GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1938-39 DRAMA ^ £ L. PIRANDELLO 1J KAJ JE RESNICA? Din 2-50 Priporoča se Vam ..SLIIVIJA" Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12 Telefon Štev. 2171 In 227« ______________________________________________I Ljudska posojilnica v Ljubljani reglstr. zadr. z neom. Jamstvom Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5% Tovarna kranjskega lanenega olja In firneža HROVAT & Komp. LJUBLJANA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1938/39 DRAMA Štev 15 L. PIRANDELLO: KAJ JE RESNICA? PREMIERA 16. MARCA 1939 Luigi Pirandello (roj. 1867.) je bil po starosti d’ Annunzijev sodobnik, komaj za štiri leta mlajši od njega. Po prostoru v italijanski literarni zgodovini pa je malodane zastopnik generacije, ki je prišla glasnikom pretiranega čutnega esteticizma in življenjskega opoja, zakaj Pirandello je njegovo nasprotje, je skeptik in dvomljivec, ki ne le ne opaja nad čutno resničnostjo, marveč celo skuša razdreti ‘iv uničiti preprosto in zdravo vero v realni videz sveta. In če sta Sl ta dva antipoda v čem slična in sorodna, sta si kvečjemu v silovitosti in strastnosti, s katero prvi svet uživa in priznava in s katero ga drugi razmišlja in zanika. Vse Pirandellova drame, izmed katerih naj bodo tu navedene samo nekatere: »Šest oseb išče avtorja«, pisatelju najljubša — * Henrik IV.«, najznamenitejša »Kaj je resnica?« oziroma s točnim Naslovom »Tako jc (če vam je prav)« in komedija »Prijateljica zena«, — vse to njegovo dramatsko delo predstavlja moderno »miselno dramatiko« in je zgrajeno na dialektiki bitja in videza, resnice in fantazije, resničnosti in neresničnosti. In tej duhovni osnovi ustreza tudi slog, ki se je s Pirandellom odmaknil od nekdanje naturalistično-psihološke tehnike meščanske drame. To je svo- 121 jevrstni italijanski ekspresionizem, v katerem je resničnost življenja osvetljena kakor z ostrimi reflektorji, ki ji dajejo neko nadnaravno plastiko in ki kretajočc se ljudi spreminja v rezko gibajoče se lutke. Poleg tega osnovnega preobražanja vsebuje ta slog tudi rahlo simbolične elemente, neka svojska fantastika pa mu daje osebni, piran-dellovski značaj, tako da se napol resnične odrske lutke često sprevračajo v napol mehanične privide, ki so fantastični in skoraj pošastni. Tako vrši Pirandello svojo misijo, razdirati preprosto in globoko vero v realni videz sveta, že s svojim oblikovanjem. A vrši jo tudi neposredneje, z razmišljanjem, z dokazovanjem in z brez-primerno ostrino svoje filozofske dialektike. In najtipičnejši primer te njegove volje je ravno igra »Kaj je resnica?« Naslov te drame, bodisi slovenski, bodisi italijanski, namreč ne naznačuje približno njenega smisla, kakor tudi ni vprašanje po resnici nekega življenjskega dogodka, kakor na primer naslov nekega dela ruskega pisatelja Herzena »Kdo je kriv?«, marveč je toČna oznaka smisla in vsebine te igre, ki ob nekem življenjskem primeru razpravlja o resnici sploh ter dokazuje, da resnice ni, oziroma da je resnica tisto, kar se nekomu zdi resnica. Z neznansko bistroumnostjo skonstruira Pirandello v tej drami, v kateri je spet obudil v življenje dramskega rezonerja Dumasa-sina, življenjski položaj neke rodbine, ki je nerazrešljiv in ki ostane nerešen, da ob njem duhovito in z mojstrsko dialektiko dokaže svojo tezo o resnici in da hkratu izpove ves miselni in čustveni sesedek svojih mučnih bojev za neprijemljivi in večno izmikajoči se privid resnice. Njegovo izkustvo z resnico zazveni z vso svojskostjo že v eni izmed prvih besed njegovega rezonerja: »Vidim vas, kako se pehate in ženete, da bi dognali, kakšni so ljudje kot taki in stvari kot take, kakor da bi ti ljudje in stvari sami zase ne bili taki in taki.