DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavilo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št, 14.335.
Stev. 54
Sreda, 11. julija 1934
Leto IX
»Zmešani svet"
Parodija k današnjemu mišljenju
Normalen človek misli takole: '
Ljudje smo družabno bitje, da ne rečem žival. Svoje življenje si uredimo najbolje, če skušamo živeti v družbi prijateljsko z vsemi. Zato se moramo sporazumevati z okolico in si urejevati razmere socialno in kulturno najpravičneje, to je, na podlagi najdemokratičnejšega sporazumevanja. S tem se varuje svetost svobode in svobodne inicijative, ki je vir razvijajočega se življenja in naravno bistvo človeškega dostojanstva.
Kapitalist in njegov priganjač mislita drugače. Tako-le mislita:
Razvoj gospodarskega sistema v sedanji obliki je rodil zle posledice. Nezaposlenost in splošna socialna beda je sad tisočletne kulture. Demokracija moti gospodarski red: delavstvo ogroža sistem s svojimi zahtevami. Oblast je treba izročiti posameznikom, ki naj dele pravicov S terorjem, s silo naj zatro glasove vseh onih, ki zahtevajo pravico in hočejo v družbi soodločevati v prilog demokratičnega urejevanja družabnih razmer. Diktator naj osebno odloča o vseh teh stvareh. Njegova oseba naj jamči, da se izpolnijo opravičene želje narodov.
iotariTw i*?2' si 'htetveno nasprotu-i snnVS !’ s^mu s°de krivice, že-eosnn hr^3’ 0ni pa’ ki je na čelu
2fS«ga.,Sisteina >" J'e i)ravi
, ec današnjih razmer, pa trdi, da bo razmere pravično uredil, če dobi diktatorsko oblast. Ignoriral je vse zahteve v demokraciji, če pa postane f tator, bo ustregel vsemi opravičenim zahtevam.
. Kje je tukaj logika? Kdaj je volk Prizanesel ovci, če jo je dobil pod Svoje zobe?
hi s tem volkom tuli danes vsako gibanje, ki želi uspevati v teh razmerah. In to še po fašističnem1 krahu v Italiji, Nemčiji in Avstriji!
.Kaj je tu z dostojanstvom človeka • Kje jc tu zavest, ko se vrši propaganda za sistem srednjeveškega su«enjstva?
, .Kje je tu kultura, ki je visoko avignila človeško individualnost?
Ne čudimo se, če vrše tako propagando kapitalisti in njih pandurji, uclimo se pa, če delavci, nameščen-, 'n intelektualci zagovarjajo nave-,eni sistem, ker to samo dokazuje,
da
so moralno manj vredni, ker se
t>r<>dajajo svojim izkoriščevalcem.
Il Avstrije
zapon?vriiska vlada jc izpustila iz avstrijsko e?a I)rvckra kanc*e7a
državni . reJ?uWike in predsednika neria n, zHra s. dr. Karla Ren-
Seitza r« ai- eRa župana s> Kar,a Don t- re^im noče izpustiti iz za-
stvu ’ trCJ yztraia na svojem župan-
odvMiI , <Ja je bil protizakonito
hočo b * \ županskega mesta ter da st v n	|Ur>ari dalje delati za Ijud-
žiin 'n«. CVct,a takega človeka re-\nn ,’L n')rc izpustiti iz ječe, dasi '»a bivši župan prav.
Ministri potuielo
th<>rriSe w ra""ster Bar-
Rlm. Vsek-.korT0"'	Pa
Wed Francilo ni i Y®rjetno, da se zveza v ob&i «° .!m,je vojna zvez — lHii n xeiV(>jnih Političnih evronski 11, c" reSiti srednje-PrSijo. 1>mbiem sporazumno s
Gladovna stavka trboveljskih rudarjev zaključena z uspehom
Rudarji si ne pustijo kratiti svojih skromnih pravic
Ko je v torek, dne 3. t. m. šinila v svet vest, da so rudarji Trboveljske premogokopne družbe z ozirom na napad na njihove prejemke stopili v gladovno stavko, z izjavo, da rajši pod zemljo poginejo od lakote, kakor pa, da bi si pustili kaj vzeti, se je zganila vsa naša delavska in ostala javnost. Iz solidarnosti do rudarjev so takoj ustavili obrat delavci cementarne v Trbovljah in nato steklarji s kemičnimi delavci v Hrastniku.
Pod tem utisom so se pričela v četrtek pogajanja pri TPD v Ljubljani. Razprave so se udeležili zastopniki rudarske oblasti. Delavske zbornice, zastopniki delavstva in TPD z zastopnikom zveze industrijcev. Trboveljska je odločno vztrajala na zahtevi po znižanju plač, delavski zastopniki pa nasprotno z izjavo, da če družba svojih zahtev ne umakne, odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bi iz tega nastale.
Ko je bilo očividno, da je TPD pripravljena iti preko vsega, samo da doseže svoj cilj, se je dalavsko zastopstvo obrnilo na g. bana s prošnjo, da v sporu, ki ogroža življenje toliko in toliko tisočev nedolžnih delavskih bitij, nemudoma poseže vmes osrednja vlada. Tako se je zgodilo, da je na prizadevanje ministra za rude in šume g. dr. Milana Ulmanske-ga «--•*- odredila, da mora Trboveljska svoj sklep v pogledu znižanja delavskih plač takoj umakniti.
Ko se je to zgodilo in je družba z vsemi predstavniki to podpisala, je šlo delavsko zastopstvo y revirje, kjer je v rovih rudarjem povedalo odlok *«•*••>- nakar so rudarji zapustili rove z izjavo, da ako bi družba tega sklepa ne držala, takoj zopet gredo nazaj v rove. Prizori, ki so se pri vrnitvi rudarjev iz rovov odigravali, so nepopisni, zato o tem na drugem mestu.
V	petek pa jc bilo delavsko zastopstvo nenadoma zopet klicano v Ljubljano, kamor je prispel tudi minister dr. M. Ulmanski. Ob 7. uri
zvečer so se zopet pričela pogajanja pod predsedstvomi g. ministra. Trboveljska družba je po svojem zastopniku vztrajala še sicer na svojem prvotnem stališču, a vendar bi bila pripravljena na kako kompromisno rešitev. Temu nasprotno je delavsko zastopstvo odločno vztrajalo na svojem prvotnemi stališču in odklanjalo vsak kompromis, ki bi pomenil škodo za delavstvo. Še le globoki uvidevnosti g. ministra, ki se je res potrudil razumeti opravičeno obrambo delavstva, se je končno posrečilo doseči sporazum v tem, da družba za nedoločen čas in dokler ne bo možnost dana za večjo zaposlitev, popolnoma umakne svoje zahteve. S tem je to za vso rudarsko delavstvo tako važno gibanje zaključeno.
Takoj drugi dan v soboto se je raznesla vest, da pride g. minister sam v revirje. In res ob 3A12. uri dopoldne je prišel v Zagorje, kjer je bil zelo lepo sprejet. Govoril je z vsemi, zaslišal razne deputacije, šel v bolnico k onemoglim rudarjem; ki so jih prej prinesli iz jame in ogledal si je tudi stanovanja rudarjev. Nato je šel v Trbovlje in Hrastnik, kjer se je vršilo isto. Njegov nastop je napravil na delavstvo najboljši utis.
V	soboto in nedeljo so se vršili v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku velikanski shodi z navzočnostjo vsega delavstva in prebivalstva, na katerih so poročali člani akcijskega odbora o poteku pogajanj in o položaju, ki je vsled tega nastal. Izjavili so, da naj delavstvo nikar ne misli, da je s tem boj končan, temveč se bo boj še le pričel. Za ta boj se mora delavstvo bolj resno pripravljati s tem, da bo gojilo več družabne solidarnosti in imelo več umevanja za enotno organizacijsko misel. Delavstvo je vzelo ta izvajanja govornikov z odobravanjem na znanje z odločno izjavo, da naj pride karkoli, .svojih skromnih pravic si ne pusti več kratiti.
Avstrijski kancler v zagati
Novi »šucbund« naj bi ga branil?
Angleški »Daily Hcrald« poroča z Dunaja:
Majorja na razpoloženju Aleksandra Eiflerja, bivšega vrhovnega poveljnika republikanskega »šucbun-da« na Dunaju, je prejšnji teden pozval predse dunajski policijski ravnatelj. Eiflerja so pripeljali predenj iz ječe. Na njegovo veliko začudenje pa mu pravi policijski ravnatelj: »Vemo. da ste vi bili vojaški organizator »šucbunda« na Dunaju. Ali bi ga hoteli zopet organizirati na novi podlagi, da bi podprli vlado v boju proti nacionalistom?
Eifler je kratko odgovoril, da se mu mora predvsem dati možnost, da pride v stik z voditelji prepovedane socialnodemokratične stranke in zlasti z Otonomi Bauerjem, preden bi sploh mogel dati kakršenkoli odgovor.
Obenem1 pa prireja klerikalni podžupan dunajske občine dalje zborovanja med delavci ter jim pripoveduje o pomirjenju med demokratično in avtoritativno državo ter ponuja znatne koncesije, češ, da more tudi avtoritativna država ohraniti celo vrsto obstoječih ustanov.
