GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEVILKA 4 APRIL 1977 LETNIK XV. IZ VSEBINE: - Povečajmo možnost za letovanje naših delavcev - Kako v bodoče delovati v SOZD UNIAL - Merilo moralno-politične neoporečnosti Čebine so slavile 40-letnico ustanovnega kongresa KPS Noč od 17. na 18. april je ena najpomembnejših v naši zgodovini NOB, saj je tega datuma leta 1937 bil v majhni vasici Čebine nad Trbovljami I. ustanovni kongres Komunistične partije Slo- venije. Tovariš Miha MARINKO se rad spominja čebinskega kongresa, zato bi želel naše delovne ljudi seznaniti z njegovimi doživetji na ustanovnem kongresu leta 1937. Tov. Miha MARINKO je bil v tistem času sekretar pokrajinskega komiteja. Njegova vloga je bila organizirati vse priprave na (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariš Miha Marinko pripoveduje HI Tovariš Tito leta 1942 Naše vezi z zgodovino Pred nami sta dva pomembna praznika, ki jih bodo naši delovni ljudje praznovali mnogo bolj svečano kot je to bilo v navadi doslej. To je tudi povsem razumljivo saj 27. april, praznik ustanovitve OF ter 1. maj, mednarodni praznik dela sovpadata k letom jubilejev. Saj bomo letos praznovali tri pomembne obletnice in sicer: 40-letni-co ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnico prihoda tovariša TITA na čelo Komunistične partije Jugo- slavije in seveda 85. rojstni dan našega dragega tovariša TITA. To so brez dvoma prazniki, ki imajo za seboj izredno bogato zgodovino s katero se lahko ponosno ponašajo naši delovni ljudje. Prvi praznik je pomemben predvsem zato, ker je Osvobodilna fronta slovenskega naroda bila ustanovljena v času, ko je okupator že na veliko gazil in si podrejal male narode v Ev- (Nadaljevanje na 3. strani) VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA ČESTITAMO OB 1. MAJU, PRAZNIKU DELA! Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in uredniški odbor „Aluminija” Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu marcu in v obdobju I. — III. 1977. Indeks 1977/1976 prikazuje odnos dosežene proizvodnje na-pram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA D o s ež e n o mesečno kumula/t. 77/76 A. GLINICA 1. Izluženo — februar 100 96 96 84 2. — marec Kalcinirano 100 98 100 92 — februar 100 104 104 81 — marec ALUMINIJ 3. Elektroliza A 100 112 107 88 — februar 100 100 101 98 4. — marec Elektroliza B 100 100 101 99 — februar 100 100 99 100 5. — marec Livarna 100 100 99 107 — februar 100 103 98 100 6. — marec Anodna masa 100 97 98 100 — februar 100 14 59 31 — marec 100 186 103 67 PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PRO- IZVODA — III/1977 Na 1 tono proizvoda Plan -----------------——r—- marec I — III/77 1. GLINICA Al — hidrant — AhOs — boksit 100 97 99 — NaOH 100 84 93 — para 100 88 91 — El. energija 100 90 95 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 108 103 — kriolit 100 98 68 — Al. fluoriid 100 118 122 — El. energija Hala B 100 102 102 — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 104 99 — kriolit 100 98 77 — Al. fluoriid 100 116 112 — El. energija 100 100 101 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 — — katranska smola Za domačo porabo 100 — — — petrolkoks 100 102 103 — katranska smola 100 95 94 — El. energija 100 86 82 U E 7 P n n t MARCA N t L b U ut 1977 na delu na poti skupaj TOZD ALUMINIJ 3 * 2 5 TOZD GLINICA 4 — 4 TOZD PROMET — — — TOZD VZDRŽEVANJE 4 1 5 DS SKUPNE SLUŽBE 1 1 2 12 4 16 OBLIKA NESREČE padec osebe: 5 stik s skraj. temperat. 4 udarec predmeta 3 trčenje v prem. predmet 1 padec predmeta 2 udarec ob predmet 1 TOZD ALUMINIJ 1. Alojz Korže, mat. št. 4055, iz anodne mase, se je ponesrečil 13. marca. Pri vožnji v službo z mopedom je zaradi kamna na cesti padel in si poškodoval dlan leve roke. 2. Anton Kukovič, mat. št. 2340 iz hale A, se je ponesrečil 28. marca. Pri delu s prebijalcem skorje je zapeljal na dovodno zračno cev, predhodno pa ni izključil ventila. Ob sprostitvi zračne cevi se je prebij alee premaknil ter mu zapeljal čez levo stopalo. 3. Alojz Maroh, mat. št. 4260 iz hale B, se je ponesrečil 17. marca. Pri prebijanju peči 844 je ponesrečencu brizgnil tekoči' kriolit po levi veki. 4. Vlado Grabelšek, mat. št. 3524 iz hale B, se je ponesrečil 7. marca. Pri črpanju al. na peči 602 je pri aktiviranju zraka brizgnil tekoči al. na spojno cev ter ga opekel po obrazu in levem očesu. 5. Ivan Majoško, mat. št. 1130, iz anodne mase, se je ponesrečil 25. marca. Pri vožnji v službo je ponesrečenca zaslepil nasproti vozeči avto z nezasenčenimi lučmi, zaradi tega je zavozil v jarek ter si nalomil nadlaktnico leve roke. TOZD GLINICA 1. Jurij Mojzež, mat. št. 2666 iz skupine za tekoče vzdrževanje, se je ponesrečil 1. marca. Pri ročnem razkladanju odpadnih jeklenih cevi na traktorsko prikolico, ga je udarila upognjena cev po kolenu desne noge. 2. Franc Palčar, mat. št. 3423 iz glinice beli del, se je ponesrečil 11. marca. Pri nameščanju gumi cevi na jekleno cev, se je gumi cev snela in pritem polila ponesrečenca z vročo vodo. Dobil je opekline po stopalu leve noge. Vrtanje 3. Branimir Avguštin, mat. št. 4495 iz glinice beli del, se je ponesrečil 27. marca. Pri hoji po stopnicah k elevatorju za hidrat je ponesrečenec nerodno stopil in si zvil gleženj desne noge. 4. Dušan Predovnik, mat. št. 4208 iz skupine za tekoče vzdrževanje glinice, se je ponesrečil' 21. marca. Pri odkopavanju temeljev dekompozerjev, mu je padel drobec lužnate zemlje v levo oko. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Janez Marinič, mat. št. 2111 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 30. marca. Pri' izkopu jarka za ozemljitev portalnega žerjava v kotlarni si je ob udarcu ob sidemi vijak poškodoval sredinec desne roke. 2. Milan Slavinec, mat. št. 3267 iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 31. marca. Pri varjenju elektro Spirai za kalilno peč v strojni delavnici je ponesrečenec dobil opekline po sredincu desne roke. 3. Ivo Pišek, mat. št. 4463 iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 17. marca. Pri rezanju osovine na hidraulični stiskalnici mu je poškodovalo zapestje leve roke. Do nezgode je prišlo zaradi neurejenega okolja. 4. Jožef Serdinšek, mat. št. 4157 iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 2. marca. Na poti z dela je ob vključitvi' na prednostno cesto pred upravnim poslopjem tovarne trčil z mopedom v osebni avto in se težje poškodoval. 5. Ivan Pišek, mat. št. 512 iz strojnega vzdrževanja, se j‘e ponesrečil 7. marca. Pri dvigovanju jeklene palice mu je ta enostransko izpadlo iz rok. Palica ga je udarila v prstanec desne roke. Utrpel je lažjo poškodbo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Ivan Kmeža, mat. št. 367 iz splošne službe se je ponesrečil 30. marca. Peljal se je s kolesom proti domu. V Njivercah je padel. Pri padcu sii je poškodoval gleženj desne noge. 2. Vera Dobljekar, mat. št. 126 iz komercialnega sektorja se je ponesrečila 8. marca. Ponesrečenki je pri hoji po parketu spodrsnilo, pri čemer je padla in si poškodovala desno nogo. Čebine so slavile 40-letnico ustanovnega kongresa KPS (Nadaljevanje s 1. strani) kongres. Pred tem časom je bil tov. MARINKO v Goričanah aretiran in nato prisilno konfiniran v Trbovljah ter je tukaj živel v obdobju 5-ih let pred kongresom. Tov. Miha MARINKO se takole spominja predobdobja ustanovnega kongresa: »Ko se je Edvard Kardelj vrnil tistega leta iz Moskve, me jel poklical na sestanek v Ljubljano in mi tedaj poveril tehnično organizacijo sestanka za ustanovitev KPS. Zadolžen sem bil, da poiščem kar najbolj varen kraj za sestanek in organizacijo, za sprejem vseh delegatov, kar pa seveda ni bilo lahko, saj smo bili komunisti vedno preganjani pred žandarji. Po posvetovanju z okrožnim komitejem KPS v Trbovljah smo se odločili na] bi bil kongres v majhni cerkvici na Čebinah, kjer je bil tedaj ključar Anton BARLIČ, član KP. Pri njemu se je kasneje tudi odvijal kongres, kar pa je seveda ostalo v popolni tajnosti. Za sprejem delegatov so bili zadolženi določeni komunisti (Salamon in Farč-nik). Tajnost smo si zagotovili, saj smo že tedaj imeli zelo velik vpliv na okolje, zlasti v kulturnih društvih »Svobode«. Leta 1935 smo v Celju priredili veliko manifestacijo na kateri se je zbralo preko 12.000 ljudi. Tu so bile tudi volitve v novo vlado, ki jo je prevzel Stojadinovič, policijski minister je bil Korošec, kateri je zaslutil, da se začenjajo komunisti uveljavljati, zato je začel z direktnim napadom na vse nas. Zaradi tega smo se morali boriti na razne načine in ustvarjati trdnejšo povezavo med nami in člani sindikatov, kar je bil vzrok, da se je že tedaj začela oblikovati enotna delavska stranka, s katero bi naj KPS zagotovila tesnejšo povezavo in enotnost delavskega razreda. Nenehni boji so bili tudi s kulturbundovci, ki so takrat začeli v Sloveniji močno dvigati svoje glave. V te boje se je tudi nenehno vmešavala ko-minterna, ali naj zmaga proletarska ali buržoazno demokratska revolucija. V tistem času smo se opredelili vsi Jugoslovani za ureditev protifašistične fronte, za kar pa ni bila kominterna navdušena, zato je tudi predlagala naj prevzame politično vodstvo KPJ Gorkič, tov. TITO pa naj bi bil le organizacijski sekretar. Te želje kominterne se seveda niso uresničile, kajti tov. TITO se je vrnil iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo in prevzel vodstvo KPJ ...» Tov. Miha MARINKO ugotavlja, da je bil slovenski kongres komunistične partije zelo uspešen. To se je zlasti pokazalo kot pozitivno v kasnejšem narodnoosvobodilnem boju narodov Jugoslavije. Kajti, dejansko je zmagala ljudska revolucija, katera je zajela v boj za našo socialistično neodvisnost široke ljudske množice. Franc VREŽE, ml. čiščenje katodnega bloka pred zalivanjem Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenska vprašanja delavcev in obveščanje Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja in obveščanje se je sestal na svoji 11. redni seji dne 22, marca 1977. Razpravljal in sklepal je o naslednjih zadevah: — razdelil je sredstva za individualno stanovanjsko gradnjo in sicer: — za kreditiranje gradnje in naikup stanovanjskih hiš v znesku din 1,500.000.