« Ali z drugo besedo, kakor se vam zde. To je njegova osnovna misel. Njena prva in nujna posledica je velika in modra strpnost, ki v teh nestrpnih in slepo fanatičnih časih spominja na plemenito miselnost starih humanistov: »Toda rečem vam, spoštujte tudi* kar gledajo in česar se dotikajo drugi, čeprav je popolnoma na- 122 sprotno tistemu, kar vidite in česar se dotikate vi!« Kakšno modro opozorilo današnjemu času in kakšen sodoben, duhovit protest zoper vse besne ideologije našega sveta, ki so obsedle človeške množice. Misel na to obsedenost ljudi in narodov se nedvomno skriva tudi v ironičnem in obupanem vzdihu, ki se izvije v tej igri njegovemu rezonerju, ko pravi: »Vsej deželi boste vrnili mir. Neko resnico hočejo. Saj ni važno — kakšno. Samo da bo resnična, kategorična!« Toda te besede niso samo ogorčenje nad človeško nespametjo, temveč tudi izpoved o vesoljni in nepomirljivi žeji človeškega srca po resnici, ki pa človeštvu, ali vsaj razumnemu človeštvu vedno znova odgovarja z besedami Pirandellove resnice: »Jaz sem tista, ki vi mislite, da sem.« Z besedami, ki jim pisatelj dostavlja samo: »Glejte, o gospoda, tako govori resnica.« Tak je idejni smisel Pirandellove drame. Preko vse njene logike in dialektike ter preko vsega njenega grotesknega dogajanja pa je razlika melanholija neutešene žeje po resnici in nostalgija zavedne m misleče osebnosti, ki se čuti zaprto samo vase in brezupno izolirano od drugih osebnosti, zakaj človek je sam na svetu, resnica mu je zastrta in to tudi resnica o drugih ljudeh, celo o najbližjih. Človek je človeku privid, zato je v bistvu vsak popolnoma sam. Pi-randellov rezoner si govori o tem pred zrcalom takole: »Takole iz °ci v oči se prav dobro poznava. Nesreča je v tem, da te takega, kakor te vidim jaz, ne vidijo drugi! In v njih, dragi moj, kakšen s* tam? — Privid, dragi moj, privid! In vendar, poglej te norce. Ne da bi se zanimali za privid, ki ga nosijo v sebi, tekajo polni radovednosti za prividi drugih!« In kakor v potrdilo tej svojevrstni izpovedi doživi rezoner po tem monologu naslednje s slugo, ki mu javi obisk. »Ali si popolnoma prepričan, da sem jaz res tisti, s katerim bi radi govorili ti dve gospe?« — »Hm, ne vem . . . Rekli sta> gospejin brat. . .« Za tega slugo, za tega blizkega človeka je gospejin brat. Ta občutek samotnosti in filozofske nostalgije se v tej drami druži z izbrušeno logiko in duhovito dialektiko in še s fantastičnim, fesnično-neresničnim prividom življenja v umotvoru, ki je globoka >'zpoved današnjega časa, nas vseh in posebej — bizarnega in fanatičnega Pirandellovega duha. ,/. Vidmar. 