Barikade v Amsterdamu
V	Amsterdamu so trajali več dni poulični boji med demonstranti nezaposlenih, policijo in vojaštvom. Vojaštvo jc porabljalo osemi tankov in strojne puške. V bojih je bilp mnogo smrtnih žrtev, ker so boji trajali tri dni. Demonstranti so zavzeli posamezne dele mesta in oplenili trgovine z živili. Časopisje poroča, da so bile demonstracije komunistične.
Tudi v Italiji moratoriji
Fašistična Nemčija je že napovedala moratorij, ki velja za vse inozemske obresti in posojila, pa naj jih je najela država, občine ali večja privatna podjetja. Isto hoče storiti Italija, kakor pravi francosko poročilo iz Milana. Namesto obresti bo izdajala Italija bone, ki se bodo porabljali edino v Italiji za kupovanje blaga, za preživljanje na dopustih in potovanja po Italiji.
Moritev pod pretvezo grozeče revolucije
„Potemkiniiada“ ali „Sentjernejska noi“!
Točnih poročil iz Nemčije o »grozeči revoluciji« ni. Inozemska poročila in nadaljnji dogodki v Nemčiji sami pa opravičujejo sum, da je bil zadnji pokolj enako insceniran kakor požig nemškega parlamenta.
Zgodovina uči, da so trinoški oblastniki, kadar so se hoteli iznebiti svojih konkurentov, prirejali zavratne pokolje med njimi. Take pokolje imenujemo po tipičnem’ zgodovinskem dogodku na Francoskem Šent-jernejsko noč. Tako noč je priredilo 30. junija v Nemčiji vladajoče krilo fašistične stranke s pomočjo Hitlerja, Goringa in Goebbelsa, policijo in osebno gardo med nasprotniki v svoji lastni stranki ter med delom meščanske fevdalne opozicije. Brez obsodbe so lovili ljudi po stanovanjih ponoči in jih pobijali. Kjer so žene branile svoje može, so pobili tudi žene. Poročali so izprva, da gre za samomore, da so pogrešanci v zaporih, izkazalo pa se je, da je bilo vsaj 240 oseb na zavraten način pobitih.
Hitler in njegovi prijatelji so te umore maskirali z nameravano revolucijo ter pobili vse. kar je bilo napoti kapitalistično fevdalni politiki ali pa važnejša priča zločinov v prvi revoluciji.
V	javnem razglasu je Hitler obtožil svoje komandante veleizdaje, kot pokvarjene ljudi, ki so stranki in narodu v sramoto. Obtožil jih je zapravljanja in pijančevanja, perverznosti in zlorabe svoje oblasti. Obenem je odredil, da njegovi zvesti pristaši pobijejo celo vrsto oseb, kakor generala Schleicherja, podkanclerja Papena, Rohnia, šefa katoliške akcije Klausnerja, njegovega bivšega sodelavca Strasserja itd. Papen je ušel smrti, ker je Hindenburg postavil vojaško stražo pred njegovo stanovanje. Iz vsega tega je že razvidno, da Hitler ni imel moralnih razlogov, da organizira to »šentjernej-sko noč«, marveč je šlo le
za oblast in za zaščito interesov, ki niso narodovi.
Nemško fašistično strankino vojsko je že odpočetka podpiral veliki kapitalizem. To je bila edina pot, po kateri se z nasiljem utegne zlomiti delavsko gibanje in politični vpliv nemške socialnodemokratične stranke, ki je dobivala v parlamentarnem režimu več in več vpliva na oblast v državi.
Fašistična vojska v Nemčiji je štela 300.000 mož ter je bila podrejena najožjim1 prijateljem Hitlerja. Obstojala je večinoma iz nezaposlenih delavcev, nameščencev in fašistične inteligence. Ta vojska je priborila Hitlerju oblast nad vsemi socialnimi in političnimi grupacijami v Nemčiji. Fa vojska je ob pasivnosti vojaštva in policije z nasiljem razgnala vse ostale organizacije, pograbila njih imovino in izvršila nebroj nasilstev. S tem je izvršila svojo nalogo, ki so jo kapitalisti pričakovali od nje, nasprotno pa je obenem postala nevarna kapitalističnemu sistemu, ker je bilo v njej mnogo takih, ki so verovali v možnost »nacionalnega socializma«, in ki so verovali Hitlerjevim obljubam. Mnogo jih je bilo. ki so verovali, da je Hitlerjevo gibanje protikapitalistično ter da izvede socialni preporod, da da kmetom zemljo fevdalcev in delavstvu delež na dobičku industrije. Ko po
enem letu vladanja ni bilo sledu o »nacionaliziranju« v Nemčiji, se je pričelo pojavljati nezadovoljstvo v strankini vojski. Nemški delavci niso bili osvobojeni, njih organizacije so bile razgnane in njihov življenski položaj se je poslabšal na stanje, kakršnega ni bilo niti pred petdesetimi leti v Nemčiji.
Agrarni kapitalisti so zaradi tega opazili v Hitlerjevi vojski veliko nevarnost. Zato so zahtevali, da se ta vojska razpusti, ker je izpolnila svojo nalogo, to je, uničila demokracjjo in svobodno delavsko gibanje.
Papen, zastopnik fevdalcev v vladi, je javno napadel hitlerjevce. ki zahtevajo delitev zemlje in socializacijo industrije ter kategorično zahteval razpust napadalnih oddelkov in strankine vojske. Temu pritisku se je Hitler vdal ter odredil, da 30. junija odide ta vojska na dopust, s katerega se ne vrne več. Naravno je, da je grozeča nezaposlenost zbudila še hujšo nevoljo med četami, ki se je lotila končno tudi njih voditeljev. Hitlerja so smatrali za izdajalca in oprodo kapitalizma. Pa tudi Hitler sam se je bal za svojo kožo, zato je odredil že več časa pripravljanj po-kolj po vsej državi, da je s tem zagotovil zopet mirno spanje fevdalcem in kapitalistom' ter sebi oblast in zaupanje te gospode, čeprav opozicio-nalci še niso niti mislili na revolucijo.
Ni še znan končni izid teh bojev. Toda klopčič se je jel odvijati. Javno življenje v Nemčiji se je izmotalo iz krčev in prav jasno se je pokazalo, da nemški narod ni edin. Jasno se je pokazalo, da je
absurdno, če se hoče usiliti celoti z različnimi interesi, idejnimi nasprotstvi posebno obliko državne organizacije.
Razrednih nasprotstev in razrednega boja s takimi formami države ni mogoče zatreti in odpraviti. Pametna država te razlike kanalizira, kultivira in nacionalizira.
Z razrednimi razlikami je treba računati. Kjer se zatirajo, se pojavljajo v obliki uporov in pokoljev.
Hitler je sicer premagal svoje notranje nasprotnike; njegova diktatorska sila je morda trenutno ojačena. Toda pobil je svoje najzvestejše ljudi, razgnal svojo vojsko in s tem izvedel drugo revolucijo v prid kapitalizma. Prvič je Hitler rešil kapitalizem pred organiziranim demokratičnim gibanjem delavstva, sedaj ga pa rešuje pred pritiskom' oboroženih nezapo-slencev. Hitler je nehal biti politični vodja in je posta! vodja policije in človek, ki varuje razredne privilegije. Hitlerjev ugled kot vladni politik mora s tem' naglo propasti. Redna vojska in policija sta danes edina gospodarja Nemčije. Hitler je posta! njiju ujetnik.
Nemški fašizem se torej ruši. Fašizem ni izenačenje, ker je to gibanje med najbolj grdimi lažmi v zgodovini. Koga bo še zadelo rušenje, je še negotovo.
Fašizem je v letu dni spravil veliko industrijsko državo na rob gospodarskega propada.
Raztrgal je vse gospodarske in politične mednarodne zveze, uničil veliki prestiž Nemčije v svetu, a doma tako povečal nasprotstva med družabnimi
razredi, da je mogoče pričakovati rešitev le še v najstrahovitejšem kaosu in prelivanju krvi. Nemški fašizem je pač jasno pokazal, da je fašistični politični režim najbolj nevaren za vsako državo.
(Po »R. N.«, B.)
Sijajni uspeh III. Delavske Olimpijade
v Pragi
Ogromna delavska manifestacija. 120.000 gledalcev v stadionu. Sprevod je trajal 3 ure.
Delavska olimpijada v Pragi je bila ogromna delavska manifestacija, ki zbuja pozornost vsega sveta, Češko sokolstvo priznava odlično delovanje čehoslovaških telovadnih enot. V Pragi se je zbralo nad
60.000	članstva in okoli 40.000 telovadcev.
Prireditev je zbujala zanimanje tudi v vsem meščanskem časopisju.
V	splošnem je poveličevalo, ne le delavsko, marveč tudi drugo časopisje pomembno manifestacijo delavstva, kar znači, da časopisje na Čehoslovaškem objektivneje poroča o delavskih prereditvah kakor pri nas. Pri nas pogostoma časopisje kar zamolči delavske prireditve, kaj da bi se zavzelo za delavske interese.