— so dobili: Štefan Brglez, mat. št. 3647 TOZD tov. aluminija 40.000.00 din Jože Resman 3750 TOZD vzdrževanje 55.000,— din Franc Kurež 3152 TOZD vzdrževanje 26.000,— din Alojz Lovrenčič 3207 TOZD vzdrževanje 23.000,— din Martin Kosenburger 3265 TOZD vzdrževanje 40.000,— din Janez Strafela 3516 TOZD promet 30.000,— din Anton Planinšek 3726 TOZD vzdrževanje 27.000,— din Martin Milošič 3000 DS SS 50.000 — din Avgust Šibila 3331 TOZD tov. aluminija 40.000.-P din Ivan Brglez 4094 TOZD tov. aluminija 100.000,— din Roman Varžič 3731 TOZD tov. aluminija 40.000.— din Janko Krapša 3720 DS SS 40.000,— din Bojan Stanič 3396 TOZD vzdrževanje 40.000,— din Kristina Intihar 3332 TOZD tov. aluminija 40.000.-H din Alojz Smolinger 3493 TOZD promet 40.000,— din Alojz Serdinšek 3634 DS SS 30.000,— din Branko Horvat 3352 TOZD vzdrževanje 80.000,— din Maks Ivančič 3258 TOZD vzdrževanje 50.000,— din Alojz Avguštin 3617 TOZD tov. glinice 40.000.— din Franc Vratič 3508 TOZD tov. aluminija 30.000.— din Hinko Dasko 3705 TOZD vzdrževanje 30.000.— din Viktor Jus 3591 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Milan Slavinec 3267 TOZD vzdrževanje 40.000,— din Janko Kirbiš 3710 TOZD promet 25.000 — din Mirko Zajšek 3800 TOZD tov. aluminija 34.000,— din Anton Zafošnik 3777 TOZD tov. glinice 40.000.— din Dušan Kolarič 3893 DS SS 50.000,— din Anton Peršuh 3448 TOZD vzdrževanje 50.000,— din Sergej Pavličev 3973 TOZD vzdrževanje 50.000,— din Martin Angel 3950 DS SS 50.000,— din Janez La j h 3745 DS SS 100.000,— din Alojz Krajnc 3624 TOZD tov. aluminija 50.000,— din Terezija Medik 3886 DS SS 90.000,— din Odplačilna doba je 20 let z 2 % obrestno mero. — za kreditiranje rekonstrukcije stanovanjskih hiš v znesku din 1,000.000.— so dobili: Franc Tomanič 1587 TOZD vzdrževanje 16.000,— din Stanislav Polanec 1550 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Jože Slana 1641 TOZD promet 30.000,— din Rudolf Marušek 590 TOZD tov. glinice 30.000,— din Jakob Malek 1849 TOZD tov. glinice 30.000,— din Franc Debeljak 1498 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Vinko Kokol 1270 TOZD tov. glinice 11.000,— din Anton Golob 2305 TOZD promet 30.000.-§i din Stanislav Vindiš 2169 TOZD tov. aluminija 12.000,— din Ivan Koren 2345 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Anton Pergar 1310 TOZD vzdrževanje 30.000.-q- din Janez Terbuc 2565 DS SS 30.000.— din Maks Bezjak 2007 TOZD tov. glinice 30.000,— din Anton Horvat 2061 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Štefan Vidovič 2371 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Marjan Primc 1736 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Franc Majhen 1754 TOZD vzdrževanje 30.000,— din Alojz Sladnjak 2397 TOZD promet 30.000,— din Janez Majhen 2300 TOZD promet 30.000,— din Franc Mohorko 2276 TOZD tov. glinice 30.000,— din Katica in Ferdo Topolovec 2590 DS SS 13.000,— din Franc Merc 2315 TOZD tov. aluminija 30.000,— din Štefan Nahberger 3533 TOZD tov. glinice 30.000,— din Marjeta Mlakar 2238 DS SS 30.000,— din (Nadaljevanje na 8. strani) Naše vezi z zgodovino (Nadaljevanje s 1. strani) ropi, medtem ko pa drugi praznik sega daleč nazaj v Zgodovino nenehnega boja delavcev za njihove osnovne pravice, katere so jim bile kratene dolga stoletja. Prav zato pa je 1. maj tudi resnično naš pravi delavski praznik — praznik široke množice ljudi po vsem svetu. Letos pa nam oba omenjena praznika pomenita še mnogo več kot prejšnja leta, saj bo prav letošnje leto ostalo zapisano v naši zgodovini z zlatimi črkami. Letos namreč mineva 40 let, odkar je tovariš TITO stopil na čelo naše partije in spremenil tok zgodovine v tisto smer, ki je najavljala delavskemu razredu Jugoslavije velik preokret. Z njegovim prihodom je namreč začela celoviteje dozorevati strategija naše revolucije, ki je bila zasnovana na temeljih marksistične znanstvene misli, ki jo že polnih 40 let zelo uspešno uresničujemo pod njegovim vodstvom. Razumljivo je da bodo naši delavci praznovali tako 21. april — kot tudi 1. maj v znamenju velikih prizadevanj za čimuspešnejše gospodarjenje v svojih delovnih organizacijah. Jubilejno leto je zares enkratno saj za vse naše narode in narodnosti ter za delavski razred pomeni 40-let-nica ustanovitve Komunistične partije Slovenije v povezavi s 40-letnico prihoda tovariša TITA na čelo KP Jugoslavije nekaj na kar je delavski razred čakal mnoga leta. 1. maj pa nam vsem pomeni toliko več, ker le-tega praznujemo ne le v letu pomembnih jubilejev, ampak predvsem tudi zato, ker ga praznujemo ob izredno velikih naporih za stabilizacijo našega gospodarstva v prizadevanjih za varčevanje, za zniževanje stroškov in splošne porabe. Tudi mi v naši delovni organizaciji moramo dati vse od sebe, da bomo v celoti kos sprejetim stabilizacijskim programom kateri nam bodo še kako koristno pomagali pri prebroditvi mnogih težav v proizvodnji, ki mora biti resnično uspešna ter plod našega skupnega dela. Novi zakon o združenem delu nam daje široke možnosti —■ pa tudi obveze. Seveda pa se zato ne pustimo zavesti na naši samoupravni poti prav od nikogar, saj smo še vedno priče mnogim neopravičenim posegom v delavčeve pravice. Kljub temu, da se delavcu zagotavlja popolno svobodo pri upravljanju in gospodarjenju v svoji delovni organizaciji. Vsi skupaj se dobro zavedamo, da smo kos sleherni nalogi in da znamo tudi dobro gospodariti, da smo še sposobni tudi za delovanje na področju samouprave in podobno. Zato naj bo jubilejno leto resnično tista preokretnica, ki bo tudi pri nas prišla do polne veljave v vsakodnevnih prizadevanjih za čimboljše gospodarjenje. Naš dolg tovarišu TITU ob njegovem 85-rojstnem dnevu bo najbolj poravnan le v primeru, da bomo postali resnično dobri gospodarji in, da bomo dosledno izvajali sprejete naloge na vseh področjihnašega delovanja. Za vse naše narode — za celoten delavski razred v socialistični Jugoslaviji ima ta TITOV jubilej globok smisel in izreden pomen. Ime in delo tovariša TITA sta že zdavnaj prerasla okvire zveze komunistov in postala neposreden interes slehernega delovnega človeka. Ob obeh pomembnih praznikih kot sta 27. april in 1. maj mi Slovenci v tem letu še posebej ponosno praznujemo u-stanovitev Komunistične partije Slovenije. S ponosom se bomo letos ob 40-letnici spomnili na noč od 11. na 18. april 1937 ko je bil v Čebinah nad Zagorjem ustanovni kongres KPS. S tem največjim dogodkom pri nas, pa smo Slovenci odgovorili naraščajočemu terorju, ki je že divjal tako pri nas kot tudi okrog nas. Člani KPS so prevzeli v svoje roke vajeti in s tem seveda tudi zgodovinsko odgovornost, dokazali pa so tudi to, da je delavski razred stopil na čelo svojega naroda v boju za svoje pravice. Prav zato naj bodo naša praznovanja v letu jubilejev podkrepljena z delovnimi uspehi, z dosledno opravljenimi nalogami tudi na torišču družbenopolitičnega dela. Mnogi bomo praznovali praznike na svojih delovnih mestih v neposredni proizvodnji zavedajoč se dejstva, da prav proizvajalci prispevajo levji delež v stabilizaciji našega gospodarstva, preprečujoč vse večje inflacije in podobno. To nase delo pa nas še toliko bolj obvezuje, da v duhu novega zakona o združenem delu, katerega so sprejeli milijoni naših delovnih ljudi, storimo vse za naš skupni boljši jutri. Praznik dela naj bo torej letos v letu jubilejev resničen praznik velikih uspehov, naj bo resničen praznik vseh delovnih ljudi — celotnega delavskega razreda, ki je resničen in edini pravi nosilec vsega naprednega. Tudi v bodoče trdno stojmo na čelu naših nenehnih prizadevanj za boljše proizvodne uspehe. Saj bomo le tako uresničili svoje težnje po boljših osebnih dohodkih. Pomagali bomo torej sebi in družbi. Leto jubilejev praznujmo dostojno in uspešno, saj bo prav to naš največji doprinos k čestitkam in dobrim željam ob TITOVEM 85. rojstnem dnevu, kateremu iz srca čestitamo z željo, da bi nas še dolgo let vodil na poti, ki si jo je narod naše socialistične Jugoslavije priboril prav pod njegovim vodstvom. Ob delavskem prazniku pa še iskrene čestitke ter najboljše želje za mnogo delovnih uspehov vsem članom kolektiva in njihovim svojcem tudi v imenu uredniškega odbora ter vseh DPO organizacij našega delovnega kolektiva! France Meško Povečajmo možnost Delavci' strokovnih služb že nekako dve leti intenzivno iščemo rešitev problematike našega počitniškega doma v Crikvenici n s tem sploh ustreznejšo rešitev letovanja delavcev TGA. Ta problematika je bila že obravnavana v temeljih kadrovske politike do leta 1980. V tem dokumentu so se delavci strinjali z variantno rešitvijo: bodisi, da porušimo obstoječe objekte v Crikvenici in zgradimo nove, bodisi, da Crik-venico prodamo in gradimo drugje. Po temeljiti, študijski obdelavi problematike, smo se odločili, da si ogledamo parcele na otoku Cresu, ki bi bile eventualno primerne za gradnjo počitniških objektov. O tem ogledu je nastalo naslednje poročilo: Dne 10. in 11. t. m. smo delavci TGA: Vlado Peternel, Anton Kurilič, Ludvik Mesarič itn Filip Dolinar obiskali otoka Cres in Lošinj, z namenom ogleda parcel za gradnjo počitniških objektov. Pri’ presoji primernosti posameznih zemljišč im objektov smo opravili' primerjavo z našim domom v Crikvenici, upoštevaje naslednje kriterije: — možnost dostopa do objekta, — možnost zabave, — možnost rekreacije, — urejenost plaže in oko- lja, — potrebne investicije, — končna primerjava s Crikvenico Najprej smo si ogledali zemljišče v neposredni bližini mesta Cresa, ki ga je možno kupiti, in na katerem so bila že opravljena določena zemeljska dela. — do tega zemljišča je vsekakor težje priti kot v Crikvenico, saj je potrebno potovati, s trajektom, kar smo upoštevali pri vseh nadaljnjih objektih, tako da smo dali Crikvenici po tem kriteriju vsekakor absolutno prednost. — Možnost zabave je približno enaka kot v Crikvenici, saj je zemljišče tako-rekoč v mestu. — Možnost rekreacije je neprimerno večja kot v Crikvenici, saj je zemljišče približno petkrat večje kot Mestece Valun v Crikvenci in bi lahko na njem zgradili različne športne objekte. — Urejenost plaže in okolja je približno enaka kot v Crikvenici, vendar bi bilo potrebno plažo, ki je nekajkrat večja kot v Crikvenici, še dodatno urediti. — Invesiticije bi bile približno enake oziroma nekoliko večje kot v Crikvenici, vendar bi za te investicije tudi več dobili kot v Crikvenici. Pri končni oceni nas je motilo to, da je s tem zemljiščem oziroma plažo nekaj narobe. Dobili' smo namreč zanesljive informacije, da na omenjeni plaži poleti tako rekoč ni kopalcev, kar pomeni najbrž samo to, da je morje iz nekih razlogov umazano in manj