uspešna, vendar bi morali povabiti tudi kakšnega novinarja, da bi problemi, kot je gradnja dijaškega, domas prišli v širšo javnosto Preveč časa smo se zadrževali pri enem problemu« Take konference oz, pogovori so nam zelo potrebni, saj lahko le s skupnimi močmi rešimo probleme, ki nas tarejo. BAKVE UKKLii LJUBHZNI Bilo kot da b«? nebo je »rušilo v morje ko som v množiti ljudi Izgubila tvoj obraz In ko je misel splavala prek tvojih dolgih temnih las kot da je svetli blisk razpolovil temno obzorje Ali ni sa še iaslil poslednji val krvi in niso utihnili v&lcvi šumnega budanja iz dna prekatov vrejo bučna valovanja srce zahteva tebe in krigi Še vedno te izgubljeno išSem v novem utripanju luči naučil si mes da divji svet je tudi zame bila sem kot papir* ki v strašnem ognju se nemočno vname in vetere ki pepel njegov raznaša„ zdaj molči Že na naši mladinski konferenci se je pojavilo vprašanje povezovanja gimnazijcev z ostalo mladino«, Zanimale ao nas možnosti zbliževanja in povezanega delaa Da bi se seznani .ii z možnostmi na tem področju, smo mladim v tovarni LIPA postavili nekaj vprašanj * feko vam je ime? ® Blaako Jožka - Starost? « Koliko časa že delate ns "Lipi"? • ^o končani osnovni šoli sem prišla sem0 - Vam osnovnošolska izobrazba zadošča ali pa bi se raai še izobraževali? - Rada bi šla na večerno administrativno«. wif^f cz« Zakaj? Ker bi imela lažje delo? pa čeprav bi bila plačo. niž Kakšni se vam zdimo gimnazijci? (med smehom) Kar v redu? Kakšen je vaš osebni dohodek? 17o starih tisočakovo Ali veste koliko se od tega odvaja za izobraževan jo? Ne! Se zanimate za kulturo? Hm i •« Js>s«9 Hodite v kino? 0 ja* v kino greme Se vam zdi, da bi se morali mladi is proizvodnje povezovati z gimnazijci? Ja, samo to bi bilo bolj težko? Zakaj ? Mi dopoldne delamo* potem pa gremo spat Kaj pa šport, ples*.® Ja, to bi se pa dalo« Vesto, tisti i Ju mesta lažje pridejo zraven kot pa mi iz vasi. Hvala lepa za razgovor! Kaj pa vi? Vaše ime in starost? Koren Jože, 18» Kakšno Izobrazbo imate? Končal sem srednjo lesno šole* sda^ eem na šes* mesečni pripravio Kako se počutite na delovnem mestu? Ostali delavci mi pravijo "flajdar", sioer pa imam isto $Lačo kot oni9 le delo je lažjec Kaj pa kulturno življenje? Imate abonma? Ne. Zakaj ? Ker grem v prostem 5asu raje v svojo družb©. Hodite v galerijo? Kdaj pa kdaj grem® Kaj vam najbolj ugaja? Modema grafi ka0 Raj pa film? V kino hodim. Zadnje čase mi je bil všeč film Smešna je prva ljubezen«, Hvola za razgovor! Oprostite, kako vam je ime? Zakaj pa to? Radi bi vam postavili nekaj vprašanj za gimriazi joico glasil A tako i Lavrenčič Valetij. ~ Starost? - 20 let imam« « od kdaj delate tu? • Od končane osnovne šole0 - Se boste §0 izobraževali? « Ne vem9 morda90o • Se vasi zdi bolje, da ea mladi izobražujejo ali da se takoj zaposlijo? - Seveda je bolje, da hodijo v šolo, kakor pat da vse sile porabijo za fizično dele! »■-- Imate abonma? • Ne o • Berete kaj? - Ja9 kakšne pustolovske knjige, pa STOP, če je v njem kaj o športu,, • Hvala lepa za odgovore« • Bom lahko dobil tisti vaš časopis? - Seveda lahko! (Med deskami smo se pririnili še do drugih delavcem - Bi odgovorili še na. nekaj vprašanj za gimnazijski časopis? - Zakaj pa? • Ja zato, da bomo izvedeli vaše mnenje0 - Kakšna vprašanja? - Ne bodo težka! - A ne! Ime mi je Terbižan Majda9 stara sem 18 leto ?aša izobrazba? ■*■ Osnovna šola,, - Vam to zadošča? « Seveda® Kaj počnete v prostem času? - Delam na kmetiji« - Imate abonma, hodite v galerijo? « Ne, jas hodim aamo plesat® •» Kakšni se vara zdimo gimnazijci? =» Važni bo vsi po vrsti® Ko pridejo delat na "Lipo", se držijo kot direktorjie « A, tako! Pa