V	nedeljo dopoldne se je vršil obhod delavskih telovadnih enot, ki je trajal 3 ure. V sprevodu je korakalo 60 tisoč telovadcev, telovadk in naraščaja.
Zaključni prireditvi v novem stadionu v nedeljo popoldne je prisostvovalo 120.000 gledalcev. Nastopilo je s prostimi vajami nad 20.000 delavskih telovadkinj in telovadcev ter naraščaja, ki so brezhibno izvajali krasne vaje in želi ogromen aplavz.
Prireditvi je prisostvovalo veliko število schutzbundovcev iz Dunaja, ki so vkljub nevarnosti obiskali olimpijado.
Daljše poročilo bomo pa še naknadno priobčili.
Trbovlje, grob rudarjev
Trbovlje, dne 4. julija 1934.
Trbovlje, Zagorje in Hrastnik preživljajo dneve, kakršnih zgodovina v rudarski stroki še ne pozna. Po velikanskem shodu v Trbovljah, ki se je vršil v pon-deljek, dne 2. julija pred Delavskim domom, kjer je bilo navzočih čez 7 tisoč rudarjev, žen in drugih zastopnikov, so se rudarji dne 3. julija vrnili navidezno mirni na delo.
Dopoldanska tretjina se je še vrnila istega dne iz službe, popoldanska tretjina je pa ostala v rovih na delovnih krajih. Takoj potem so ostale vse naslednje tretjine v rovih tako, da je bilo drugi dan, v sredo, dne 4. julija že vse rudarsko delavstvo, ki je zaposleno na premogu, v rovih.
Silno ogorčenje med rudarji, ki ga je povzročila razglasitev TPD, da se mu hoče odtrgati zadnji košček kruha, in dolgotrajno pomanjkanje, je rudarsko delavstvo pri-tiralo v obup. V svojem obupu je delavstvo sklenilo, da raje umre v nekaj dneh od lakote, kakor pa da bi umiralo mesece in leta ter zraven gledalo propadanje svojih otrok.
Zato so rudarji sklenili, da se ne vrnejo več živi iz rovov, ako TPD ne umakne svoje namere glede znižanja plač in drugo.
Temu sklepu se je pridružilo tudi vse zunanje delavstvo, katero je tudi prišlo na delo, prijelo pa ni za nobeno delo. Gladovni stavki se je pridružilo tudi delavstvo cementarne TPD in je že opoldan dne 4. t. m. zapustilo delo.
Trbovlje izgledajo danes kakor taborišče samih žen in otrok, ker so vsi možje in zaposleni mlajši moški bodisi v rovih ali pa v delavnicah in drugih delovnih krajih.
Pred rovi so izobešene, črne zastave, ki naznanjajo, da se v osrčju zemlje v črnih rovih zaključuje tragedija izkoriščanih bednih radarjev. Te žrtve izkoriščevalcev odklanjajo vsako hrano, ki jo ljubeče žene vsled velike skrbi za hranitelja, moža in očeta hočejo vtihotapiti v rove. Tako je privozil voziček, v katerem se je nahajala vsa hrana, iz rova z napisom: »Odklanjamo vsako hrano, raje umrjemo kakor pa da bi se nas naprej izkoriščalo: naj pride smrt, skrbite za otroke.«
Dolga leta so rudarji gledali bedi v obraz. Tisoče resolucij je bilo odposlanih in deset tisoče besed se je izpregovorilo o bedi rudarjev. Ali ta beda je postajala od dneva v dan neznosnejša. Pri udarcu, ki bi ga moralo rudarsko delavstvo pretrpeti pri tem zamahu TPD, je bila posoda trpljenja polna. Z nepopisnim ogorčenjem je delavstvo uvidelo, da se ga hoče izkoriščati še v večji meri samo vsled dobička. Ne samo, da je segla TPD po vseh postavkah, ki se tičejo prejemkov delavstva, zraven je hotela še onim rudarjem, ki so pustili za dobičke delničarjev in nenormalno visoke plače višjim uradnikom, svoje življenske sile, svojo kri, mladost in najboljša leta, vzeti po dolgih letih pridobljene pravice na kopaški- zaslužek.
TPD se je pokazala v vsej svoji nesocialni luči. Niso ji dovolj milijonski dobički, ki jih je bila vajena poprej, ona hoče na račun bede rudarjev še ono malo, kar delavec ima, reducirati. Delavstvo se sicer tolaži z večjo zaposlitvijo, ali v temi se šele zrcali vsa izkoriščevalna politika TPD. Za znižano plačo torej lahko dela rudar več delavnikov, seveda bodo prejemki vedno isti. Kaj pomaga delavcu, če on dela za nizko plačo 6 dni v tednu. Delavec ima tukaj samo dvakratno izgubo. Prvič je moral delati za nizko mezdo, drugič je pa delal več delavnikov in končno ni več zaslužil kakor prej z manjšim številom delavnikov.
V	rovu
Izmučena telesa se tiščijo eno drugega. Ležijo na deskah in v prahu. Na nekaterih krajih je mrzlo s prepihom, drugo pa neznosna vročina. Blatna obleka in blatne roke še spominjajo na pred 30 urami zapuščeno delo. Oči se iskrijo v togi in samozavesti. Tukaj pod preklanimi tramovji jih leži 10, tam pet. Drugod zopet stojijo in izmenjavajo kratke, nekoliko osorne besede. Samo eno je v njih telesih še živo, in to je silna volja, da se ne vrnejo iz jame, preden niso njihove zahteve ugodno rešene. Ce jih vprašaš, če so lačni, ti odgovore: »Res smo lačni, ali zunaj nas ne boste videli prej, preden se nam ne ugodi, ali pa nas najdete vse mrtve.« Kdor pride v njihovo sredo, ta ima občutek, kakor da bi ga objela mrzla stena, kakor da bi te ne-
vidna sila vlekla k njim, kakor da bi te objemalo tisoč sodružnih rok. Imaš tudi občutek, s kakšnim ponosom bi umrl s temi trpini, s temi ljudmi, ki so nad zemljo tvoji sodrugi, tvoji znanci in prijatelji. Sedaj se pa borijo za svoje ljube, za skupne interese delavskega razreda.
V tesni sobici med številnimi otroci se ozira skrbna žena in mati, kaj naj skuha svoji družini, s čim naj potolaži glad otrok, ki sprašujejo, kedaj pride atek. Mož in oče pa globoko pod zemljo v črnem rovu naroča s slabotnim, glasom, naj kdo pozdravi ženo in otroke...	Pliberšek.
Zakon o avtonomnih mestih
Minuli teden je bil sprejet zakon o avtonomnih mestih.
Narodna skupščina je po sprejetju tega in še nekaterih zakonov šla na počitnice; prihodnji teden pojde tudi senat, do pismenega sklicanja.
Doma in do svetu
Zdravniška preiskava pred sklenitvijo zakona. Dne 1. julija t. 1. je stopil v veljavo zakon, da mora vsak po-ročenev pred sklenitvijo zakona predložiti zdravniško izpričevalo. Novi zakon določa, da mora vsakdo, ki spolno oboli k zdravniku, neimo-viti se lahko zdravijo na državne stroške. Javne hiše so po novem zakonu prepovedane.
Čehoslovaška delavska telovadna organizacija. Pred dvemi meseci umrli organizator češkega Sokola je sam dal pobudo za ustanovitev delavskih telovadnih enot. Nekaj časa je vodil celo njih telovadne vaje. Nedavno pred svojo smrtjo je izredno pohvalil to delavsko organizacijo ter izjavil, da je prav tako ponosen nanjo kakor na Sokola.
Iz avstrijske ječe v blaznico. Te dni so iz dunajskega deželnega sodišča morali prepeljati v blaznico bivšega socijalnodemokratičnega poslanca Severja, ki je stanoval nasproti delavskega doma v Otakringu, ki ga je vojaštvo v februarskih bojih skoro popolnoma porušilo s topovi. Njegova Zena je bila v boju na barikadah ubita. Ni čuda če se je ubogemu možu omračil um, zlasti če se še vpošteva zlostavljanje v ječi že pet dolgih mesecev. V blaznico so morali oddati tudi bivšo poslanko Heleno Popper in sestro doktorja Julija Deutscha. V dunajskem deželnem sodišču se nahaja še 216 schutzbundovcev, poleg teh pa še dunajski župan dr. Seitz, (ki je težko bolan), dr. Danneberg, general Komer in namestnik deželnega glavarja, Hellener. Dr. Rennerja so sicer izpustili, a je še vedno pod policijskim nadzorstvom.
Strahovit način samomora. V Katovicah na Poljskem je v železotopilnici »Kro-levska« nek uslužbenec v navzočnosti svojega očeta in prisotnih delavcev skočil v kotel z raztopljenim železom. Našli so od njega samo še par zogljenelih kosti.
Kar je res, je res:
vsakomur prija!