primerno za kopanje (kanalizacija, morje brez morskih tokov, ki bi odnašali umazanijo?) Če bi se ta sum po ponovnem preverjanju izkazal kot neutemeljen, potem bi imela ta lokacija vsekakor prednost pred Crikvenico. Nerezine £«§ kraj, kjer gradita počitniške hišice KK Ptuj in KK Krško. Vsekakor zanimiva gradnja, ki ji je mogoče očitati le nekoliko preveč »industrijski videz« (strnjeno naselje), sicer pa ima razen dostopa in možnosti zabave vsekakor prednost pred Crikvenico. Tako smo tudi v končni oceni postavili Nerezine pred Crikvenico, vendar s pogojem, da bi morali delavcem, ki želijo letovati v mestu z mnogimi hoteli to omogočili z nakupom sob v Poreču, Murterju itd... Počitniški dom IMPOLA na Malem Lošinju tj-v o tem ni vredno izgubljati besed, saj je v vseh pogledih slabši kot Crikvenica oziroma je zaradi nemogoče lokacije (tik ob glavni cesti), več kot slabe plaže itd., primerjava s Crikve- nico tako rekoč nemogoča. Ribiško naselje Valun na otoku Cresu je kraj, ki nas je navdušil in razen glede možnosti zabave in dostopa, prekaša Crikvenico v vsakem pogledu. Po urbanističnem načrtu je v tem kraju, ki ima dve gostilni, trgovino, mesnico in kakih 15 hiš, predvide-na gradnja počitniških hišic. Te hišice je možno graditi na več lokacijah, vendar je kompleks, na katerem je tudi čudovita peščena plaža, tik ob naselju, najugodnejši. Najugodnejši zaradi tega, ker je do njega speljana zelo dobra asfaltna cesta, elektrika in vodovod, in ker so zemljišče lastniki pripravljeni prodati po ugodnih cenah. (Nadaljevanje na 5. strani) za letovanje INFORMACIJA 0 POGOVORIH Že tekom meseca marca je poslovno-koordinacijski svet razpravljal o informaciji o možnosti priključitve TOZD livame lahkih barvnih kovin v sestavi OZD IBT Trbovlje k naši organizaciji združenega dela. Z namenom, da bodo vsi naši sodelavci pravilno in pravočasno informirani, pred-no začnemo širše razpravljati o združitvi oziroma se za to tudi odločimo, želimo s tem seznaniti vsaj v grobem ves delovni: kolektiv. V okviru razvojnih koncepcij OZD TGA tako v elaboratu ob združevanju z OZD Impol kot v osnutku srednjeročnega plana, je bil jasno opredeljen razvoj OZD TGA tudi v smislu višje stopnje predelave aluminija v polproizvode oz. finalne proizvode. Da bo prišel pri izdelavi razvojnih programov OZD TGA verjetno prvi v razpravo projekt o proizvodnji litih izdelkov na samem začetku velikih investicijskih vlaganj, je bolj slučaj, kot dajanje prednosti. Pojavila se je namreč možnost najožje povezave s TOZD livarno lahkih barvnih kovin Trbovlje. Že koncem lanskega leta so navezali vodilni delavci IBT Trbovlje z nami stike dn nam ponudili, da se zaradi njihove celotne reorganizacije priključi k TGA Obrat livame lahkih barvnih kovin, ki je sedaj začasno še v sklopu TOZD industrijska proizvodnja IBT. Smatrali so namreč, da je vertikalno združevanje z osnovno surovinsko bazo osnovni predpogoj za renta- bilno poslovanje njihovega obrata. Naš glavni direktor je imenoval skupino strokovnih delavcev, da si ogleda obstoječe stanje Kvarne v Trbovljah. Temu je sledila vrsta obojestranskih obiskov, komisa j a pa je podala tudi prvo informacijo, ki jo je obravnaval poleg strokovnih delavcev tudi poslovno-koordinacijski svet. Livarna lahkih barvnih kovin v Trbovljah je popolnoma odvojeno locirana od o-stalih obratov oz. TOZD OZD »IBT« in predstavlja zaključeno celoto z 2800 m2 pokmte im 1500 m2 nepokrite površine. V dveh proizvodnih halah so locirani visoko- in nizko-tlač-ni stroji, livarske pretaljeval- ne in vzdrževalne peči, čistilnica, mehanska obdelava in manjša orodjarna. Tem halam pripada še zaključen energetski del, skladišče, pisarniški del, laboratorij, družbena prehrana in sanitarije. Osnovni proizvodni program Kvarne je visokotlačno litje ALzlitin in v manjši meri tudi Zn-zlittin, nizkotlačno litje in kokilno litje Al-zlitin Skupna inštalirana kapaciteta je cca 1000 ton (letno) v odvisnosti od asortimana ulitkov. Investicije v novo proizvodnjo je livarna v Trbovljah začela leta 1974 tako, da je večina strojnega dela novejšega izvora. Proizvodnja, ki so jo v tem času dosegali je izkoristila kapacitete samo 50 odst. za kar pa obstoja dosti objektivnih vzrokov. Pred- vsem moramo takoj povedati, da so težave, ki spremljajo novo proizvodnjo povsod prisotne. Tem večje pa so, če gre za popolnoma novo vrsto litja, prilučitvijo mladih delavcev novi tehnologiji od livarjev, čistilcev oz. obdelovalcev ulitkov pa tja do orodjarjev, konstrukterjev in vodstvenega kadra. Povrh pa so se na tržišču spoprijeli s konkurenco velikih livarn kot so: LTH Škofja Loka, Mariborska Kvarna, Petar Drapšin Mlade-novac in drugi, ki so biH v tehničnem in komercialnem pogledu daleč pred njimi. V tej borbi so kmalu uvideli, da jim manjka močna lastna o-rodjama, ki jim bo sposobna pravočasno in hitro zagotoviti orodja za proizvodnjo ulitkov, ker so usluge tujih orodjarn drage in jim zmanj- naših delavcev (Nadaljevanje s 4. strani) Okvirna cena kvadratnega metra bi bila 50 dinarjev kar je v primerjavi s cenami za zemljišča na Lošinju itn na celini, kjer prodajajo kvadratni meter zemlje po 400 dinarjev, zelo poceni. Na zemljišču, ki je poraščeno z gozdom oljk, je dosti primernega kamenja za gradnjo, tako da ob primerni mehanizaciji (kompresor, drobilec), razen cementa, strešnikov in lesa, ki ga imamo dovolj v delovni organizaciji, praktično:, ne bi potrebovali drugega gradbenega materiala. Vsi, ki smo si ogledali omenjeno zemljišče,, smo soglasni, da bi težko kje ob Jadranu našli lepši' prostor in ugodnejše razmere za gradnjo kot je Valun. Prepričani smo, da bi bili v tem kraju zadovoljni tako tisti, ki bi si sami kuhali kot tilsti, ki bi se hranili v gostilni. Seveda pa Valun ni primeren za tiste, ki si žele mestnega hrupa, glasbe, komoditete, nakupovanja po trgovinah, gneče itd. Tem bi morali omogočiti letovanje drugje. "!"r ' ' » . S S kasnejšo gradnjo u-strezniih objektov, bi bil Valun primeren tudi za aktivno rekreacijo. SINTEZA DOSEDANJIH SPOZNANJ, KI MORAJO VPLIVATI NA NAŠO ODLOČITEV O GRADNJI POČITNIŠKIH OBJEKTOV Iz zbranega gradiva je razvidno, da nam vsi strokovnjaki, ki smo jih konzultirali, odsvetujejo kakršnokoli adaptacjo v Crikvenici, Ptujski projektivni biro pa odsvetuje tudi novogradnjo na lokaciji v Crikvenici, ker ne zagotavlja postavitve kakršnihkoli rekreacijskih, objektov. Ta parcela je tako mala, da zadostuje samo za postavitev objekta, ki pa je tudi omejen, saj plaža ne prenese bistvenega povečanja števila kopalcev. Karkoli bomo gradili odsvetujemo graditev lastne kuhinje, torej moramo graditi na taki lokaciji, da bodo imeli tisti, ki ne želijo samii kuhati možnost prehrane v gostinskem lokalu . Lasten gostinski lokal in kuhinjo odsvetujemo, ker bistveno podražuje letovanje in ker skoraj ni mo-moče dobiti kvalificiranega osebja, ki bi bilo pripravljeno delati samo za določen čas. Nerentabilnost kuhinje v objektu kot bi bil naš je razumljiva, saj ni zadostnega števila penzionov, naši ljudje pa so pripravljeni letovati le v mesecu juliju im avgustu, medtem ko morajo lokali, ki hočejo biti rentabilni, poslovati praktično vse leto. Kot primer naj navedem hotel Mediteran, ki stoji v Crikvenici v neposredni bližini našega doma. V tem hotelu bodo cene oskrbnega dne letos 150 dinarjev, medtem ko bi morali v našem domu, če bi hoteli poslovati brez izgube imeti ceno okrog 160 dinarjev. To pa le zaradi kuhinje, v kateri mora biti število zaposlenih pri 40 gostih (toliko postelj imamo) skoraj enako kot bi bilo pri 100 gostih. K temu je potrebno dodati le še to, da zahtevajo upravnik, kuharice in natakarji osebne dohodke, ki so na ravni osebnih dohodkov naših direktorjev tozdov. Pri gradnji ali nakupu moramo upoštevati tako želje ' tistih, ki zahtevajo udobje kot tistih, ki si žele mir. Pri gradnji in nakupu moramo upoštevati finančne možnosti, ki smo jih opredelili v »Temeljih kadrovske politike za obdobje do leta 1980«. PREDOLG ZA GRADNJO 07TROMA NAKTTP OBJEKTOV ZA LETOVANJE DELAVCEV TGA KIDRIČEVO Glede na ugodne možnosti nakupa zemliišča za gradnjo zidanih počitniških hišic v Valunu na otoku Cresu in upoštevaje, da ni malo članov delovne skupnosti, ki si' želijo preživeti dopust v hotelskih sobah, v mestu, kjer je možnost udeležbe na raznih zabavnih prireditvah, skladno s temelji kadrovske politike do leta 1980, predlagam: Odprodajo počitniškega doma v Crikvenici najboljšemu ponudniku, pri čemer je orientacijska cena za prodajo 5 milijonov dinarjev. Nakup zemljišča za gradnjo zidanih počitniških hišic v Valunu na otoku Cresu. Kupimo od en do dva hektara zemljišča, na katerem bo možno zgraditi ca 30 hišic in pripadajoče objekte za rekreacijo in zabavo. Do letošnje glavne sezone poskušamo zgraditi 10 hišic. Gradimo v lastni režiji tako, da iz delavcev vseh TOZD in DS SS formiramo brigado 15 — 20 delavcev, ki bo do meseca junija intenzivno poskušala zgraditi kar največ hišic. Pri tem računamo predvsem na udeležbo mladincev. Za nakup zemljišča in gradnjo hišic se odobri 5 milijonov dinarjev. Ta sredstva bomo zbrali in porabili postopoma do leta 1980. - Viri sredstev: izkupiček za počitniški dom v Crikvenici; namenska sredstva, ki jih vsako leto izločamo za vzdrževanje iti gradnjo počitniških domov (10% od regresov za letni dopust), bančni krediti. Nakup dveh apartmajev v turističnem naselju Cer-var v Poreču, nakup dveh sob v hotelu Delfin v Plavi Laguni v Poreču in na-kup treh sob v hotelu, ki bo letos zgrajen na otoku Murter. Za nakup sob v hotelih se odobri 2 milijona dinarjev. Viri sredstev: izkupiček za počitniški dom v Crikvenici; namenska sredstva za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov; bančni krediti. -Omejitev predlaganega objekta. Gradnja in nakup objektov za letovanje delavcev se izvede v predlaganem obsegu in rokih samo v primeru', če dobimo s prodajo počitniškega doma v Crikvenici najmanj 5 milijonov dnarjev. Sicer se zgradi ustrezno manj hišic oziroma se pri gradnji več-j‘ega števila hišic pomaknejo roki v naslednje srednjeročno obdobje. SKLEP Predlagani projekt nam zagotavlja za ca. 2 milijo- na dodatnih investicij (ostali denar je od prodaje počitniškega doma) ca. 100 lastnih ležišč za letovanje v različnih krajih ob Jadranu. Kraji, ki jih predlagamo lahko zadovoljijo tako tiste, ki si želijo zabave in hotelskega udobja (Poreč, Murter) kot tiste, ki bi imeli radi na dopustu