se vam zdif da bi se morali več povezovati med seboj? - Ja, verjetnoo Hvala lepa, S ~ Prosim« - vam je lase? Koliko ste stari? - Neda Žigon. iS« ■» Kakšno šolo ste končali? Osnovnoo - Bi se radi še šolali? - -Tf•rada bi šla na administrativno, da bi menjala delovno nestoc - Se vam zdisio gimnazijci in delavci dovolj povezani? Gimnazijci so bolj izolirani, ker imajo več izobrazbe0 - Kako bi lahko sodelovali? * Na kakšnih proslavah,, - Kaj počnete v prostem Sašu? - Poslušam glasbo, gledam televizijo, grem v galerijo® - Imate abonma? - Ne J - Bi ga radi imeli? - Ja, seveda,ampak nimam možnosti, ker ni avtobusa, «- Ste aksivni član ZSM? - Pri nas ni nihče aktiven, na sestankih se vsi dogovorimo za akcijo, potem pa nihče ne pride zraven® Med mladimi . delavci ni zanimanja za sodelovanjee » Bi radi prebirali naš časopis? - Ja, ga bom lahko dobila? - Seveda! Hvala za razgovor! Tako smo zapustili tovarno "lipa" z nekoliko realnejše sliko delavske mladine v nagi občini« 0 B E O 5 E K Poznamo velike besedi Tanja,. Katja, stenska ura, namizni prt., igralna karta, nase okno, lahko jih razdelimo na po« membne (kot so; kolovoz, rezidenca, koralni otok, matura, nase okno) in na nepomembne (kot soi poletna sapa, zeleno jabolko, paradižnikov sok, iglica, bela krizentema, vojne, nase okno, pisemski papir). Lahko pa jih razdelimo tudi na grde (to so: grbavec, ekstra, mala tičica, kakteja, sevilski brivec, inteligenčni kvocient, drakula) in lepe (to pa so: pometaš, deroča voda, izmišljena pravljica, resnična barva, nadangel Gabrijel, dobro, pač, nedeljsko popoldne). Seveda pa lahko izberemo tudi najlepšo besedo. Po daljšem razmilja-nju som izbral za najlepšo i;-., ^...jbclj mične besedo obroček, ite lahko neko besedo proglasiš za najlepšo? jo moraš seveda dobro poznati, si jo ogledati z vseh zornih kotov in tudi ugotoviti njen praktičen pomen. Mislim, da beseda obroček povsem odgovarja, saj takle obroček, ki je pravzaprav modra kocka in ima na vsaki strani po tri žive pike, vsak zelo dobro pozna« Prav zaradi tega, ker ima vse stranice modre in ■P* vsaki enako število Sivih pik, je is vseh -zornih kotov vxdeti enak in moram priznati - zelo soliden. Poleg tega pa je tudi zelo uporaben® Tak obroček stoji lahko na vsaki milici in lahko ga posadimo tudi v vogal sobe, v katerega ne vemo kaj dati. Zelo pa je praktičen tudi za dekleta, saj se v njihove torbice zelo lepe poda0 Glede na to, da ima po tri žive pike si ga lahko dame pripnejo v lase, kar pričesko prijetno poživio Prav tako je tudi zalo praktičen za r&too v stavku '.f hko ga namestimo na začetek stavka (n»pr» obroček« umetnost n;i .sama aebi nemen*) Zelo lepo se poda tudi na kunec stavka, (rupr. Sofckles je uvedel še tretjega igralca; obroček.) Glede na to, da je ravno modre barve je zelo posrečena uporaba besede obroček tudi v takemie stavku« Na vseh oknih so visele rdt'Se zastave, obroček, oaj se kot verne - rdeča in modra barva zelo lepo ujemati0 S svojimi živimi pikami pa zelo popestri n..pr0 tale stavek i Sivo nebo se je spustil© nad žalostno pokrajino, obrcčeko Zelo koristna pa je uporaba besede obroček tudi v temle stavkus Veš* poet, svoj dolgj obroček? Saj s svojo strogo obliko beseda še bolj poudari resnost zastavljenega vprašanja „ Manj posrečena je sicer tale kombinacija: Izpita nisem izdelal,, obroček« A ker je to pač najlepša besedap ji to pomanjkljivost lahko spregledamo., Nebo je bilo sivo in večer je bil videti pust« Tako je bilo sa to na videz, v vsakem izmed nas je raslo veliko pričakovanje. "Nocoj bo Plavo večeM3 smo šepetali med seboj« Zvok glasbe je najprej tiho splaval mirac nas, nato nas je prevzel ce Več sto glav, dvakrat toliko nog, rok, vse se je po-sibavalo v ritmu plesa. Srca pa so bila uglašena na isto strune, na najlepšo melodijo bratstva in enotnosti® Zdelo se mi je j, da bi v tem trenutku tudi brez glasbe plesali. 