Tone Maček:
85
Slučaj Kiun
»Govoriš res ko kak doktor. Se vidi, da večkrat zahajaš *	*•	*........ Vendar	se	popolnoma
ugnati ne dam. Vsi nosimo pri vsaki priliki na jeziku besedico — svoboda, A rečem ti. svobode ne bo poprej, dokler se vsak posameznik ne bo počutil svobodnega. Kaj mi koristi še tako dobra in močna organizacija, če pa moram v nji zatajiti svoj lastni jaz?«
»Mogoče človeštvo nekoč res dospe do tega idealnega stanja splošne svobode, kakor si ga vi želite, ali v prehodni dobi bo pa iz razvojne nujnosti vsekakor moralo zatajiti tisti jaz. Končno osvobojen je človeštva je vredno te žrtve.*
Med temi jiogovori so dospeli do prvih naselbinskih hišic. Kurent se je poslovil in zavil med vrtove. Mrak je že legel na zemljo ko sta Janez in France hitela po dolini do 1 rpinkinega stanovanja, kjer se je že hladila večerja. Ni bilo več Časa leči, ampak sta se takoj začela opravljati šihtno. Vendar nista čutila posebne utrujenosti, sveži višinski zrak jima je dobro del. Ccz dve uri sta bila zopet s Kurentom na svojem odkopu;
Prihodnji teden sta imela jutrašnji šiht in sta prihajala ob dveh popoldne domov. V soboto je rekel Janez Francetu:
»Jutri je Jernejeva nedelja. Na Kumu bo žegnanje. Ali greva gori?«
»Zakaj pa ne? Sicer sem1 že bil na Kumu, z očetom, ko mi je blo enajst let, a sem že čisto pozabit kako je takrat bilo. Takrat sem hodil še bos. No, bo vsaj enkrat malo spremembe, da mi ne bo treba gledati vedno samo te zanikrne doline. Mogoče pride tudi kdo z Rebri tja gori.«
»Dobro, torej se odpraviva takoj popoldne, ko prideva s šihta.«
In šla sta. France je hotel vzeti seboj kos kruha in steklenico črne kave, pa mu je Janez rekel, da ni treba.
»Ti bo samo napoti. Za jesti in piti dobiš itak gori kar si poželiš, samo če boš imel kaj denarja.«
»Več nimam ko štiri krone.«
»Zadoščalo ti bo.«
Janez je vzel svojo okovano palico,
»Ti si jo pa lahko med potjo vrežeš v kakem
grmu.«	,	,	.
Pod hrastniškim kolodvorom^ sta se prepeljala s čolnom na kranjsko stran. Golnarju sta mo-
rala dati vsak po dva krajcarja. Z njima se je prepeljalo še več romarjev, ki so to soboto prihajali vsak hip iz raznih krajev, celo iz daljne Savinjske doline.	.	....	.	.	.
»Vi boste pa danes lepo zaslužili,« je nekdo sponašal čolnarju. »Vsak prevoz vam vrže dvajset krajcarjev.«	.	. kf>	bj
»Da, danes pa jutri. Ce bi bilo vedno	tak*	m
bil zadovoljen. Drugokrat še	za	sol ne z	. ,
»Pa prosite škofa, naj vsako nedeljo dovoli
na Kumu žegnanje.«	,	,.	. ftl	u.->a
»Jaz in dobovski župnik	bI	s tem ite	Ib a za
dovoljna, toda ljudje bi se naveličan m ibi nazad
uje še na Jernejevo nedeljo nikogar več ne bi o.«
»NajbrŽe bi res bilo tako. Le redkost daje
ceno stvarem.«
Na nasprotnem savskem1 bregu je blizu starinske zidane kmečke hiše, v kateri je mimogrede bila tudi krčma, čepela tudi mala cerkvica svetega Nikolaja, patrona savskih splavarjev, ki so se je vselej pobožno odkrivali, kadar so pluli mimo. Okrog cerkvice, ki se je zdela, da je že do polovice zlezla v zemljo, je bilo komaj prostora za ozko pokopališče, obdano z nizkim zidom. ^'dT leznih preperelih lesenih križev sc je naslanja
tl.'» uhizmi in fiivinuruct porlfuAtii ■zid.
Ljubljana
Srečna Ljubljana. Ljubljana dobi v kratki dobi tri nove cerkve. Eno so zgradili v Šiški, eno pri Sv. Krištofu in tretjo zgrade že prihodnje leto na Kodeljevem: Kvadratni meter zemlje za kodelijevo cerkev velja 300 Din. Ta denar zbirajo od hiše do hiše. Če je Ljubljana v stanu v par letih zgraditi tri velike cerkve, ko ima v mestu že osem velikih ter pet manših cerkva in okoli deset javnih in privatnih kapelic, potem lahko trdimo, da je Ljubljana socialno še jako trdna. Nedvomno bodo veljale tri nove cerkve nad deset milijonov dinarjev in ta denar gre večinoma iz žepov siromašnih prebivalcev. Celo vrsto cerkva Pa ima Ljubljana tudi po okolici.
Monopolski delavci cele države se gibljejo za izboljšanje škandaloznih razmer, Plač in starostne preskrbe! — V torek, 3. julija 1934 se je zbralo tobačno delavstvo v veliki dvorani Delavske zbornice. Dvorana je bila polna, a sestanek zelo živahen. Na delavstvu se je poznalo, da ni pripravljeno več dolgo popuščati, kajti pri izvajanjih saveznega predsednika s. Branka Jovanoviča, ki uživa, kot je bilo videti, veliko zaupanje članstva, je prisotno delavstvo delalo ostre medklice na račun postopanja Monopolske uprave proti delavstvu. Sa-vezni predsednik je zelo lepo in jedrnato orisal težkoče, na katere nalete pri Monopolski upravi pri raznih intervencijah, a glavni vzrok pri tem je, da razni poslanci v Beogradu zahtevajo, naj se monopolskim delavcem' po tovarnah znižajo plače ter se imajo isti zahvaliti samo še uvidevnosti g. ministra financ — kateri je točno informiran s strani Savezne uprave — da tega ne izvede. Opozarja delavce-ke, naj vzamejo stvar resno, naj se ne igrajo z ognjem in naj se, če že ni mogoče vsi v eno, organi-2>rajo vsi v obstoječe organizacije ali naj Zahtevajo od vodstev istih, da vodijo strogo skupno borbo, ker imajo delavci-ke vsi samo eno zahtevo: izboljšanje delovnih razmer, plač in penzije. Na vprašanje, kaj naj napravi, ako bo hotela Monopolska uprava Poslabšane »Pravilnike« izdati, je delavstvo kot en mož odgovorilo: Ne smeš sprejeti ~7 raje v boj, kot pa poslabšanje!« — Za njim je govorilo še par sodrugov, kateri so vsi predočili delavstvu, kaj bi lahko imelo, ako bi bilo pripravljeno za boj in da lahko izgubi še to, kar ima, ako ne bo skupno nastopalo, organizirano do poslednjega v tovarni — ne politično, ne versko, pač pa strokovno se lahko in morajo vsi delavci njediniti za navedene zahteve, ako hočejo zmagati! — Shod tobačnega delavstva je uspel popolnoma in razgibal delavstvo do Poslednjega! Posebno je pa razgibal delavke apel s. Brezarjeve nanje, naj se pripravijo na novo dobo, katera prihaja za delavstvo, da ne bodo kot matere zaostale in ne 1)0110 ^nale znajti! Njene toHko i„nntnUSi n?i se ženl mož. kateri ni za IzbolffantB 'v se v organizaciji boril
S.JrStt zžrinsik,h svoie
vsak moški!	vsaka žena’ pa tudl
Umrl je Pleško Josip, vpokojeni elovodja Strojnih tovarn v Ljubljani (oamassa). Pokojnik se je v mladosti jako udeleževal delavskega gibanja.