123 Fran Lipah: Predavanje O prevratu je bila premiera Finžgarjeve »Verige«. Eno glavnih vlog je igral takrat igralec, ki je vzbujal splošno pozornost in vse mu je prerokovalo radi talenta veliko bodočnost. Sedaj hodi po Ljubljani bradat mož, ki se je morda kdaj letos ustavil pred lepakom »Verige« in pogledal, kdo igra sedaj tisto vlogo — njegovo vlogo. Gledališki čar, ki se ponavlja! * Zadnjič smo za igro »Dobrudžo« nabirali stare avstrijske uniforme. Prinesla je neka stara gospa, očividno obubožana in ki je imela nekoč lepše čase, bluzo kavalerijskega lajtnanta. Težko jo je odvila in ko so ji povedali, koliko bi dali zanjo, jo je stisnila kot otroka na prsi, nemo odkimala in urno odšla. Kakor vidite sem spet začel anekdote praviti, meni se to še najlepše zdi — in vam tudi! Ko sem zadnjič opozoril garderoberja, ki je iskal šivanko, da jo ima zabodeno na prsih v telovniku, jo je hitro izvlekel in rekel: »Saj meni ni nič, ampak doma bom še fantka pestoval, pa bi se mu lahko kam zadrla.« Mislil je na sinčka — v gledališki garderobi — ob polu u-zvečer — pred III. dejanjem! Življenje je lepo! Oni dan je rekla idealistka: če bi bila bogata, bi kupila vstopnice za ves teater in jih razdelila med revne dijake, delavce in bara* karje. To sanja samo revna idealistka! 1 i A Tc dni sem čital, da je zapisal neki angleški časnik: »Z nasiljem ni mogoče doseči trajne ureditve perečih vprašanj in vojne so nepotrebne, ker vojaške zmage ne vcepijo narodu nobenega prepričanja!« Tudi mi bomo tako rekli: »Orožje ne bo komandiralo prepričanja — dnevna politika ne gledališča!« Zdaj študiramo Cankarjeve »Hlapce«. To bo jubilej in morda še kaj več. Med skušnjo drugega dejanja, kjer premetava nadučitelj in Komar knjižnico ter se pogovarjata o Gregorčiču, Tavčarju, Cankarju in Tomažu Kempčanu, smo kar naenkrat obstali, zastrmeli nad Cankarjevim preroštvom se gledali in se nervozno smejali. Nekdo je omenil: »To je bil še več kot prerok.« Cankar je šel preko odra kot strahoten opomin. V pavzi smo govorili o naših starih igralcih in kar naenkrat — kakor bi Miklavž obiskal otroke — stopi med nas Danilo. »Otroci nekaj sem vam prinesel.« In nam je začel deliti tiskano pesmico, ki nam jo je poslal s podpisom naš nekdanji slavni ljubljanski karakterni igralec in operetni komik, na fronti oslepeli, vsem Ljubljancem še dobro znani Franta Bohuslav iz Prage. Naslov pesmi je »Jesen 1938«. Govori o češki tragediji in kliče nam vsem: »Naš narod zopet slaven vstane! Če pri drevesu samo vrh se zlomi, drevo živi močno še v koreninah, mladike nove spet požene in nove liste v prvi spet pomladi!« Ko smo se vračali na oder k »Hlapcem«, smo vsi mislili na Čehe ■n jaz sem si rekel, da bom tudi vam to povedal. Govorjeno v januarju 1939. (Konec.) i^S L A. Slovenska dela uprizorjena od otvoritve gledališča dne 29. septembra 1918 do 15. januarja 1939 Sezona 1918/19. Finžgar: Divji lovec Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo Aškerc: Nemški ne znajo Jurčič-Govekar: Deseti brat Špicar: Pogumni Tonček Cankar: Kralj na Betajnovi Cankar: Jakob Ruda Jurčič: Tugomer Linhart: Matiček se ženi Finžgar: Veriga Cankar: Lepa Vida Funt ek: Tekma Funtek: Za hčer Meško: Na smrt obsojeni V sezoni je bilo uprizorjenih 37 del z 224 predstavami; med temi j 3 slovenskih del z 69 predstavami. Sezona 1919/20. Majcen: Kasija Šorli: Na pologu Cankar: Hlapci Funtek: Kristalni grad Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Novačan: Veleja V sezoni je bilo uprizorjenih 33 del z 281 predstavami; med lemi 6 slovenskih del s jo predstavami. Premiera Predstav 29. IX. 1918 10 1 5. XI. 1918 S 7. XII. 1918 4 15. XII. 1918 6 