5 od sreče bi objeli ves svete Bobnenje utihne* na cdru nekdo recitira0 Kot mehak val prihaja k tebi glas« vedno bliže j©s že je pri tebi® Beseda po-časi pronica vate, rlje„oe! Kmalu preneha biti beseda in postaja del tefeib Pesem vpiješ kot mlekOo Spremlja te sladek občutek«, zdi se ti9 kot da ti& je nekdo od maternih prsi pripel na grudi domovinec Teplo je v njenem naročju 3 Zdi se tig kot da so te gore nalašč ustvarjene), da iz njih sesaš ljubezen do domovinef do ljudi« Moč, ki so jo tu črpali borci med NOB ni usahnila* s tvoje krvjo so prepojili in obogatili ta vrelec tovarištva* Pogovarjaš s® z Makedoncem^ Srbom, Hrvatom* Govoriš o glasbi? razpravljaš o problemih, ki te žulijo, že~ 11« eposnati domovine« Človek hoče človeku dati košček sebe* del svojega srca-. Zopet se pojavi ritem? ki ga lahko razume vsak Grem ven, toda lije dešs Spreleti rse srh, spoštovanje pred to ▼ode, ki moči posvečena tla0 Zemlja, prepojena s krvjor jo je upirala, zdelo s® mi je kot? da jo požira tisoče mrtvih ust® Sutjiifika je razkrila svoja nedra in pustila nebu jokati« Sol. z® padajo, toda okupator j evaga greha ne morejo izprati« Ostaja sam kot opomin ljudem, kot svarilo pred strahotami vojne«, Zvezde ne gorijo na nebu, preselile so se v naša sroac Rojevajo se druga za drugo, kot plod bratstva in enotnosti. s l a v i c a ČRVI Po žilah mi lazijo ostudni črvi in se bližajo nežnemu srcu, lazijo in se zažirajo vame,,«. Med prsti gnetem ilovico« Nabira ae mi za nohti in prav ljubko se mi zdi, saj se počutim otročjo.sc Moji lasje so pričeli gtiiti in svetli kodri že saudarjajco Poslušam,kako dva črva klepetata Eden je prilezel do glave in verjetno kolne smrad mojih las® Naredim majhno kroglico iz gline in jo vržem črvu v obraz« Razlezla se mu je po obrazku rau zalizala oči in verjetno še kaj drugega« Dvignila sem se in si prižgala cigareto, ki mi jo je dal tisti moj sosed, ki ima preluknjano spalno vrečo« Fuj, tudi cigareta smrdi in črvi spet kolneje„,o Cigareto ugasnem v glini petem pa si kar iz gline naredim druge in si jo za štoa prižgem, da bi vrgla na finto še poslednjega črva««. A K H A i' Zaprla sem mokra oči in štela barvaste kolobarje*®« Čutila sem t©9 ■videla skoz prosojne veke in n e pr ekrvavijene kožne planti* mimo obritih trepalnico.»« Stal ali morda sedelt (tu to spleh ni važno) in se oprijemal sa kost? ki ti js štrlela nad kolenom t, Potom pa ai nekega ane odžiel na počitnice z Amerikanoi. Poslal ai ai razglednica s Kfesiopeja« Bil si lep in nisi pozabil na spominsko Dobila sem lep primerek izkopanina is 22o stoletja«. Ko si ee vrnil, sva se spet l$ubila. Navadno sem ti štela zakrnele zobe« ti pa si me žgečkal s radioaktivnimi žarki, 1'akc me je žgečkalo5 da sem merala naravnati guma za glasnost snemanja čisto do koncai Ljubila sva se in mame;. je rekla« da izgledava kot junaka i«i? klasičnih krJi.s, saj sva bila včasih celo petkrat na leto skupni: *otem sem odprla mokre oči in barvasti kolobarji ss izginevali eden za drugi iafCa PRIJATELJSKE VEZI MED MX K0P3£ IH MX AJDOVŠČINA SE KH3PIJ0 Ko je v začetku novembra marksistični ki ožek slovenske gimnazije iz Kopra obiskal naš marksistični krožek, saic b® domenili, da. jim bomo obisk vrnili«. Srečanje je bilo napovedano za 21, december in členi našega MK smo začeli pridno študirati knjigo Garandya - Marksizem dvajsetega stoletjai ki je bila izbrana za glavno temo pogovorov na našem srečanju. Ker jo knjiga Marksizem