Hrastnik
Skrb za brezposelne. V sredo, 4. t. m. Je okrog 50 brezposelnih delavcev šlo pred ™kajšnjo občino, 3 članska deputacija je g. žnpanu sporočila želje in zahteve teh revežev, da se jim preskrbi ali delo ali pa ^dpora. Q. župan je obljubil, da bo napravi tozadevno prošnjo na sresko načelstvo, r} Pa občina ne more dati ne enega ne laiUReKa' ^uclno se nam zcl’’ da samo eni de-(j )0 Pri regulaciji potoka Bobna. Se ne bi li je ? X ve^ izmenah vse zaposliti? G. župan Ia<;< k vprašal, zakaj pritiskajo kakor na-mir sedaj, ter Izjavil da naj se lepo Dnt ra7->dejo, ker da bodo brezposelni ko i il' krhkega, če mislijo započeti s ka-l“ akcijo. Ne moremo razumeti županovih °®sed. Brezposelni niti najmanje niso imeli namena, kaj protizakonitega podvzeti, pač g®- so opozorili na to, da so že skrajno iz-«Pani in tudi oni niso krivi, da so postali [ezposclni. To vedo tudi gospodje na obrni. Kriv je temu krivični družabni red in iavne korporacije so dolžne, da po-» L"e za te reveže. Ali se jih misli morda hujski.o ami nasititi? Ali mislite, da jih kdo
‘tel Ode n Vemo' kdo ie ,luiskai: Piihov du Pa ,nn hujska, zapomnite si to. Gospo-reveže i Poi*veduje, kdo je nagovarjal te da se ’nnK Sli Pred občino, pa svetujemo, še ni bil Kxa za druge stvari. Mislimo, da 1)0 o bre7n^n’ .drugače bi imel drugo sod-svetujemoTuSelnil‘- Vam brezposelnim pa
•n kdo proti vamUe 21 1 kd° * ™m'
di u^!hearK?,n^ln '»vednost delavstva ro-
junaških	^	gladovna stavka na-
Vsi hrastnižlfi	videli smo, da so
^ev- 5 t m	sta!,0vi	na strani teh hero-
mesarilpSo oi'e vse gostilne, trgovine, SDS71 nnH ^Pfte v znak solidarnosti. — m. sklenil i ai- -!-Srin'k >e na SV°J' se^ 5’ Prekliče svnl l) do 4- ,,re P°P°ldne ne PiJo vsi steklnr«v-Sia.nine zahtt;ve' da stn' 't°. ravno nt ii ,delavci v protestno stav-mični delavci <štafciP 1° naI>ravili tudi ke-sko upravo I,	Poslali na banki z obvestilom. ?! ■	zhornico hr7'ojav-
delavstva neizoirihnnJe utaX.ka steklarskega svojih zahtev ter da t° D ne 1)rekliče {farsko delegacijo in TPn®8^0 0 tem ru' Napetost je bila veliko ’ kl sc Dogajata, stltaino k vašim usnphnVam junakom pa če-Pokazala, kaj zn.ore T^’ vaša e,",t,10St * te, da smo mi !^i Tako napreJ in vedl-
Popravek v ? 7' **u*nosfe Politike, smo čUaM h	ituvilkl >r)elavskc
niki niso nriki vi- se trK°vci In obrt-M!>0 Priključili stavkujočin, rudarjem
Ogromna udeleiba na železničarskem
shodu
Nad 2000 železničarjev je enodušno manifestiralo svoje zahteve
Podružnica svobodnega železničarskega strokovnega sindikata »Ujedinjeni železničarji Jugoslavije«
je za petek, 6. t. nr. zvečer sklicala v veliko verando pivovarne »Union« v Mariboru protestni shod železničarjev l>' > • • - o.■>«.-*>.-	m	1
Odziv je bil naravnost presenetljiv; še pred pričetkom je bila ogromna veranda napolnjena do zadnjega kotička.
Shodu je predsedoval sodrug Zmazek, ki je uvodoma pozdravil navzoče in dal besedo tajniku »Uje-dinjenih železničarjev« iz Ljubljane, sodrugu Stankotu, ki je v nad eno uro trajajočem govoru iznesel vse, kar danes teži železničarje, • • ■
Slišali so se pozivi, naj se železničarji oklenejo svojih drugih delavskih konzumskih zadrug in naj ne nesejo niti pare več zasebnim trgovcem.
S oozivom, naj se v predstoje-čem boju za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev oklenejo svoje edine svobodne strokovne organi-
zacije »Ujedinjeni železničarji Jugoslavije«, ki se edina bori za ta cilj, brez zahrbtnosti in demagoških fraz, je govornik zaključil, nagrajen z viharnim ploskanjem.
Zatem- je predsednik povabil navzoče, da se oglasijo k besedi. Odzvala sta se povabilu gospoda Medvešček, upokojenec (od Prometne zveze) in Natek (od Zveze narodnih žel.), ki sta se v svojih izvajanjih oba izjavila solidarnim z izvajanji glavnega govornika sodruga Stanko-ta in sta pozivala k enotnosti in skupni akciji vseh železničarjev.
Končno je bila prečitana resolucija »Ujedinjenih železničarjev Jugoslavije«, ki je bila z velikim navdušenjem’ odobrena soglasno od vseh navzočih.
Mase so se razhajale med živahnim besedovanjem in trajalo je več ko pol ure, da so mogli zadnji udeleženci zapustiti kraj zborovanja. Občinstvo na Aleksandrovi cesti je z začudenjem vpraševalo, kaj pomeni nenaden pojav teh množic.
Tudi med železničarji se je začelo daniti, o tem priča ta shod, ki je bil zopet tako številen kakor skozi prva povojna leta.
Velik pomemben dan kovinarjev
Ob priliki oblastne konference, ki je bila sklicana v Celju, 7. in 8. julija, je strokovna organizacija SMRJ Jesenice priredila poseben vlak, ki je ves ovenčan peljal iz Jesenic nad 400 sodrugov in sodružic, članov SMRJ, s svojo godbo in pevskim zborom javomiške Svobode, na to konferenco.
V Celju jih je sprejel pevski zbor Svobode s pesmijo: »Zdravo hrabri bojevniki«; kovinar jim je nazdravil, odgovoril je pevski zbor javomiške Svobode z »Delu čast«, na kar je odzdravil s. Toman in h koncu govora vzkliknil:	»Naprej	v	boj	za	goli	ob-
stoj našega delavstva«. Na to je zaigrala delavska godba kovinarjev pozdravno koračnico in povorka nad 1000 ljudi je krenila po ulicah na Dečkov trg, kjer so posamezni reditelji dobili navodila za stanovanje in prehrano. Organizacija vsega je bila vzorna.
Ob 21. uri je bil v Mestnem parku koncert, katerega se je udeležilo nad 1500 ljudi.
Delavsko - kovinarska godba je igrala koncertne komade in žela navdušeno ploskanje in odobravanje.
Vmes je nastopil pevski zbor celjske Svobode. Pel je same delavske pesmi krasno, ubrano, da je človek ves radosten živel v teh ubranih akordih delavskih grl.
Pevski zbor javomiške Svobode pa je žel nepričakovano odobravanje in uspehe. Pelo je sicer, samo menda 10 pevcev, a s tako preciznostjo in ubranostjo, da se je slišalal razločno vsaka beseda, glasovi pa zvenili kakor strune. Navzoča množica je pri petju javomiških Svobodašev onemela in burnem ploskanju ter vzklikanju ob koncu ni bilo ne konca ne kraja.
Koncert kovinarske delavske godbe, celjske Svobode in javomiške Svobode je bil v večerni tišini, v Mestnem parku svojevrstna posebnost in umetniška lepota, ki so jo ustvarjale in podajale delavske sile »Svobodaši« in strokovno organizirani kovinarji.
Vsa čast jim, ponosni smo na njih in celisko delavstvo je ponosno, da je družabno sprejelo med se gorenjske proletarske korenine, in Jeseničani so ponosni, da so lahko pozdravili celjske borbene sodruge.
tako kot njihovi tovariši v drugih revirjih. To vest sedaj popravljamo in obveščamo vse čitatclje »Delavske Politike«, da so se v četrtek tudi vsi naši trgovci, obrtniki in gostilničarji priključili stavkujočim rudarjem in so v znak solidarnosti zaprli vse trgovine, gostilne in delavnice. Obenem so tudi takoj pričeli podpirati lačne rudarje z jestvinami. Ta objava je nastala vsled tega, ker smo vedeli, da so se trgovci v Trbovljah na protestnem shodu že prvi dan javno izjavili solidarnim z rudarji, drugi dan pa že svoje lokale zapirali, kar v Hrastniku ni bil slučaj. Naslednji dan pa so isto storili tudi vsi hrastniški trgovci, gostilničarji in obrtniki, pa je bilo za popravek te notice že prepozno.
Slov. Javornik
S. Mlel Krajčeva. Minuli teden je na Slov. Javorniku nenadno umrla s. Mici Krajceva roj, Giorgioni, hčerka znane s. Giorgionijeve in tajnika javomiške Svobode s. Giorgionija. Tudi pok. s. Mici, ki je umrla stara komaj 34 let. se je živahno udejstvovala v našem gibanju in je bila tako članica javomiške »Svobode« kakor tudi jeseniške Zveze delavskih žena in deklet Pokojnica je bila poročena s tovarniškim šoferjem Krajcem in je zapustila tri majhne otroke. Pogreb, ki se je vršil dne junija je pokazal vso njeno priljubljenost. Izrekamo naiskrenejše sožalje tako rodbini Kraj-čevi kakor tudi Giorgionijevint
Zahvala. Ob sniTti naše nepozabne žene, matere, hčerke in sestre Mici Krajčeve, roj. Giorgioni, izražamo vsem, ki so ji pomagali v težki bolezni, ji darovali lepe vence, jo spremili na zadnji poti in nas tolažili ob težki izgubi, prisrčno zahvalo. Posebej se še najlepše zahvaljujemo Pevcem ja-vorniške Svobode za petje ob grobu in podružnici Zveze delavskih žena in deklet za nad vse častno spremstvo k zadnjemu počitku. še enkrat: hvala vsem. — Slov. Javornik. dne 30. junija 1934. Družini Krajec in Oiorgionl.