17. XII. 1918 6 29. I. 1919 5 6. II. 1919 9 (Otrorite* dramskega gledaliičaj 18. II. 1919 3 M-) r. IV. 1919 11 13. V. 1919 2 (lij.) 27. V. 1919 1 («]•) 5. VI. 1919 4 28. VI. 1919 3 Premiera Ptedstav 15. X. 1919 6 1. XII. 1919 10 11. XII. 1919 11 14. II. 191^ 11 20. V. 1914[ w> 7 12. VI. 191^j 5 126 Sezona 1920/21. Cankar: Za narodov blagor Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Kraigher: Školjka Finžgar: Razvalina življenja Kosec: Mrakovi Premiera Predstav 16. IX. 1920 7 20. X. 1920 11 IJ. I. 192T 8 26. II. 1921 9 19. III. 1921 8 V sezoni je bilo uprizorjenih zj del z 213 predstavami; med temi 5 slovenskih del s 43 predstavami. S <“ z o u a 1921/22. Finžgar: Razvalina življenja Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Golia: Peterčkov e poslednje sanje T av c ar-Borštnik: Otok in struga Premiera Predstav 2. X. 1921 I 11. XII. 1921 10 25. XII. 1921 17 26. IV. 1922 8 V sezoni je bilo uprizorjenih zS del z 237 predstavami; med temi 4 slovenska dela s 36 predstavami. Premiera Predstav S e z o 11 a 1922/23. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski — 1 Cankar: Hlapci 18. X. 1922 8 Cankar: Romantične duše 21. X. 1922 6 Cankar: Kralj na Betajnovi n. XII. 1922 6 Golia; Peterčkove poslednje sanje — 7 Medved: Za pravdo in srce 25. II. 1923 11 Favčar-Borstnik: Otok in struga — 2 V sezoni je bilo uprizorjenih 33 del z zz$ predstavami; med temi 7 slovenskih del z 41 predstavami. 127 Sezona 1923/24. D _ , Premiera Predstav Medved: Za pravdo in srce — i Pregelj: Azazelj i. X. j923 7 Milčinski: Mogočni prstan 30. XI. 1923 18 Golia: Peterčkove poslednje sanje — 4 Jalen: Dom 15. IV. 1924 9 V sezoni je bilo uprizorjenih 28 del z 227 predstavami; med temi s slovenskih del z 39 predstavami. Sezona 1924/25. Meško: Pri Hrastovih Župančič: Veronika Deseniška Milčinski: Mogočni prstan Remec: Magda Lah: Pepeluh Golar: Vdova Rošlinka Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski V sezoni je bilo uprizorjenih 27 del z 215 predstavami; med temi 7 slovenskih del z 72 predstavami. Premiera Predsta 23. X. 1924 9 1. XII. 1924 17 — 4 20. XII. 1924 7 31. I. 1925 12 20. II. 1925 15 21. V 1925 8 Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. m sfe že pokusiti 6on6one, čokolado in kekse od tvrdke "Bon ~ rBon Ce še niste, oglasite se na Miklošičevi c. 30. Tel. 44-42 in ostali boste naš stalni odjemalec. NAUMANN TMeUntfo. itadiiiesl.10 Telefon št. 22-68 IGRA V TREH DEJANJIH. INSCENATOR: ING. ARH. E. FRANZ. SPISAL LUIGI PIRANP P°SLOVENIL CIRIL' KOSMAČ. a žena Lamberto Laudisi . Gospa Frola Ponza, njen zet . Gospa Ponzova Agazzi, svetnik Gospa Amalija, njego Dina, njuna hči Sirelli .... Gospa Sirelli jeva . Prefekt .... Centuri, komisar . Gospa Cinijeva Gospa Nennijeva . Sluga pri Agazzijevih Kraj: v glavnem Obleko g. Gregorina izde REŽISER: CIRIL DEBEVE.C' ieva ,t" ':v ;tU. L Levar Maria Vera M. Skrbinšek . V. Juvanova E. Gregorin M. Danilova A. Levarjeva F. Lipah N. Gabrijelčičeva • E. Kralj L. Drenovec A. Rakarjeva • P. Juvanova L. Potokar ““ Čas: današnji. Tekavec Karol, Gradišče Blagajna se odprs ob pol 20. Konec ob 22. Z najfepšimi modefi in naj6ofjšim defom I se priporoča DAMSKA KONFEKCIJA A. PAULIN LJUBLJANA Šelenburgova ulica št. 1 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh Jezikih * Ljubljana, Miklošičeva cesta it. 16