mir, čisto naravno okolje in domačo hrano (bodisi, da si sami kuhajo, bodisi, da se hranijo v gostilni). Na drugi strani zahteva projekt Crikvenica (ki ga ne predlagamo) mnogo več denarja in ponuja bistveno manj ugodnosti. Tako zahteva ca. 50 ležišč (sedaj jih imamo 42) v Crikvenici kar 4 milijone dinarjev (adaptacija), medtem ko bi morali za 100 ležišč, ki nam jih daje predlagani projekt, zbrati več kot 10 milijonov dinarjev (novogradnja), kar pa objektivno nismo niti sposobni storiti. Odločitev torej kljub naši sentimentalni navezanosti na Crikvenico ne sme biti pretežka, saj smo končno dolžni, kot določa ustava in naši splošni akti, gospodariti' s skrbnostjo dobrih gospodarjev. Filip Dolinar MED IBT TRBOVLJE IN TGA šujejo ekonomičnost poslovanja. Prav tako pa so uvideli, da bi jim zagotovljena surovinska baza dajala določene prednosti na tržišču. Posledica takšnega dosedanjega poslovanja je bila, da so v tem času poslovali nerentabilno oz, z določeno izgubo. Danes zaposluje obrat livarne v Trbovljah 116 delavcev, z novim formiranjem v TOZD pa predvidevajo 129 delavcev vključujoč namreč tudi tiste delavce, ki so do sedaj delali za njih v okviru skupnih služb. Naša strokovna komisija, ki je pripravila prvo informacijo o združitvi, je podrobno opisala njihovo obstoječo proizvodnjo, komercialno, finančno in organizacijsko proble- Dimnik matiko. Smatrala je, da z ozirom na naš srednjeročni razvoj, ki je vsekakor v višji stopnji predelave našega osnovnega metala aluminija, e-ventualna priključitev takšnega obrata kot samostojnega TOZD v okviru OZD TGA pomeni hitrejši' pristop v tej smeri. V to nas sili tudi današnja ekonomska nuja o vertikalni povezanosti surovin do finalnih proizvodov in novi dohodkovni odnosi, kot jih predvideva Zakon o združenem delu. Doslej smo se u-kvarjali samo s pridobivanjem aluminija, eventuelna takšna integracija pa bi pomenila pospešen začetek naše druge faze razvoja — predelave. Seveda je komisija nakazala v svojih zaključkih tudi o-stale smernice, ki bi bile nujne, da takšna združitev uspe, da se zagotovi rentabilno poslovanje in da v končni fazi dosežemo dohodek, ki nam bo omogočil zadovoljevati vedno večje osebne, skupne in družbene potrebe ter interese. Poslovno-koordinacijski svet je zato sklenil, da se čim hitreje začne izdelovati elaborat o združitvi, ki bo obširneje analiziral takšno združitev in ki bo potem tudi osnova za vso samoupravno razpravo v naši organizaciji združenega dela. Niko Pauko, dipl. ing. Kako v bodoče delovati v Na svoji tretji redni' seji je dne, 24. 2. 1977 delavski svet SOZD imenoval za predsednika poslovodnega odbora SOZD dosedanjega pomočnika direktorja za tehnična vprašanja IMPOL-a tov. Franjo KIKECA, dipl. ing. Tov. Kikec je v skladu z razpisnimi pogoji predložil razpisni komisiji gradivo: »Nekatera aktualna vprašanja pri uveljavljanju SOZD UNI-AL in naloge predsednika poslovodnega odbora SOZD«. Gradivo nakazuje osnovne obrise, kako naj bi se SOZD v bodoče razvijala, kakšna je problematika, ki tak razvoj spremlja in kako bi bilo treba delovati, da bi SOZD resnično zaživela. Razpisna komisija je bila mnenja, da se omenjeno gradivo objavi. Da ne bi zadeva izpadla preobširno, smo se odločili, da objavimo le zad; njo, t. j. 7. točko gradiva, ki obravnava izhodišča nadaljnjega uveljavljanja SOZD: »Očitno je, da morajo temeljiti izhodišča, kako uresničevati bodoče delovanje in u-veljavljanje SOZD, na ocenah sedanjega položaja. Sedanje stanje v SOZD, pa je dokaj neugodno. V svojem razvoju doslej je pokazal SOZD zelo pičle sadove. V skoraj dve iin polletnem obdobju, se SOZD ni uspel sodno registrirati. V tem času SOZD tudi ni zaživel kot celota: niti v sistemskem niti v gospodarskem oziru. Ni bil sposoben, da bi na svoji ravni postal taka gonilna sila poslovnega in samoupravnega življenja, kot se to od njega pričakuje. Glavni razlogi za takšno stanje so predvsem ekonomskega značaja, zlasti v možnostih za pridobivanje dohodka. Če bi obstojali pogoji za trajnejše ustvarjanje večjega dohodka, bi bil maneverski prostor večji, napetosti bi popustile in lažje bi bilo povezavo v SOZD utrjevati, bolj uspešno bi jo lahko dolgoročneje snovali na podlagi medsebojne solidarnosti in trajnejše vzajemnosti pri ustvarjanju dohodka. V zaostrenih pogojih gospodarjenja in pri omejenih možnostih pridobivanja dohodka, pa se, na- sprotno, okrepljeno odražajo vsi negativni vplivi raznih objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Le-ti potem zaostrujejo položaj tudi povsod tam, kjer za to ni objektivnih razlogov. Med odločilne objektivne dejavnike štejemo predvsem težaven gospodarski položaj aluminijske industrije. Gre za dolgotrajnejše, neustrezno in prepočasno reševanje nekaterih poglavitnih vprašanj panoge, kakor: vprašanja de- gresivnih cen aluminija, nerešenih cen električne energije, visokih zakonskih oziroma pogodbenih obveznosti in nekatera neurejena sistemska vprašanja (takse, carine itd.). Posledica takšnih razmer so trajni pojavi, da se izgublja dohodek, kar proti njuni volji nenehno zaostruje odnose med obema delovnima organizacijama, podpisnicama Sa- moupravnega sporazuma o združitvi. Mnogi vzroki za nesoglasja izhajajo iz časov pred integracijo. Ob priliki same integracije, se je razčistilo sicer veliko starih problemov, vsega pa vendar ni bilo mogoče urediti. Tako so bila npr. nekatera vprašanja razvojnih ciljev samo načelno dogovorjena misleč, da jih bomo lahko naknadno znatno uspešneje razčiščevali. Ves ta proces usklajevanja predvsem, kar se razvojnih programov tiče, pa se sedaj veliko prepočasi odvija. Po združitvi je bilo tudi veliko premalo storjenega, da bi vsestransko izboljševali odnose, da bi oba kolektiva učinkovito zbliževali, da bi ustvarili ustrezno klimo medsebojnega zaupanja in utrjevali medsebojno solidarnost. Namesto vsestranskega sodelovanja, je bila nenehno prisotna težnja, kdo bo imel v dani situaciji prav, in kdo bo moral popustiti. Nenehno je bila prisotna bojazen, da ne bi kadarkoli eden povlekel poteze, ki bi drugemu škodovala ali ga poslovno prizadela. Takšni odnosi so v obeh kolektivih nujno morali vplivati dez integracijsko. Dokaj neenotni so strokovni, pa tudi politični pogledi, na vlogo SOZD. Novi zakon o združenem delu je sicer razjasnil veliko dilem, ki so bile doslej odprte, vendar bo kljub temu treba naše predstave o SOZD poenotiti in pojmovanja, kaj od SOZD pričakujemo, razčistiti na vseh nivojih svojih lastnih sredin. Dogaja se, da so bili ob združitvi v SOZD interesi, cilji in naloge združevanja jasno postavljeni, da pa se samoupravni sporazum o združitvi ne uresničuje oz. se u-resničujejo samo nekatera njegova določila, V Samoupravni' sporazum o združitvi v SOZD, bo treba v skladu z novim zakonom o združenem delu, vnesti številne spremembe iri dopolnitve. Obstojajo možnosti* da ob tej priliki popravimo še vse nejasnosti, ki morda obstojajo, da spremenimo tiste določbe sporazuma, ki morda ne ustrezajo potrebam naše SOZD in so doslej onemogočale kvalitet- nejše opravljanje predvidenih nalog v SOZD. Dogaja se, da se razni dogovori premalo spoštujejo, in da razna konkretna ravnanja odstopajo od dogovorjenih ciljev. Morali bomo priti do spoznanja, da nastaja pri naših medsebojnih odnosih veliko problemov tudi vsled naše pomanjkljive podjetniške in poslovne povezanosti, in da je resnični izhod lahko le v bolj razvitih in ustreznejših samoupravnih odnosih. Zato se bo treba nenehno zavzemati za bolj urejene družbenoekonomske odnose med kolektivoma in- pospešeno urejevati medsebojne poslovne odnose na dohodkovni podlagi- Medsebojne poslovne odnose na dohodkovni podlagi moramo oblikovati in urejati z upoštevanjem ekonomskih zakonitosti in razmer na domačem in na tujih trgih. Na podlagi tega moramo iskati rešitve za ureditev vprašanj poslovnih stroškov in opredelitev meril za ugotavljanje prispevkov v skupnem prihodku in dohodku posameznih TOZD. Tako povezani moramo nadalje skupaj urejati cene, združevati delo in sredstva in si deliti poslovna tveganja. Kljub zavzemanju, doslej še nismo uspeli bistveno napredovati pri urejanju medsebojnih odnosov na podlagi združevanja dela in sredstev. Izoblikovan je sicer Sporazum o začasni ureditvi dohodkovnih razmerij, vendar predstavlja ta sporazum le prehodno rešitev. Zato je tretja začeto delo na Sporazumu o združevanju dela in sredstev čimprej končati. (Nadaljevanje na 7. strani) Obnovljen transformator v RTP Kidričevo Kaj meni komite občinske konference ZKS Ptuj o SOZD „UNIAL“ Dne, 2. marca 1977 je bila razširjena seja Obč. konference ZKS Ptuj na kateri so obravnavali problematiko sestavljenih organizacij združenega dela v občini Ptuj. Konferenca meni, da bi morali predvsem rešiti naslednji vprašanja: — srednjeročnega plana 1976 do 1980 v SOZD UNIAL tako kot to določajo zakoni, — preiti iz kratkoročne poslovne politike na dolgoročno, t. j. razvojni — perspektivni politiki, ker je e-dino taka politika usmerjena k uresničevanju ciljev povezovanja k družbenemu interesu ter opustiti podjetniško miselnost. Občinska konferenca ZKS ugotavlja, da se pojavlja mnogo nerešenih problemov kateri so predvsem v naslednjem: — SOZD še ni registriran, kajti ni bil predložen samoupravni sporazum o združitvi v SOZD UNIAL v skladu z zakonom o združenem delu, — dosedanji poslovodni odbor SOZD UNIAL-a in predsednik poslovodnega odbora ne opravljata zadovoljivo vseh svojih nalog, H- nesoglasja v poslovni politiki izhajajo deloma iz časov pred združitvijo, — zasedena še niso vsa vodilna delovna mesta v SOZD, — družbeno-politične organizacije v ŠOZD so premalo vztrajno in odgovorno zahtevale realizacijo sprejetih sklepov, .:-i— pri vodstvih v obeh delovnih organizacijah je premalo pripravljenosti in volje za medsebojno sodelovanje, — v SOZD UNIAL še doslej ni uspelo uskladiti razvojnega programa niti dol- goročno rešiti medsebojnih odnosov na podlagi združevanja dela in sredstev. Prihajalo je do neprincipi-elnih obtožb napram delovni organizaciji TGA s strani vodstva IMPOL-a (in obratno). Na nivoju DPO in samoupravnih organov je dosežena dobra in zadovoljiva stopnja sodelovanja, — današnji odnosi v SOZD UNIAL niso celotni odraz družbenih interesov, — delavci TGA so še premalo obveščeni o odnosih v SOZD, — DPO, upravni organi in izvršilni organi občine Ptuj so se doslej premalo vključevali v razreševanje problemov v SOZD-u. Komite