Maribor
Mariborski udeleženci III. čeho-slovaške delavske olimpijade, katerim so se priključili tudi nekateri sodrugi iz Ljubljane in Celja, so se vrnili danes, dne 10. t. m. zjutraj. Potovali so z novim avtocarom mestnega avtobusnega podjetja, kljub dolgi vožnji, nadvse udobno in prijetno. Mestno avtobusno podjetje je z nabavo novega avtocara, ki je ob tej priliki prestal svojo prvo preizkušnjo na tako dolgi poti naravnost odlično, dobilo prevozno sredstvo, katerega se bodo gotovo radi posluževali vsi, ki nameravajo napraviti daljše izlete ali potovanja.
Mariborski prah zahteva tudi smrtne žrtve, ne samo žrtve na udobnosti in zdravju. V petek se je Herman Rozman, sin po-brežkega kamnoseka Rozmana, vozil z motornim kolesom po Pobrežki cesti proti mestu. Pred njim ie vozil mestni občinski traktor, zavit v oblak prahu. Rozman bi ga bil rad prehitel, ker pa traktorja ni videl radi prahu, se je z vso silo vanj zaletel. Motor je razbit, vozač pa mrtev.
S kongresa v smrt. V petek so imeli železniški in parobrodarski strojevodje v Mariboru svoj kongres, na katerem je bilo sklenjeno čim ožje stanovsko sodelovanje. Po končanem delu so se udeleženci podali na razne izlete v mariborsko okolico. Večje število njih se je odpeljalo tudi na Falo, da si ogleda največjo jugoslovansko elektrarno. Zlasti veliko zanimanje je kazal za ta-inošnje naprave 47 letni železniški strojevodja Josip Mecilovšek iz Ljubljane, Šel je čisto doli v spodnji prostor, kjer šumeči slapovi Drave gonijo velikanske turbine. Na mokrih stopnicah mm je pa spodrsnilo in nesrečni Mecilovšek je izginil med turbinami v klopotajoči in peneči se vodni masi, kjer je vsako reševanje iluzorno.
Trije avtobusi z izletniki iz Graza so
prihiteli v nedeljo v Maribor. Dopoldne so si izletniki ogledovali mestne znamenitosti, popoldne pa so se razkropili po okolici. Dokaj Židane volje so se zvečer vračali z avtobusi domov.
Kaznjenci so hoteli pobegniti in so pri tem ubili paznika. V mariborski kaznilnici zaprti nevarni zločinci Lackner (ki je ubil župnika Kušarja), Lombar (ki je ubil nekega trgovca) in Pančur (ki je izvršil več tatvin in vlomov), so skušali pobegniti. Lackner je odtrgal z vrat svoje celice ključavnico in je isto napravil tudi na vratih celic ostalih dveh, s katerima se je že prej domenil. V tem1 trenutku je pa prišel višji paznik Peterin nadzorovat celice. Ko je stopil v Pančurjevo celico, je Lackner, ki je bil tu za vrati skrit in je držal v roki v brisačo zavit kamen, ki ga je vtihotapil z dvorišča, planil od zadaj proti stražniku in ga je z večimi močnimi udarci s kamnom po glavi ubil. Potemi mu je vzel sabljo in se je z njo postavil v bran paznikom, ki so prihiteli skupaj. Ko je uvidel, da se ne more ubraniti, je skočil z II. nadstropja v vežo. kjer je obležal lažje ranjen. Peterina so v soboto pokopali.
Jesenke
Miglja] s kolom! Uradni list jeseniškega obč. socialnega odseka, »Slovenski Narod« z dne 30.	junija	t. 1.	si je izposodil
»gospode okrog	D.	P.«	pod	zaglavjem »Beračenje otrok«,	ker	je	bil eden izmed »gospodov tako prost,	da	je v	»D. P.« opozo-
ril socialni odsek na pojav beračenja otrok na Jesenicah. »Slov. Narod« odgovarja tako, da kaže na čas, ko je odločevala na občini sedanja opozicija in je bil proračun za socialne namene štirikrat manjši od današnjega. — Gotovo je, da oni »gospod okrog D. P.« ni stopil socialnemu odseku na kurje oko zato, da bi usmeril delo odseka v skrbstvo za delomrzneže, kakor to zveni iz iilipike gospodov okrog soc. odseka, pač pa je vsekakor hotel doseči hvalevredno posledico, da bi soc. odsek nekoliko proučil, ali in kako se da beračenje otrok odpraviti, omiliti, radi nedogledne škode, ki nastaja pri otrocih samih. Celo nam je žal, da je soc. odsek tako občutljiv za migljaje o potrebah, na katere ni prišel sam, vendar moramo priznati, da s kazalom na prejšnje »opozicijske« čase soc. odsek sploh ni odgovoril, zlasti pa ne »gospodom okrog D. P.«, kajti ti »gospodje« so bili vedno in po najkrajšem potu in času odstranjeni iz odločujoče opozicije. Zato naj ne hodi pred javnost z očitki na prejšnjo večino, kadar odgovarja delavski delegaciji, ako ne pove obenem, da delavska delegacija nikdar ni imela prilike odločujoče sodelovati, čeprav je bila izvoljena, ako ne pove obenem, da so v zapisnikih o poslovanju prejšnjih uprav vsi sklepi izšli soglasno (seveda potem, ko delavskih odbornikov ni bilo več v odboru). Dobro bo tudi, če soc. odsek pri svojih odgovorih pojasni, do katerega časa šteje prejšnje čase, kajti od novembra 1931 dalje je obč. uprava vsaj v »špici« vedno ista do — danes. Tudi osob-je obč. pisarne je veano isto! In v tej točki bi imeli mnogo skušnjave ravno delavci, da^ iznesejo glede poslovanja soc. stroke obč. dela marsikaj na račun danes odločujoče večine, oziroma njenih vidnih ljudi. Saj ni treba več, nego vprašati univ. prof. dr. Kušeja v Ljubljani, kako je že bilo z od njega poslanim: zneskom Din 700.—, ki naj bi se uporabil za strada]oče otroke v poletju 1932 izprtih delavcev pri KID. Gospodom okrog soc. odseka svetujemo zato, da pogledajo po obč. arhivu in poiščejo tamkaj, kdo je ta znesek prejel in kako ga je porabil; to svetujemo vsled tega, ker v obč. arhivu teh podatkov ne bo našel. Mi, »gospodje okrog D. P.«, pa vemo, kdo Izmed današnje večine je ta denar prejel! — Dr. Štempihar, eden izmed »gospodov okrog D. P.«.
P. s. Ta prispevek bi po pravici spadal v »Slovenski Narod«. Ker pa imam skušnjo, da bi s pošiljatvijo takega prispevka »Slov. Narodu« samo zapravljal znamke, ga objavljam v »D. P.« z izrečnim dovoljenjem, da ga »Slov. Narod« ponatisne. — Dr. Š.
Občni zbor Saveza metalsklh radnika Jugoslavije na Jesenicah. Tukajšnja podružnica SMRJ je imela v nedeljo, dne 24. junija t. 1. svoj redni občni zbor. Otvoril ga je predsednik podružnice s. Čeleshik, prečital dnevni red in pozval goste k Pozdravom. V imenu Delavske zbornice v Ljubljani je pozdravil občni zbor s. Jože Kopač, za Oblastni odbor SMRJ s. Franc Leskovšek, za Strokovno komisijo sv. Ivan Vuk, podružnico SMRJ Ljubljana s. Ropret, za podružnico SMRJ Moste s. Ogrin, za podružnico SMRJ Lesce s. Justinova, za Zvezo delavskih žen in deklet, Jesenice s. Korenova in za gospodarske organizacije jeseniških kovinarjev s. Cvetko Kristan. Sledila so poročila predsednika s. Celesni-ka, ki je v kratkih, toda jedrnatih besedah orisal delo v preteklem letu, njega težave in uspehe. Sledilo je izčrpno, eno uro trajajoče poročilo s. Tomana Franca, kjer je točno orisano vse ono podrobno delo, ki je bilo potrebno za dosego uspehov in na katero se bo treba delno ozreti še posebej, da pokažemo, da ni mogoče doseči uspehov brez dela in koliko truda je treba za posamezne uspehe. Sodr. Karl Ažman kot blagajnik je podal natančna blagajniška poročila: podružnice v prometu s centralo, podružnice same in lokalnega sklada, ki so bila vsa točno objavljena že v zadnji številki »Delavca«. Število rednih člatlov podružnice znaša preko 1100 in je nurastlo zlasti v prvem četrtletju letošnjega leta. Sodr. blagajnik se je spominjal tudi umrlih članov podružnice, katerim na čast so se člani, ki jih je bilo zelo lepo število, dvignili raz sedežev. Tudi kontrola je podala svoje poročilo o najlepšem redu. Zatem se je vnela debata, ki je trajala malo-
Dr. Otto Bauer:
Vstaja avstrijskih delavcev, njeni vzroki in posledice
Izšla je pod gornjim naslovom v slovenskem prevodu Tal-
pe lična brošura, opremljena z mnogimi slikami o avstrijskih dogodkih v februarski vstaji. Cena knjižice bo Din 5.— in poštnina posebej.