dvajsetega stoletja zelo zahtevna, smo se odločili? da gremo na srečanje marksistov v Koper le člani !2K IV«, kasneje pa sta se nam priključila še dva i % člena MK 111» (marksistični krožek učencev 3, letnika). Tako je 21.' decembra skupina trinajstih dijakov z mentorico prof. Novakovo odšla v Koper. Po dolgočasni vožnji smo le prispeli v Koper in tamkajšnji marksisti ao nas lepo sprejeli« Do kosila smo se pogovarjali o možnostih povezovanja več mark«* aističnih krožkov in krožkov OZIu Domenili smo se, da se bomo srečali 8® marca 1975 v Novi Gorici® O tej odločitvi zrno obvo-ašili tudi republiški center marksističnih krožkov« Dijaki so nas pospremili najprej v koprsko galerijo* kjer smo si ogledali najprej razstavo grafik Jožeta SpaoaJ a, petem pa na kosilo v Pionirski dom* Ko smo se do sitega najedli., smo so vrnili na gimnazije in se začeli pogovarjati o glavnih vprašanjih -dvajsetega stoletja® Izbrali smo si vprašaji je razvoja tehnike in znanosti t, Vse nas je še posebej zanimala vloga človeka v tem hitrem razvoju, njegova dehumanizaci ja in capljali j o človekove zavesti za razvojem znanosti in tehnike. Poskušali smo najti izgovor na s toriti, da bi človekovo zavest Čimbolj približali*'znanosti in tehnike in kako "bi ©mejili dehu-manizacijc človeka. Nekateri so bili mnenja^ da bi morali razviti šolstvo do take more, da bi nam po določenih letih šolanja dalo človekag ki bi zavestno opravljal svoje delo? hkrati pa opravljal tudi funkcije, ki mu jih nalaga družba* Drugi pa so menili, da bi bilo treba razviti gospodarstvo? torej bazo, po« tem pa vzporedne in skladno razvijati gospodarstvo in šolstvo (bazo in zavest), kajti le tako bomo imeli resnično samoupravljanje in dosegli zaželene uspehe® Dolga debata js pokazala, da so ti problemi težko rešljivi, in da bo moral že človek bližnje prihodnosti vložiti mnogo truda v to, da se obrani alienacije (od« tujitvt) od svojega dela. Čas nas,; je prehitel in tako sme mora« li pogovor zaključiti še pruden smo ga izčrpalia Koprski marksisti so nas pospremili na proslavo, ki jo je gimnazija priredila v okviru tedna solidarnosti z žrtvami imperializma. Na tej proslavi je bil častni gost predstavnik vlade Kambodže, ki je tudi spregovoril nekaj besedo Proslava je bila zares lepo izpeljana in prav začudili smo se, ko smo izvedeli, da je proslavo pripravil drugošolec, ki je tudi član MK„ Zvečer smo se zopet zbrali, tokrat v hotelu v Žusterni«. Plesali '-no in r+■■ ri dalj", v 11 s pogovorom« ki es je popoldne prehitro končal« Pripovedovali emo si vicQ, se zabavali in si pridobivali nove prijatelje,, v e5eI. je kar prehitro minil in noč smo prespali pri svojih novih koprskih prijateljih«. Zjutraj smo se spet zbrali v Zustami ir. preostali čas smo porabili za kopanje v zimskem bazenu, kar je bilo z^nas seveda izredno prijetno« Čutili smo9 da so s« na^-ša urice počasi iztekle in koprski marksisti so nas pospremili na avtobus« Težko nam je bilo ob slovesu, po9lovili smo se od vsakega posebej in z avtobusa smo si še dolgo mahali z eno samo željo« da bi s® še kdaj take prisrčno srečali!! ALA sus5b U TVOJIM OČIMA« JEDAN UZDAH. GD3 SI SADA VOLJENA? MOŽI3A TE DRUGI LJUBI«. S njim ŠETAŠ I BEREŠ CVEČS, a mene SI OSTAVILA« SAD te gledam i u snu tražim, LUDE 3u misli moje, Z30C tebe plačem i i ttapuStam druge Žene« Sinanovič Izet VESNA Ti Vesna «jsča5 se <"mih Skolskih dana« S cveto® v. kosi orno trd ali pored reke K 1 ti si ??i dsla poljubisek svoja •'oš se toga secam ali osečais ds. ne prže u*r,.o tvoje ka& beli raako VERA Ti Vera još me voliš da li češ do<5i tiho popu t onih drugi** ..oči da ti daš me zv&ti ali je3r*o3tvno nri 61 u dru^j Sctnjio K