občinske konference ZKS Ptuj predlaga naslednje rešitve za spremembo stanja v SOZD UNIAL in meni, da je povezovanje v SOZD UNIAL življenjskega pomena za obe delovni organizaciji, zato moramo skupno sodelovati in razrešiti nakazane probleme: -4- srednjeročnega planiranja v SOZD, DO in TOZD, sočasno tako kot zahteva zakon (rok je do konca maja 1977), $r-- vse naloge in akcije morajo izhajati iz skupnih planov, — sprejeti samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v SOZD — rok prvo polletje 1977, —; uskladiti vse samoupravne akte z zakonom o združenem delu in doseči registracijo, — izpopolnjevati dogovorjene cilje združevanja, — vodilni delavci morajo dosledno izvajati Zakon o združenem delu in zakon o planiranju pri ureditvi boljših družbenoekonomskih odnosov v SOZD, —: vse probleme je potrebno reševati tam kjer nastajajo, — poslovna politika mora izhajati iz sprejetega skupnega plana SÖZD, — poslovodni organi morajo redno obveščati o poslovanju SOZD UNIAL delavce obeh delovnih organizacij1, — problematiko SOZD bo možno uspešno reševati s tem, da obe delovni organizaciji resnično združita umski in kadrovski potencial, — komunisti so nosilci akcije za uresničitev ciljev povezovanja v SOZD, — organi ZKS in ostali DPO morajo na vseh nivojih preverjati izvajanje sprejetih sklepov in vztrajati za njihovo uresničitev. Franc VREŽE, ml. SOZD UNIAL (Nadaljevanje s 6. strani) Obstojajo težave glede oblike in vsebine delovanja, ker v SOZD ni učinkovitega sistema vzajemnega obveščanja in informiranja. To povzroča enostranske poslovne odločitve v DO in TOZD in omogoča dezinformiranje, kar lahko izkoriščajo posamezniki, ki številna resna vprašanja po svoje prikazujejo in jih tudi po svoje tolmačijo. Učinkovit informacijski sistem, bo moral omenjene težave oz. pojave onemogočati.. Na vse odločilne dejavnike v DO in TOZD bo treba vplivati, da pomagajo, da na splošno onemogočimo pojave pasivnega obnašanja. Torej delovanja, ki povzroča, da raznih skupnih akcij ni mogoče ustrezno speljati ali pa se prepočasi uresničujejo. Zastavljene poslovne naloge se bodo uspešneje opravljale, če bo organiziran ustrezen poslovni sistem. Temu primerna bo morala biti notranja organiziranost v SOZD. Potrebno bo zagotoviti ustrezno povezavo strokovnih služb SOZD s strokovnimi službami v DO in TOZD in strokovne službe SOZD usposobiti, da bodo zmožne uresničiti! naloge, ki jih mora opravljati SOZD. Brez ustrezne organiziranosti in kvalitetnih medsebojnih povezav: je iluzorno pričakovati, da bo opravljanje predvidenih nalog v SOZD, resnično delovalo. Pri sedanjem strokovno siromašnem in poslovno utes; njenem delovanju SOZD bi lahko navedli še nebroj področij, za katere bi lahko ugotavljali, kako bi bilo potrebno delovati, če hočemo, da bo SOZD resnično zaživel. Ker ne moremo iskati rešitev izven svojih lastnih sredin, bi za izboljšanje obstoječega stanja v SOZD, bilo treba graditi in delovati na podlagi nekaterih sledečih izhodišč: — izhajajoč iz zakona o združenem delu, čimprej doseči sodno registracijo SOZD, — nenehno delovati na u-strezni organiziranosti znotraj SOZD, zagotoviti kvalitetno povezavo strokovnih služb na relaciji TOZD in SOZD in usposobiti strokovne službe SOZD za kvalitetno opravljanje predvidenih nalog, — organizirati poslovni sistem, ki bo omogočil trajno in uspešno opravljati zastavljene naloge. Notranja organizacija v SOZD, naj bo vsaj v začetku razbremenjena tistih poslovnih funkcij, ki se danes uspešno operativno izvajajo v obeh delovnih organizacijah. — Strokovno itn politično poenotiti poglede na delo SOZD, na podlagi enakih predstav odpraviti različna pojmovanja in uskladiti različna pričakovanja od SOZD, — zagotoviti, da se bodo določbe Samoupravnega sporazuma o združitvi izvajale nä vseh ravneh z večjo stopnjo odgovornosti. Z vsemi močmi iskati rešit- ve, kako spremeniti ravnanje, ki ni v skladu z dogovorjenimi cilji in kako izgrajevati zavest, da so vsa razhajanja posledica pomanjkljive podjetniško poslovne povezanosti, izhod pa v bolj razvitih in ustreznejših samoupravnih odnosih. — vnesti potrebne spremembe in dopolnitve, če določbe Samoupravnega sporazuma o združitvi niso dovolj jasne, če ne omogočajo opravljanja nalog in ne ustrezajo v zadostni meri potrebam SOZD, — učinkoviteje prispevati k urejenim družbeno — ekonomskim odnosom med o-bema kolektivoma, jasneje urediti medsebojne poslovne odnose na dohodkovni podlagi in se dolgoročno poslovno usmeriti na dohodkovno povezanost in soodvisnost v SOZD, — urejati medsebojne poslovne odnose na dohodkovni podlagi z upoštevanjem objektivnih ekonomskih zakonitosti in razmer na domačem in tujih trgih. Na tej podlagi reševati vprašanja poslovnih stroškov in opredeliti merila za ugotavljanje prispevkov v' Skupnem prihodku in dohodku posamezne DO, —r zbliževati različna mišljenja in stališča, ustvarjati ustrezno klimo medsebojnega zaupanja in pogoje za medsebojno solidarnost, — vzpostaviti učinkovit sistem vzajemnega obveščanja in informiranja. Boriti se proti pojavom desitn-formiranja in prepričevati, da bi posamezniki razna pereča vprašanja po svoje prikazovali in tolmačili, -— onemogočiti pasivno in destrukcij sko obnašanje, odkrivati zaviralno delovanje posameznikov in razna bojkotiranja skupnih akcij. Zato nenehno pospeševati dogovarjanje in sporazumevanje in se boriti proti apriorističnim stališčem, ki tako dogovarjanje in sporazumevanje onemogočajo, — uveljaviti in uresničiti samoupravno družbeno načrtovanje in usklajeno opredeliti skupne spoznane cilje razvoja. Skrbeti, da bodo vsi razumeli in sprejemali načrtovanje kot trajno nalogo, kot stalno preverjanje dogovorov o razvojnih usmeritvah, — vztrajati, da se na področju aluminija izvedejo vsa predvidevanja, ki so vne-šena v srednjeročni plan za obdobje 1976—1980. V kolikor vnešenega, iz kakršnihkoli razlogov v tem roku ne bo mogoče uresničiti, pa zagotoviti, da se predvideni načrti avtomatično prenesejo v naslednje srednjeročno obdobje, — nenehno skrbeti, da bodo odpravljena obstoječa strukturna neskladja, in da bodo delavci v TOZD dojeli resnost položaja v kakršnem se nahaja aluminijska branža v Sloveniji, — temeljito analizirati glavne vzroke nekaterih izgub v naših TOZD in pripraviti potrebne predloge, da bodo delavci v TOZD lahko pravočasno sprejeli učinkovite ukrepe za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju, — boriti se proti kratkoročni usmerjenosti v SOZD in si prizadevati, da bodo vsi v SOZD dojeli bistvo vzpostavljanja trajnejših medsebojnih odnosov, da bodo razumeli širše interese in dolgoročne koristi novih oblik združevanja dela in sredstev, — stalno skrbeti za uspešen razvoj in težiti za vsestransko dinamiko v SOZD. Zagotoviti, da se bo SOZD sposoben lotiti nalog, ki jih terjajo današnje druž-beno-politične in gospodarske okolnosti, k# na samoupravni podlagi združevati akumulacijo TOZD za investicije in razvoj. Skrbeti za primerne programe razvoja, za racionalne razširitve sedanjih zmogljivosti v TOZD in učinkovito odpravljati ozka grla in zastoje v reprodukciji, — skrbeti ža boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti v TOZD. Ker domači trg tega ne zagotavlja, u-poštevati pri izvozu načelo rentabilnosti in dejstvo, da je ob neizkoriščenih zmogljivostih , gospodaren tudi tisti izvoz, s katerim ni mogoče v celoti pokrivati spremenljive stroške, — pri koncipiranju in oblikovanju odločitev v SOZD, zagotoviti večjo prisotnost delavcev iz TOZD in jasneje opredeliti njihovo vlogo. Razširiti sodelovanje v SOZD na čimširši krog delavcev iz TOZD, — delovati in se truditi, da bo čimveč delavcev v TOZD razumelo gospodarsko govorico in gospodarska dogajanja, da si bodo o teh dogajanjih sposobni ustvariti najosnovnejše sodbe, in da bodo sposobni oblikovati ukrepe za izboljšanje stvarnega stanja v svoji TOZD, — nenehno biti odprt in u-stvarjati pogoje za nadaljnje integracijske premike ter vztrajno delovati v smeri oblikovanja novih skupnih programov. Poglobljena razčiščevanja, katerih namen je resnično združevanje interesov, naj bodo trajne in stalne naloge SOZD.« Franjo Kikec, dipl. ing. Iz Livarne Za dobro informiranje V zadnjih dveh številkah našega glasila smo lahko med drugim zasledili' tudi rubriko pod naslovom: »KAJ MENIJO NAŠI DELAVCI O...?«, 'ki nam jo posredujejo delavci KSS, ki so analizirali izid oziroma odgovore na zastavljena vprašanja v vprašalniku, na katerega je odgovarjalo okrog 10 odstotkov naših ; delavcev raznih profilov. Povdiariti moram, da je tak način ilskanjia podatkov med delavci' izredno dober in zaželjien, saj nam na osnovi odgovorov na tak način lahko mnogo koristi v .našem proizvodnem procesu kot tudi tudi na področju samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja. Kdo je pozorno sledil dosedanjim sestavkom in jih prečita! ter pri sebi analiziral, ba lahko ugotovil, da nam je nekiaji manjkalo že precej časa in, da bo prav v tej. smeri treba mnogo več prizadevanj ter ukrepov, kot j; bilo to doslej. Vedno in povsod povdarjamo besedo iformiranje. Brez dvorna ne zastonj! Tudi na zadnjem rednem sestanku 00 ZK TOZD tovarne glinice na kateri je predstavnik KSS tov. A. Glazer podrobneje poročal članom o rezultatih takoknenovane ankete, so prisotni menili, da je tak način sprejemljiv in, da bi ga morali občasno uvesti med širšim slojem delavcev v proizvodnih obratih. Zavzeli so se tudi' za to, da se v okviru KSS formira tudi neke vrste informativna skupina, ki bi naj imela nalogo izbirati1 zanimive ter pomembne informacije, katere' bi naj po čim krajši poti prišle do delavca na delovno mesto. Saji le dobra, sveža in hitra informacija doseže tudi konkreten uspeh, ul aru OO ZK v glinici so tak način podprli in menili da zato ni časa za odlašanje in je treba takoj, v akcijo. Ob tej' priložnosti pa ne moremo mimo novosti, ki jo je uvedla konferenca sdndi-kata TGA, ko se je odločila za izdajo neke vrste informatorja za sindikalne delavce - poverjenike in preko njih seveda za vse člane sindikata - člane delovale skupnosti. Osebno sem zelo navdušen nad takim načinom, saj bomo prav preko tega 'informatorja lahko najbolj konkretno spoznavali sami sebe v sindikatu. Tesnejša bo povezava med OOS v TOZD in DS SS„ saj bomo lahko sedaj konkretneje spoznali delo drugih osnovnih organizacaj. sindikata, izvedeli za njihove uspehe, pro-bheme, ter ostale momente v sindikalnem delu, kar bo