Opozarjamo vse delavce in nameščence, da si brošuro pravočasno naroče, ker bo tiskano le omejeno število. Naroča se pri upravi »Delavske Politike«, Maribor, poštni predal 22 ali pa pri poverjenikih in zaupnikih.
dane štiri ure. Mestoma sta bili debata in kritika stvarni, mestoma pa so debatanti pogrevali razne malenkosti in že davno rešene zadeve, mestoma svoje lastne slučaje itd., tako da bi bilo debate ravno dovolj, če bi je bilo vsaj za polovico manj ali pa, če bi bila vsaj za 100% stvarnejša. Zlasti nekateri kritiki iz nekake opozicije proti upravnemu odboru so imeli napisane cele litanije »grehov«, od katerih jih je bila cela vrsta privlečenih za las in pa izkonstruira-nih po željah debatantov in »kritikov«. — Predsedstvo občnega zbora je pustilo članstvu, neglede na dobo včlanjenja pri podružnici, neomejeno demokracijo, vendar so nekateri člani to svobodo izkoriščali za svoje, najbrž niti njim samim jasne dema-goške namene. Predsednik podružnice s. Celesnik je vedno sproti zavračal sebične in demagoške trditve posameznikov, proti koncu sta pa temeljito obračunala z njimi tudi še ss. Vuk in Leskovšek. Zatem je bila pač ob že precej zmanjšanem številu udeležencev proti 3. uri popoldne (mnogo članov je sitih dolgotrajnih demagogij predčasno odšlo) sprejeta z veliko večino proti 13 glasovom, razrešnica stari upravi in se je prešlo na volitve. Predložene so bile tri liste: prva od saveznega sveta, druga od opozicije pod vodstvom s. Ignacija Kralja, tretja od opozicije s. Albrechta. Dasi so te liste v bistvu merile samo proti posameznim osebam, se je vnela pred glasovanjem o njih še krajša debata. Končno je bilo od-glasovano in z veliko večino je obveljala lista, podana od saveznega sveta, dočim je dobila druga lista 13 glasov, tretja pa niti enega glasu ne. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik s. Ivan Celesnik, tajnik s. Franc Toman, blagajnik s. Karl Ažman, odbornika ss. Vodnjou Jakob in Škrl Franc. Nadzorstvo pa: ss. Kavčič Alojzij, Flik Jakob in Stražišar Polde. K temu pridejo še zastopniki podružnic Javornik in Dobrava ter vsi trije glavni zaupniki kot virilisti. Točka o razpravi nadaljnjega delovanja je bila preložena na poseben članski sestanek o tem. Po raznoterostih je bil občni zbor zaključen skoro o četrti uri popoldne, po šestinpolurnem neprekinjenem delu.
Kranj
»Svoboda« ▼ Kranju je ;pidrediia v nedeljo, dne 8. t. m. vrtno veselico na vrtu Kerča-Rešeta na Klancu kot družahni sestanek Svobodašev iz Kranja in okolice in strokovno organiziranega delavstva. Ta družabni sestanek — vrtna veselica je bila lepo obiskana. Obširni senčni vrt je bil poln in razpoloženje je bilo proletarsko živahno, veselo in ob enem z zavestjo, da je to delavska vrtna veselica, kjer se vrši tudi poleg zabave zbirka za to in ono potrebo v delavskem gibanju. Delavska godba Zarja iz Ljubljane je sodelovala in igrala koncerti ne in druge komade, posebno delavske skladbe, da se je razpoloženje udeležencev stopnjevalo v prijetni zavesti, da lahko v svojem delokrogu delamo na vseh poljih: kulturnem, glasbenem, gospodarskem, strokovnem, političnem in to vse sami iz sebe in s svojimi močmi. Bili so navzoči tudi so-drtngi in »»družice iz Tržiča, iz Ljubljane in iz Kamnika. Posebng nekaj pevcev društva Solidarnost iz Kamnika je ad hoc zapelo več lepih delavskih in narodnih pesmi, zraven »o se pridružili pevci Svobodaši iz Kranja. In ta zbor, prijateljsko sestavljen na licu mesta, nas je navduševal in zabaval z lepim petjem. Društvo Solidarnost iz Kamnika je že zelo staro delavsko drnštvo in bilo bi zelo pozdraviti, da bi se nekoliko bolj široko razmahnilo in bi postalo del celote delavskega gihanja ter sodelovalo skupaj z Svobodo.
Delavska godba Zarja, članica ljubljanske Svobode, je dopoldne igrala na Mestnem trgu ter je udeležba tega promenadnega koncerta bila odlična. 2ela je vsesplošno priznanje za res umetniško-glasbeno izvajanje sklad, pod kapelnikom Danilo Cerar jem.
Vsa prireditev, kakor dopoldanski promenadni koncert, tako vrtna veselica je pokazala, da je Svoboda v Kranju živo in močno delavsko gibanje ter da združuje v proletarsko družbo že mnogo delavstva, ga izobražuje in navdaja z duhom proletarsse solidarnosti in samozavesti.
Želimo ii še več in še večjega uspeha in razmaha.
Proraiuni in nezaposlenost
Direktor mednarodnega urada dela je na 18. seji mednarodnega urada dela v Ženevi v svojemi poročilu navedel z ozirom na nezaposlenost nekaj postavk iz proračunov javnih korporacij. Tako:
V Nemčiji so leta 1932, to je, preden je Hitler zavladal, znašali izdatki za zavarovanje nezaposlenih, za nujno pomoč in za pomoč iz krajevnih sredstev okoli 3 milijarde mark (okoli 60 milijard dinarjev).
V Veliki Britaniji so izdali 1932 iz fonda za nezaposlene 120 milijonov funtov (30 milijard dinarjev po sedanji veljavi). 1933 pa 107 milijonov funtov (okoli 27 milijard dinarjev).
V Švici so izplačali 1931 v ta namen okroglo 38 milijonov frankov (608 milijonov dinarjev), in 1932 65 milijonov frankov (1.240,000.000 dinarjev); k tej vsoti so prispevale javne korporacije 53 milijonov frankov (868 milijonov dinarjev).
V Čehoslovaški so izdali za nezaposlenost 560 milijonov kron (1 milijardo 54,000.000 dinarjev); k tem izdatkom so prispevale strokovne delavske organizacije 117 milijonov kron (222 milijonov dinarjev).
V Zedinjenih državah ameriških zaradi naraščajoče nezaposlenosti privatna sredstva niso mogla več nuditi dovolj podpor za ublaženje bede zaradi krize. V letih 1930 in 1931 so znašale podpore privatnega značaja 29 odst. stroškov za nezaposlene, v letu 1932 pa ie 82 odst. od 500 milijonov dolarjev (okoli 22 milijard dinarjev) izplačanih podpor izdanih iz javnih sredstev in fondov.
Odkar je predsednik Roosevelt prelomil s starim mnenjem, ki je bilo proti državni pomoči za nezaposlene in odkar je bil izglasovan zakon o državni (federativni) pomoči za nezaposlenost, še sme računati, da prejema 4 milijone rodbin (to je okoli 18 milijonov oseb), torej domala šestina prebivalstva Zedinjenih držav podporo iz javnih sredstev. Stroški, ki so jih morali poravnati javni fon-
di v prvih devetih mesecih 1933 za podpiranje nezaposlenih, so znašali 600 milijonov dolarjev (27 milijard dinarjev); k temu znesku je prispevala federalna vlada 62.1 odst.
Vsekakor se ogromni izdatki lažje prenašajo, če obstojajo fondi v tak namen, to je, če je uvedeno organizirano zavarovanje za nezaposlenost oziroma podpiranje ob nezaposlenosti.
Nasprotniki zavarovanja za nezaposlenost pravijo, da sistem zavarovanja ali podpiranja ob nezaposlenosti povečava in podaljšuje nezaposlenost. To mnenje je napačno in ravnatelj mednarodnega urada dela povdarja v svojem poročilu, da so na primer v Zedinjenih državah ameriških javni izdatki eden faktorjev, ki so prav mnogo pripomogli k povečanju potrošnje in s tem tudi k povečanju produkcije. Ce je v državi uvedeno zavarovanje za nezaposlenost, se zbirajo ob dobri prosperiteti gospodarstva rezerve, ki sc trošijo v debi depresije, da kupna sila množic ne pade preveč. To je mnogo bolj ekonomično, kakor pa si šele ob krizi nabavljati sredstva z novimi davki ali posojili.
Značilno je, da je v tem pogledu Velika Britanija, ki je prva uvedla zavarovanje za nezaposlenost, sklenila ne samo, da reorganizira svoj sistem zavarovanja za nezaposlenost na čvrstejši podlagi in da ga razširi. Dala je celotnim podporami splošni karakter s tem, da nezaposleni, kadar izčrpa vse pravice do podpor, ne ostane brez preskrbe. Doslej so v tem primero skrbele za pomoč lokalne oblasti — odslej pa pride ta skrb v področje države ...
Zaraditega menimo, ko zahtevamo zavarovanje za nezaposlenost v naši državi, da bi tako zavarovanje bilo koristno ne samo delavskemu razredu, marveč tudi za vse gospodarstvo. Videli smo, da so izkušnje po drugih državah zadosti potrdile to naše naziranje.
Delavski pravni svetovalec
Delavska mezda ob orožnih vajah § 221 o. z.
Delavstvo je za bližnji čas klicano na vojaške vežbe, ki se bodo vršile te mesece. Od več strani smo dobili vprašanja, kaj je z mezdo v času delavčeve odsotnosti na orožnih vajah, ko mora rodbina ravnotako živeti.
Zato objavljamo dobesedno določilo s 221 obrtnega zakona, ki določa sledeče:
»Če je službojemnik zadržan zbog opravljanja vojaške vežbe vršiti svojo službo, ne
prestane njegovo službeno razmerje in mu ostane pravica do njegovih denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je trajalo njegovo službeno razmerje neprekinjeno leto dni, in ako za ta čas ne prejema ustrezne odškodnine od države. Ta pravica mu ne gre, če se pozove, vršiti svojo vojaško službo v stalnem kadru.«
Odredba tega §a je po § 251 o. z. prisilnega značaja, ki se s službeno pogodbo ne more ne ukiniti in ne omejiti.
Glej »Delovno pravo« stran 78.
Ali sl ie poravnal naročnino T Ako Se ne, stori tako) svojo dolžnosti
Ruska mesta napredujejo
V	Rusiji se narodi najhitreje muo-že. Rusko ozemlje je 46 krat tako veliko kakor nemško in ni preoblju-deno. Seveda naraščajo naglo tudi ruska mesta.
Pregledu porasta mest naj služijo naslednje številke.
	1932	1917
Moskva	3,572.000	1,700.000
Leningrad,	2,839.000	2,165.000
Bakui	709.000	245.000
Harkov	646.000	313.000
Kijev	538.000	467.000
Rostov	520.000	210.000
Jekaterinburg	481.000	65.000
Nižaji Novgorod! 477.000		126.000
Stalinsk	249.000	(novo)
Magnitigorsk	230.000	(novo)
Strahovito nazadovala		je lc Ode-
sa ob Črnem morju, ki je imela prej
450.000	prebivalcev in' jih ima sedaj Ie šc 50.000.
Razno
Stanovska ureditev države. »Slovenec« dan za dnem propagira stanovsko ureditev države. Povsem mu verjamemo, da je zanj in njegove taka vrnitev v stare čase povsem potrebna in edina rešilna bilka. Pri pravi demokraciji se je povsod dvigalo do veljave delavstvo in proletariat je istočasno pometal z vsem nazadnjaštvom in vsem reakcionarstvom, pri čemer je bil seveda prizadet tudi eden iznted najnujšin nazadnjaštev: klerikalizem. . 1 udi kapitalizem — in klerikalnega kapitalizma je na izobilje — ie potreboval odpomoč proti delavstvu, pa je radevolje sprejel idejo — stanovstva. Stanovstvo pa, kakor znano, razceplja družbo iz dveh, treh razredov v deset in dvajset stanov in skuša te stanove nahujskati med seboj, da bi se klali — pri tem pa naj bi imela reakcija in kapitalizem spet vsaj nekaj let ali desetletij mirne žetve in možnosti za izkoriščanje. E, seveda je »Slovenec« navdušen za take ideje. In hoče jih prikazati ljudem kot nekaj dobrega in koristnega. Tako je pri tem tudi obrnil resnico (pa saj imajo pri njih celo šole za take stvari!) in pravi, da so se prvi dvignili proti stanovstvu kapitalisti. I, kje neki pa?! Morda v Nemčiji, v
Avstriji ali Italiji? Kdo je vernejši sluga tamošnjih režimov, in kdo drugi je te režime izzval kakor pa kapitalizem? Seveda, da se ta ureditev prikupi delavstvu, jo je treba proglasiti za neprijateljsko kapitalizmu. In seveda marksisti so proti. Oni okrog »Svobode«, oni okrog našega lista in celo oni okrog krščansko socialne »Besede«! Saj ni čudno, da so marksisti proti. Kdo neki pa bo, če ne oni? Saj bi moral biti vsak pošteno misleč človek, ki hoče ljudstvu dobro.
Rusija ima največ radijskih postaj. — Sovjetska Rusija spada med države, ki imajo najgostejšo in najširšo mrežo radio-od-dajnih postaj. Angleška z Irsko (brez domi-nijonov) šteje 5,763.000 radio-odjemalcev, Nemčija 4,635.000 in so ti dve državi pro-centualno menda na prvem mestu. Če pa se vzame absolutno število, ju pa nadkri-ljuje po vsej verjetnosti Rusija, dasiravno se radi pomanjkljive statistike ne da točno ugotoviti število njenih radio-poslušalcev. Rusija poseduje eno postajo s 500 kW, štiri Po 100 kw, eno s 50 kw, eno s 40 kvv, eno s 36 kvv, eno s 25 kvv, šest s po 20 kvv, devetnajst s po 10 kvv in celo vrsto malih postaj izpod 10 kvv. Skupna antenska energija ruskih! radio-oddajnih postaj znaša 1444 kvv. Sedaj pa pripravljajo gradnjo nove velikanske radio-oddajne postaje, ki bo imela nič manj kot 1200 kvv, ki bo daleč nadkriljevala najmočnejše postaje po vsem svetu. S tem bo Rusija na en mah podvojila moč svojih radio-postaj. Inozemski strokovnjaki sicer zmajujejo z glavami, češ, da se bo ta nova postaja pri današnjem stanju radio-telmike morala boriti z velikimi težavami. Najboljše bo, da prepustimo to zadevo Rusom samim, oni jo bodo že iztuhtali; saj so znali skonstruirati celo avtomatične radio-postaje za meteorološka (vremenska) poročila, ki jih drugod še nikjer nimajo. Te postaje imajo silno natančen mehanizem,, ki vsako podnebno spremembo avtomatično registrirajo in avtomatično dalje oddajajo, brez človekove pomoči. Teh postaj se bodo posluževali v polarnih krajih Rusije in Sibirije, kjer ne bo več treba ljudem zmrzovati pri nadziranju radijskih postaj.
Ruski filmi prepovedani. V iilmskem listu »Novosti iz filmskega svijeta« z dne 15. t. m: čitamo: »Ruski filmi, za katere se je pričela pred nekolikimi meseci velika reklama, so bili z nekim načelnim rešenjem Ministrstva notranjih zadev prepovedani na teritoriju celotne Kraljevine. Po tem rešenju se ne bodo dovoljevali nobeni ruski filmi več, brez ozira na tendenco.« -	 1*
Esperanto
Odlomki,
ie objavljeni v delavskih esperantskih listih
Švedske in Holandske. Po originalu od E.
L., iz esiperanščine prevel Jod.
1. Stalni razvoj strojne tehnike (produkcije in transport) vedno bolj zbližuje narode in povzroča odvisnost njihovih interesov.
Sklep: Ta ekonomska odvisnost bo primorala narode, ,da se najdejo in združijo.
2. Velika zapreka: Združitve narodov so subjektivne sile, sestoječe iz raznih tradicij in kultur, izraženih v posebnih jezikih.
Sklep: čeravno nezadostno sredstvo, je skupni jezik vendar vsekakor potreben, da se morejo ljudje medsebojno spoznati in potem združiti.
3. Vsi nacionalni jeziki določenega časa in pokrajin so zelo komplicirani, nelogični in vsled tega težko priučljivi.
Sklep; Bilo bi torej napačno iprdčakovati, da bi kdaj katerikoli od takih jezikov mogel postati skupni jezik vseh ljudi.
4. Že 40 let imamo umetni jezik najfinejšega izvora, sestavljen iz velikih nacionalnih jezikov; imenuje se Esperanto, je pri-prost, logičen, lahko priučljiv, poln izrazov in ie že razširjen v vseh delih sveta. Esperanto je postal živ jezik ljudi in je rešil problem svetovnega sporazuma.
Sklep: Kdor sc želi v skladu s ciljem učinkujoče bojevati za združitev vseh narodov, je dolžan, da se nauči in praktično uporablja esperanto.
5. Takrat bodo razpadle tradicionalno ovire in ukoreninila se bodo razne 'kulture; dalje se bo s stalnim povečanjem originalne literature v esperantu ustvarila nova človeška kultura, ki bo obsegala ves svet.
Sklep: Kot pri številki 4.
6. Razred, ki najbolj potrebuje esperanto, je proletarski razred, ker proletarci kot neizobraževani delavci nimajo prilike in možnosti, da bi se kakor meščani učili tujih jezikov.	,	,
Sklep: Kdor hoče uspešno delati za osamosvojitev proletarcev, mora propagirati, se učiti in praktično uveljaljati esperanto.
Že 13 let obstoje društvo s proletarsko tendenco, kojega člane druži esperanto na vsem svetu.
Sklep: Kdor želi vpostavitev hreraz-redne družbe, to ie socializpia, ie dolžan pristopiti le tej orgazaciji, ker U ta ie za-plodelc bodoče družbe.
Kupujte svoje potrebščine pri nalili inserentih.
LEGAT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 28
ŠPECERIJA
DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
Zatajili vA in mri M ii Dim ii Hmb ptkim v Mirita. - Uoi Sin. M.
Tiska: Ljudska tiskarn*, lit Maribora, predstavi telj Josip Oilak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja ta vretojc Viktor Eriča