dobro služilo medsebojnemu povezovanju in enotnemu reševanju mnogih podobnih zadev. Taka odločitev konference sindikata TGA, da se je odločila za posebno obliko informatorja v katerem bodb lahko sodelovali vsi, ki jim je pri srcu sindikalna organizacija in delo v DPO ter s svojimi izkušnjami, predlogi in pripombami pripomogli k temu, da bo za vselej brisano iz dnevnega reda nenehno vprašanje sistema informiranja in virov informacij,, katere so mnogokrat bile bolj dezinformacije ter so si jih nekateri delavci - člani sindikata tolmačili po svoje in taka svoja mnenja ter stališča v nepreverjenem stilu predajali naprej. (Nadaljevanje na 9. strani) Merila moralno - politične neoporečnosti Na raznih sestankih, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov v TGA in tudi v razpisih vodilnih delovnih mest je velikokrat govora o moralno politični ne-oporečenosti. Prav tako smo sprejeli samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v TOZD in DSSS, kaj se pojmuje kot moralno politične kvalitete in to, da je kandidat: — aktiven borec za uveljavljanje oblasti delavskega razreda, za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov ter stališč in politike ZKJ. — pripravljen braniti pridobitve revolucije in socialistične graditve; — borec za krepitev bratstva in enotnosti Jugoslovanskih narodov in narodnosti; — nacionalno zaveden in ponosen; — ima aktiven odnos do zunanje politične ekonomske usmeritve Jugoslavije; — se aktivno zavzema za vzajemnost in solidarnost v ožji in širši družbeni skupnosti; --je družbeno-politično aktiven; — ima pozitivne lastnosti o-sebnosti, da je odkrit in tovariški, pošten, delaven, da ima pravilen odnos do družbene lastnine; — ni obremenjen z nagnjenji po prevladi nad drugimi; — zna poslušati mnenje drugih istočasno pa argume-tirano nastopati s svojimi stališči; — gojiti pristne in tovariške medsebojne odnose. To so osnovna načela, ki smo jih sprejeli v naši delovni skupnosti, ki jih je potrebno pravilno uporabljati in na osnovi teh podajati oceno. Ker je veliko komentarjev in tudi nepravilnega pristopa k oceni o merilih moralno politične neoporečenosti bi zaradi tega želel opozoriti na stališče, ki ga je podal sekretar IK ZKS tov. ŠETINC, ki pravi o očitkih o moralno politični oporečenosti naslednje: da je to velika stvar in jo je treba dokazati, če kdo ni član ZK, to seveda ne pomeni, da je moralno politično oporečen nasprotno. Večina naših delovnih ljudi in to tudi v TGA dokazuje svojo moralno politično neoporečenost s svojim aktivnim odnosom do socialističnega samoupravljanja torej do graditve nove družbe in do novih vrednot. To, da niso člani ZK jih nikakor ne ovira pri vključevanju v praktično graditev socialističnih samoupravnih odnosov. Prav tako priznavajo vodilno vlogo delavskega razreda in ZK kot njegove a-vantgarde. V družbenem dogovoru o halogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SRS je med drugim rečeno, da je pri izboru individualnih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih mestih potrebno zagotoviti celovitost strokovnih družbeno političnih kvalitet in etičnih lastnosti. Pri izboru je treba posebej upoštevati odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev, ustvarjalni odnos do uveljavljanja- samoupravljanja in delitve po delu, odnos, do dela, ljudi in sodelavcev, spoštovanje zakonitosti, poštenost, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostjo in odgovornost j o. Zakaj morajo imeti individualni poslovodni organi in delavci na vodilnih delovnih mestih takšne lastnosti? Predvsem zato, ker je od tega kakšen odnos imajo ti delavci do samoupravljanja, dela in ljudi v marsičem odvisno preseganje vsakakršnih oblik odtujenosti rezultatov in pogojev dela od tistih, ki jih ustvarjajo. Prav od družbeno političnih kvalitet in etičnih lastnosti teh ljudi je odvisno kakšen odnos bodo imeli do revolucionarne zahteve našega časa, da moramo namreč onemogočiti vladavino kakršnegakoli in kateregakoli monopola v razpolaganju s sredstvi za proizvodnjo in presežnim delom. Od tega je tudi odvisno dosledno izvajanje bistvenega določila zakona o združenem delu, ki pravi, da delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v TOZD in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti. Ali ni dovolj znanje, strokovno usposobljenost, čemu je treba predpisovati še družbeno politične kvalitete in moralne lastnosti (kot smo jih tudi mi sprejeli v TGA v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu). Ali je to res tako težko razumeti? Mar bi dovolili da bi bil na vodilnem mestu človek, ki je znan po tem, da krade sodelavcem denar iz žepov, njihovih suknjičev? Ne, nikakor ne. Bili bi odločno proti. Kaj pa, če isti človek krni samoupravne pravice ljudi in deluje proti njihovi pravici, da sodelujejo pri odločanju o pogojih in rezultatih svojega dela? Ali to ni kraja, nemara celo huiša od vseh grdobij-, ki jih ljudje obsojajo po krščanski morali? To je potemtakem zahteva nove morale, morale delavcev, ki se boju- jejo za oblast delavskega razreda in delovnih ljudi in, ki ne dopuščajo, da bi se presežno vrednost prilaščali tisti, ki je niso ustvarjali. Ko gre za oceno družbene dejavnosti posameznika z širšega vidika in ne zgolj skozi prizmo udeležbe na sestankih, formalnega, članstva v raznih organizacijah itd. Zakaj po teh merilih imamo lahko nekoga, ki formalno ni član velikega števila organizacij, je pa sicer družbeno-politično angažiran in nekoga, ki je formalno član družbeno-poiitičnih organizacij in včasih celo ZK, pa je prav malo aktiven v svojem okolju. Takih primerov imamo tudi mi v naši delovni skupnosti. Seveda pa moramo imeti pred očmi tudi etične vrednote, kot só čut odgovornosti, aktivnost na vseh področjih, discipliniranost pri delu, požrtvovalnost, odnos do družbenega premoženja in gospodarjenja z njim. Osebnost kandidata za vodilno mesto je treba ocenjevati kot celoto. Zlasti pa se moramo izogibati formaliziranju meril in postopkov. Družbeno politične in moralne kvalitete seveda ne morejo zamenjati strokovnih kvalitet vodilnih delavcev, kakor tudi njihova Še tolikšna strokovnost ne more zamenjati ali nadomestiti političnih kvalitet in moralnih lastnosti. Če bomo imeli tak pristop pri ocenjevanju moralno političnih kvalitet v naši delovni Skupnosti ne bo težak in površen izbor vodilnih delavcev. Jože Šegula Odpadni aluminij Z zasedanja sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje (Nadaljevanje s 3. strani) Martin Krajnc Jernej Frangeš Drago Tominc Jože Petrovič Janez Potočnik Jože Kancler Anton Sok Viktor Perkovič Franc Plohl Milan Gajser Anton Frangeš Anton Strašek Anton Peinkiher Janez Klajnšek Ignac Matjašič Ivan Vuzem 2731 TOZD vzdrževanje 13.500.— 2522 TOZD tov. glinice 30.000.— 2524 TOZD tov. glinice 20.000.— 2201 TOZD tov. aluminija 30.000,— 3694 TOZD tov. aluminija 30.000,— 2740 DS SS 30.000,— 3133 TOZD tov. glinice 30.000.— 2994 TOZD tov. aluminija 30.000,— 3015 TOZD tov. aluminija 5.000 — 3306 TOZD tov. aluminija 30.000,— 3492 TOZD tov. glinice 30.000,— 3621 TOZD tov. glinice 10.000,— 3121 TOZDpromet 25.000,— 2780 DS SS 10.000.— 3010 TOZD tov. aluminija 15.000,— 2953 TOZD tov. aluminija 5.000.— din din din din din din din din din din din din din din din din Odplačilna doba je 10 let z odstotno obrestno mero. — razplavljal je o prošnji Alojza Bezjaka za izredno dodelitev posojila za gradnjo stanovanjske hiše in jo odložil do sprejema novega samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih pri reševanju stanovanjske problematike, ker v skladu s sedaj veljavnim pravilnikom o kreditiranju gradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe Bezjakove prošnje ne more u-godno rešiti, — podaljšal je rok za izselitev iz stanovanja po pogodbah za posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo, in sicer: — Zlati in Viktorju Haza-bentu do 30. 6. 1977, — Antonu Repecu do 31. 3. 1978, 2— na osnovi določil 11. točke 68. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov TOZD promet je iz sklada skupne porabe — socialne pomoči — odobril —. Ivanu Sambolecu iz TOZD promet enkratno denarno pomoč v višini 3.000. — din, — Elizabeti Miložič iz TOZD promet enkratno denarno pomoč v višini 2.000. — din — namensko za plačilo celodnevnega varstva v šoli m hčerko Dragico, — iz sklada skupne porabe — solidarnostne pomoči pa je odobril enkratno denarno pomoč Mariji Štajner iz Kungote št. 90, vdovi po pok. našem delavcu Francu štajneru, v znesku din 3.000.— — namensko za nakup garderobe za sina Milana, ki' je v Centru za rehabilitacijo sluha in govora v Ljubljani, — razpravljal je o prošnji Štefana Koširja, upokojenca TGA, za dodelitev garsonjere v Kidričevem in ji ni ugodil, ker ni nobena na razpolago, — razpravljal je o predlogu TOZD promet za odobritev solidarnostne pomoči Krajevni- skupnosti Hajdina v obliki izkopa kanala za vodovodno omrežje in ga ni sprejel, ker v skladu skupne porabe ni na razpolago finančnih sredstev za take namene. Krajevna skupnost Hajdina lahko koristi stroj za izkop po planski lastni ceni. — razpravljal je o nakupu zemljišča za gradnjo počitniških hdšifc in prodajo počitniškega doma ter predlagal delavskim svetom TOZD itn DS SS, da razpravljajo o predlogu kadrovsko socialnega sektori a št. 2693 z dne 22. 3. 1977, ki se nanaša na nakup zemljišča za gradnjo po- čitniških hišic in prodajo počitniškega doma v Crikvenici in prodajno soglasje k predlogu, da se proda počitniški dom v Crikvenici najboljšemu ponudniku. Sredstva), ki jih bo delovna organizacija dobila s prodajo počitniškega doma, se uporabijo izključno za gradnjo ali nakup objektov za letovanje delavcev TGA. Gradnjo ali nakup je potrebno realizir rati najkasneje v letu dni po prodaji počitniškega doma v Crikvenici, za kar so osebno odgovorni vodilni delavci delovne organizacije in idividualni poslovni organi TOZD. Delavski sveti TOZD istočasno podajo soglasje, da se odobri milijon din za nakup in ureditev zemljišča v kraju Valrrn na otoku Cresu. Odobrena sredstva bremenijo sklad skupne porabe in sicer del, ki je namenjen za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov. Razlika med obstoječimi sredstvi omenjenega sklada in odobrenimi sredstvi se začasno (do prodaje počitniškega doma) premosti s kreditom. Bodisi iz drugih sredstev sklada skupne porabe ali pa s posojilom, najetim pri banki. Kupljeno zemljišče se prične takoj pripravljati za gradnjo zidanih počitniških hišič, tako da bomo lahko takoj, ko bo delavski svet TGA sklepal o natančnejši finančni1 konstrukciji, že pričel graditi. Snežno aprilsko presenečenje (Iz Impola) Za dobro informiranje (Nadaljevanje s 7. strani) V tretji št. glasila »Aluminija« je zelo konkretno opisan primer informiranja v naši DO, pa je zato dobro, da si ga dobro preberejo vsi zaposleni in skušajo med vrsticami morda najti' tudi stami sebe ali' pa morda pomagati z določenimi nasveti in predlogi za 'konkretnejše oblika informacij v glasilu »Aluminij« sicer na mestu oblika informacij v glasilu »Aluminiji« sicer na mtetsu, žal pa je glede na enomesečno izhajanje mnogokrat taka informacija stara in nli več zanimliva, večkrat predtem pa obdelana tudi iz vidika dezinformacije. Določene oblike informacij iz zasedanj organov upravljanja v TGA in v TOZD ter DS SS in razni izvlečki sej, so prilično dobra oblika informaciji pa je talk način morda izpopolnjen treba tudi v bodoče izdajati. V sindikalnem informatorju bd se morali poverjeniki sindikalnih skupin, ko:t tudi predsedniki IO OOS v TOZD ter nakazati svoje težave in uspehe. Nakazali bi tudi predloge s katerimi1 bi se naji še bolj oblikovalo sindikalno delo v TOZD in DS SS. Nedavni seminar na Borlu za sindikalne delavce bi lahko mnogo doprinesel v živahnosti in konkretnosti sindikalnega dala, pa bi bilo dobro informacije v skrajšani obliki tudi o tem, saj so mnogi poverjeniki - pa tudi ostali pozabili zakaj so bili na seminarju in niso nič vedeli povedati, ko so prišli nazaji. Takih je sicer manj, so pa Vendarle. To pa skušajmo odpraviti in podpreti nadaljnjo izhajanje rojenega informatorja od strani' konference sindikata TGA. F. Meško Kaj menijo naši delavci o...? Srednjeročni plan razvoja TGA V letu 1976 smo sprejeli osnutek srednjeročnega plana razvoja TGA do leta 1980 na zborih delovnih ljudi. Definiranje razvojnih ciljev TOZD je najodgovornejši del celotnega srednjeročnega programa. Predlog plana so pripravile strokovne službe s sodelovanjem vodilnih delavcev. Vse predvidene spremembe (rekonstrukcija hale A, modernizacija proizvodnje, uvajanje novih dejavnosti) so nujne za nadaljnji razvoj TGA. Predlog plana razvoja je bil v javni razpravi saj so o njem razpravljali v vseh TOZD in DS skupnih služb. Na vsakem zboru delovnih ljudi je predlog razlagal eden od njegovih avtorjev. Tako je vsak član delovne organizacije dal pripombe na predlog. Vse zbrane pripombe so bile usklajene. Koliko smo seznanjeni s srednjeročnim planom razvoja? Manj kot polovica vprašanih je odgovorila, da so v glavnem seznanjeni s srednje- ročnim planom, celo 20 odstotkov jih pa meni, da so premalo seznanjeni s planom razvoja. Glede na postopek sprejemanja srednjeročnega plana menimo, da je število anketiranih, ki so seznanjeni z vsemi predvidenimi spremembami premalo, saj je med anketiranimi več kot polovica takšnih, ki bi morali biti glede na službene, samouprav-ljalske ter družbenopolitične funkcije, nosilci teh sprememb. Prva naloga — rekonstrukcija elektrolize A! Na osnovi dobljenih podat-kot lahko ugotovimo, da so najbolj pereč problem slabe delovne razmere v elektrolizi A, zato delavci postavljajo njeno rekonstrukcijo na prvo mesto v 5-letnem razdobju. Drugo mesto zavzema: jo modernizacija v delovni organizaciji in novi projekti (izdelava rondelic, izparilni-kov), ki jih je predlagala polovica anketiranih. Med predlogi, ki bi jih naj realizirali do leta 1980 so bila tudi delovna mesta za invalide. Menimo, da ta možnost obstoja ravno z načrtovanimi novimi proizvodnjami. Kaj bodo prinesle planirane spremembe? Delavci menijo, da bo uresničitev predvidenih projektov najbolj ugodno1 vplivala na izboljšanje delovnih pogojev, na boljše zdravstveno stanje zaposlenih in s tem na boljše poslovanje celotne TGA ter večjo produktivnost. Prav tako se bo povečala finančna stabilnost delovne organizaci- je ter skladi za osebni dohodek. Anketirani so prepričani, da bodo učinki predvidenih sprememb zelo pozitivni za celo TGA. S temi odgovori so delavci izrazili svoje mnenje o učinkih realizacije zastavljenih ciljev. Do realizacije pa je dolga pot in Uvajanje sprememb bo gotovo prineslo veliko problemov in tudi zahtevalo določeno odpovedovanje vseh zaposlenih. Več kot polovica anketiranih navaja med težavami, ki bodo nastale pri uresničevanju srednjeročnega plana fi- nančno preobremenjenost TGA, omejeno rast osebnih dohodkov in motnje v sedanji proizvodnji. Sorazmerno dosti jih meni, da v TGA nimamo dovolj ustreznega kadra, ki bi bil lahko nosilec uvajanja teh sprememb. Nadaljnji razvoj TGA je možen le z uresničevanjem srednjeročnega plana. Kljub težavam, ki bodo nastale pril uresničevanju plana razvoja in potrebnim odpovedovanjem zaposlenih pa sé večina delavcev strinja, da je uresničevanje plana nujno, ker je le na ta način možen nadaljnji razvoj naše delovne organizacije. Pri tem pa anketirani izražajo veliko pripravljenost zä sodelovanje pri uresničevanju plana razvoja, saj so pripra-Ijeni delati prosto soboto, prispevati enodnevni zaslužek, prestaviti dopust na kasnejši šas in delati nadure. Le 2 odstotka anketiranih je odgo- vorilo, da niso pripravljeni sodelovati. Anketa — da ali ne? Ker v vprašalniku njismo mogli zajeti vseh področij in problemov so sami delavci odgovorili, da je potrebno čimprej še urediti: sistem nagrajevanja po delu, stimuliranje, zvišanje produktivnosti, odnose in disciplino. Delavci so ugodna sprejeli način ugotavljanja mnenj in Stališč zaposlenih v TGA z metodo vprašalnika. Želijo le, da se anketira večje število zaposlenih in se rezultati ankete objavijo. Takšno obliko zbiranja predlogov in mnenj zaposlenih je potrebno obdržati so povedali anketirani. Zaključek S tem člankom je zaključeno obveščanje članov kolektiva o mnenjih in stališčih delavcev, ki so odgovarjali na vprašalnik. S serijo člankov, objavljenih v »Aluminiju« smo tudi izpolnili' željo anketiranih, da se rezultati raziskave objavijo. Raziskava bo dosegla svoj namen .šele takrat, ko bomo ugotovljene slabosti in probleme odpravili. Obveščanje članov delovne organizacije o rezultatih raziskave je že eden od prvih korakov pri odpravljanju največje ugotovljene slabosti — slabega informiranja. Upamo, da bodo ostali strokovni delavci in vodstvo, začeto pot nadaljevali. A. Gorup B. Glazer Z. Zeljič NOVI ČLANI KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA TGA 1. BEK Srečko TOZD 2. KRETIC Zvonko TOZD 3. VESENJAK Martin TOZD 4. BABSEK Drago TOZD 5. CAJNKO Marjan TOZD 6. POTOČNIK Drago TOZD 7. KRAMBERGER Jože TOZD 8. SOK Martin TOZD 9. PETROVIČ Ljubo TOZD VZDRŽEVANJE ALUMINIJ ALUMINIJ ALUMINIJ VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE VZDRŽEVANJE Vsem novim članom delovne organizacije TGA »Boris Kidrič« Kidričevo želimo mnogo uspeha na delovnem mestu in aktivenega delovanja v samoupravnih organih ter družbeno-političnih organizacijah. Iz pisarne sindikata Bodimo budr ii ol o vsakem času Obramba domovine je dolžnost slehernega državljana SFRJ, zato ni odveč, da si na kratko postavimo vprašanje: »Kje je naša budnost ter kako smo pripravljeni.« Znano je namreč, da je z 19. oktobrom 1976 začel veljati zakon o ljudski obrambi, ki postavlja pred vse nas zelo odgovorne ter pomembne naloge. Vsi, ki imajo naročeno revijo »Naša obramba« so si lahko omenjeni zakon podrobneje prečkali v eni izmed lanskoletnih številk. Omeniti pa vsekakor velja, da bi moral biti z omenjenim zakonom seznanjen prarv sleherni delavec, saj se pred vse nas postavlja nujnost uresničevanja nalog, ki jih postavlja pred sleherni delovni' kolektiv že omenjeni zakon o ljudski obrambi. Prav tako pa tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah. Predvsem še po vprašanju družbene samozaščite in varnosti. Kot se danes redno vzgaja naša armada ter se pripravlja na morebitno obrambo domovine, bi se moral pripravljati tudi sleherni izmed nas, kajti zakon o ljudski obrambi je zakon nas vseh. Glede na dosedanje delo v tej smeri pri nas, sem skoraj prepričan, da mnogo naših dej lavcev ne ve o tem kaj več od tistega, da imamo pri nas pač nekaj zapisano v samoupravnih aktih in, da se še s tem niso vsi podrobneje seznanili, saj kot sem že omenil mora sleherni naš delavec biti seznanjen z novim zakonom ter mora biti vključen tam kjer bo s svojo sposobnostjo lahko največ oz. najbolj služil domovini'. Predvsem je pri tem treba povdariti, da bo še kako potrebno v bodoče med drugim občasno tudi preverjati sposobnost pripadnikov civilne zaščite ter teritorialnih enot. Le tako se bo še najbolj ugotovilo dejansko stanje pripravljenosti in se bodo lahko tudi v marsičem odpravile določene pomanjkljivosti, ki bi se pri tem pokazale. Kolikor mi je znano, sé bo že v kratkem pričelo s predavanji in seminarji iz omenjene tematike in bomo v prihodnje morda lahko spregovorili že kaj več in konkretneje. Ker vemo, da zakona o ljudski obrambi nismo sprejeli zgolj po naključju. K te- mu so nas privedla in primorala med drugim vsekakor splošni politični položaj v svetu, saj vemo, da še vedno obstojajo taki, ki imajo določene skomine po našem ozemlju, katerega pa smo pripravljeni braniti tako, kot smo si ga priborili v času narodno osvobodilne vojne. Povsem podobno je tudi družbena samozaščita vezana predvsem na nevarnost od zunaj, saj govori o varovanju družbene lastnine, neupravičenega odtujevanja, prisvaja- nja, zlorabljanja, nevestnega gospodarjenja ter drugih škodljivih dejanj, katere imamo tudi mi zapisane v našem SS o družbeni samozaščiti oz. v družbenem dogovoru. Ker v tem sestavku pišem predvsem o novem dopolnjenem zakonu o ljudski obrambi vsekakor ne bo odveč, če se še seznanimo z zadevami, ki opozarjajo na naloge, ki jih moramo opraviti, čeprav mi že določene zadeve v tej smeri imamo. Pri tem velja omeniti' to, da gre predvsem za vskladitev naših obrambnih načrtov z novim zakonom, vskladiti sestav odbora za SLO in civilno zaščito z določili novega zakona, nabaviti sredstva za enote civilne zaščite, usposobiti zaklonišča in podobno. Pri nas tako v TGA, kot tudi v KS Kidričevo smo na tem področju naredili velik korak naprej in sproti rešujemo določene probleme. Ker pa v naši delovni organizaciji delajo delavci iz raznih krajevnih skupnosti ter celo sosednjih občin je vsekakor prav, da se podrobneje pozanimajo tudi v svojem kraju kako potekajo obrambne prij prave ter kako se izvaja novi zakon o ljudski obrambi. Enako pa moramo posvetiti skrb tudi' družbeni samozaščiti, katera je za nas vse obvezna. Moramo jo v celoti izvajati, tako na delovnih mestih v tovarnah, kot tudi v krajevnih skupnostih in krajih kjer živimo. Naše naloge v ljudski obrambi morajo postati sestavni del našega dela na vseh področjih delovanja. Kajti budni moramo biti ob vsakem času in se ne pustiti iznenaditi komurkoli. Ne bi bij lo odveč, če bi se vsi delavci podrobno seznanili' z zakonom o ljudski obrambi, kakor tudi o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah. Vsekakor pa z družbeno samozaščito. Vse to naj bo sestavni del našega vsakdanjega dela, na'vsakem mestu in ob vsakem času! F. Meško Priznanje članu našega »Dragi drugovi, vojnik KOMEL RADOVAN član vašeg kolektiva zasluženo je dobio ...« Tako se začne priznanje in ob enem tudi obvestilo, s katerim nas vojna pošta D jakovo obvešča, da je član našega kolektiva dobil značko »PRIMERAN VOJNIK«. To visoko vojaško priznanje dobijo le vojaki, ki so dosegli odličen uspeh pri vojaškostrokovnem pouku, idejnopolitični vzgoji, za primemo in zavestno opravljanje vojaških dolžnosti1, za krepitev bratstva in enotnosti v vojaškem kolektivu itd. Tovariš Komel je zaposlen v naši tovarni (TOZD aluminij) od leta 1974. Od takrat pa do odhoda v JLA je vestno opravljal svoje delo na delovnem mestu. Bil je tudi aktiven družbe-no-politični delavec, saj je nekaj časa deloval tudi kot predsednik mladine v TOZD. S tem priznanjem (značko) si je tov. Komel prislužil tudi 15 dni nagradnega dopusta. Želimo mu še več takih uspehov in upamo, da bo tudi naprej vzgled ostalim. »Bodite ponosni na tako vzornega člana vašega kolektiva, sposobnega in odločnega branilca naše socialistične samoupravne skupnosti«. To so zaključne besede, povzete s priznanja, ki pa povedo vse o vojaku, čla- kolektiva nu našega kolektiva. ČESTITAMO! F. D. D fi AGI DRU« OVI, vo*« KOMELI 'RADOVAN ČLAN VA&EG KOI 6K?»VA 0.0610 V ZNAČKO „PRIMER ÀN VOJNIK * ; ZA'vL-i*t:j£Àfc IDEJNO-POimČKOM obfazovam8- • V-V*; JANJO ****; IZVRŠAVANJE VOJNIĆA»« A'-- 0*1: » .V- v‘VOi>&N.C: SSZ8ECNQSTI » SAMOST» »£. MAMLJIVO U<> KOUKTIVU’ BUDITE PONÖSH* TÀK'-.'»?.!UZfSV-'NÌM VAČ*« KOLL« :>va. ' « OOLUČN»M-CRAN;< - ČAJftltl’C? , ari.R RjJkovnik 15031???Rakovo H KonradMumel (DATUM I Misroi M p’ "*/, 1 ' . 0 gospodarskem položaje občine Ptuj v letošnjem leto V sredo, dne 30. marca 1977 so se v dvorani narodnega doma v Ptuju sestali na skupnem zasedanju vsi trije zbo-ri občinske skupščine Ptuj. Najprej so poslušali poročilo komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava II. — Formin, ki ga je podal predsednik komisije in predsednik IS SO Ptuj tov. Franjo Gnilšek dipL ing., poročilo o delu upravnih organov SO Ptuj v letu 1975--1976 ter informacijo o gospodarskem položaju občine Ptuj na začetku leta 1977. Delegati vseh treh zborov so pozorno sledili izvajanju tovariša predsednika IS SO Ptuj Franja Gnillška, tovariša ing. Vlada Kovačiča predstavnika dravskih elektrarn Maribor, tovarišice Jožice Čarmanove in tovariša Milana Kneževića, direktorja podružnice SDK Ptuj. Po prvi točki dnevnega reda je bilo podano obširno poročilo komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji HE SD 2 iz katerega je bilo razvidno, da si odgovorni forumi v SO Ptuj še kako prizadevajo, da bi bili interesi občine v tej smeri dobro zaščiteni. Ing. Franjo Gnilšek je zelo konkretno nakazal določene probleme v zvezi z gradnjo HE SD 2 na Forminu ter postavil v imenu komisije določene zahteve investitorju DEM, da uredijo vse potrebno v zvezi z zaščito in var-, stvom občanov občine Ptuj. Konkretno so bili nakazani problemi katere bo investitor moral dosledno spoštovati in urediti tako, kot je to nakazano v zazidalnem načrtu starega dela mesta. Urejena mora biti kanalizacija, kajti obstoječi (po graditvi akumulacij- skega jezera) način odvajanja odpadlih voda v strugo Drave ne bo možen. Mnogo je bilo spregovorjenega o že omenjeni kanalizaciji, ureditvi obrežja v Ptuju, o vprašanju vodovoda, urejanja prometa in modernizacije cest ter varstva okolja. Delegati so celotno poročilo komisije enoglasno podprli in odobrili. Zatem jdh je predstavnik DEM ing. Vlado Kovačič podrobneje seznanil z nekaterimi problemi s katerimi se oni kot investitor u-kvarjajo ter srečujejo pri vsakodnevnem delu v nenehnem stiku z občani na območju na katerem se gradi bodoča hidrocentrala Srednja Drava 2 na Forminu. Podal je izredno konkreten prikaz doslej opravljenega dela in kaj jih čaka še v bodoče. Z deli sicer zaostajajo v rokih za pet mesecev, ven- dar pa je povdaril, da bo že to velik uspeh, če bo Srednja Drava pričela obratovati v mesecu novembru namesto v mesecu juliju. Iz vsega je bilo moč razbrati, da potekajo pri tej gradnji obojestranski dobri odnosi v duhu razumevanja določene problematike, ki jo skušajo rešiti v zadovoljstvo obeh strani. Če je bila na eni strani nakazana problematika, ki jo prinaša omenjeni objekt na področju občine Ptuj, pa so po drugi strani bili prikazani tudi pozitivni trenutki te velike investicije, ki bo dajala dragoceno električno energijo našemu gospodarstvu. To bo tudi zadnja tovrstna elektrarna v sklopu dravskih elektrarn Maribor vzdolž Drave od Dravograda do vključno Formiina. Iz sprejetih zaključkov in stališč komisije, ki so jo v celoti odobrili vsi delegati zborov SO Ptuj je razvidno, da je med drugim treba vztrajati, da DEM kot nosilec investicije izpolni pogoje postavljene v izdanem soglasju k lokaciji SD 2 in da DEM izpolni dogovorjene in druge opravičene zahteve občine Ptuj, ki so povzročene z gradnjo in obratovanjem objekta. V nadaljevanju skupnega zasedanja je tovariš in. Franjo Gnilšek v svojem izvajanju seznanil delegate o delu upravnih organov SO Ptuj ter pri tem nanizal sklop problemov s katerimi se ukvarjajo pri svojem vsakdanjem delu omenjene službe. Največji je kadrovski problem, ki jih pesti in zato so tudi ponekod zaostanki' pri rednem opravljanju vsakdanjih nalog v smeri reševanja problemov z občani, ki iščejo razne nasvete, zahteve in podobno. Tudi (Nadaljevanje na 11. strani) O gospodarskem položaju občine Ptuj v letošnjem leto (Nadaljevanje z 10. strani) v razpravi o tej točki dnevnega reda so poedimi delegati opozarjali na določene pomanjkljivosti v delu upravniJb organov SO Ptuj ter predlagali tudi rešitve v tej zvezi. Tako se je delegat KS Ptuj zavzel za to, da bi naj razmislili o tem, da je potrebno delo nekaterih, upravnih organov (služb uvesti tudi v popoldanskem času ne le ob sredah ampak še kakšen drug delovni dan. S tem bi omogočili, da mnogi delavci ne bi po nepotrebnem zapuščali svojih delovnih mest v dopoldanskem času in tako izgubljali svoje ure. Mnogokrat pa nastaja problem tudi pri delu v DO. Tak način so delegati tudi podprli z mnenjem, da bi bilo potrebno malce razmisliti tudi o drsečem delovnem času v nekaterih službah. Pomembno je namreč, da našemu občanu nudimo hitre usluge na način, ki bo najmanj prizadel njegov žep pa tudi delovno organizacijo v kateri dela. Bilo je tudi nekaj konkretnih pripomb ria samo poročilo o delu uprav- budnih rezultatov, saj je produktivnost oziroma storilnost ponekod izpod dogovorjenih meril, ki so bila sprejeta z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976 do 1980 za leto 1977. Nanizanih je bilo vrsto podatkov iz katerih je bilo jasno videti dejstvo, da se v občini ne pridržujemo tistih dogovorov, ki' smo jih sprejeli ter, da se nam z nadaljevanjem takega načina dela ne obeta tudi v bodoče nič dobrega. Sedem delovnih organizacij, ki so lansko leto zaključile z izgubo daje misliti, da bo. potrebno konkretnejših posegov, prav tako pa ne gre podcenjevati tudi dejstva, da je nekaj delovnih organizacij, ki poslujejo na skrajni meji rentabilnosti. Vsekakor je še vedno čas, da se ukrenejo oziroma podvzamejo ustrezni u- Žlindra Iz elektro delavnice ša prizadevanja. Konkretno podane številke so delegatom dale misliti o nastalem položaju itn jih bodo prav gotovo nehote tudi prisilile na to, da bodo konkretneje ter odločno preverili stanje v svojih delovnih organizacijah in KS ter pomagali pri reševanju obstoječega stanja. Po tem, ko so delegati po štiri-umem skupnem zasedanju sprejeli zaključke in stališča po tem vprašanju, so se razšli na ločene seje nà katerih so nato nadaljevali z obravnavo in reševanjem ostalih točk dnevnega reda,, ki so jih imeli pred seboj. Največ dela sta imela vsekakor zbor ZD in zbor KS, ki sta imela na vrsti kar 25 točk dnevnega reda, med katerimi so nekatere bile potrebne večje obravnave. Tudi DPZ je obravnaval poleg svojih 12 točk še 14 točk dnevnega reda o katerih samo razpravlja in zavzema star lišča, medtem ko spadajo v pristojnost ZZD in ZKS. Zanimiva je bila razprava o osnutku odloka o oprostitvi plačevanja pristojbin za uporabo javnih cest za kmetijske traktorske priklopnike, o prepovedi in omejitvi reje živali na območju občine Ptuj, medtem ko je bil predlog odloka o zvišanju stanarin v - občini Ptuj umaknjen z dnevnega reda in ga bodo obravnavali kot osnutek na prihodnji seji zborov SO Ptuj, ki bo v mesecu aprilu ali v začetku maja. Skratka 29. zasedanje vseh zborov SO Ptuj je bilo tokrat,:' obširno, živahno, konkretno in predvsem plodno po razpravi in predlogih ter stališčih. France Meško nih organov SO Ptuj o katerih pa bo podrobneje še stekla razprava na IS SO Ptuj. V tretji točki dnevnega reda, ki sicer prvotno ni bila predvidena za skupno zasedanje, vendar je glede na pomembnost in nujnost bila obravnavana, predvsem tudi zato, ker je temu skupnemu za-sed,anju prisostvovalo skoraj rekordno število delegatov (morda je k temu pripomoglo tudi pravo zimsko vreme, saj je naletaval sneg), ki so pazljivo poslušali vsa podana poročila in tudi aktivno sodelovali v razpravi. Tovarišica Jožica Čarmanova je delegatom k že prejetemu obširnemu poročilu podala obrazložitev iz katere je bilo moč takoj ugotoviti stanje v katerem se v tem času nahaja gospodarstvo ptujske občine. Povdarjeno je bilo med drugim tudi to, da so že prvi trije meseci leta 1977 za nami, vendar pa ni opaziti vzpod- krepi, s katerimi je treba zatreti vse negativno ter kreniti v smeri boljšega gospodarjenja in s ' tem tudi ža dosego možnosti višjih osebnih dohodkov. Tudi direktor SDK Ptuj tov. Milan Kneževič je svojo razpravo podkrepil s konkretnimi številkami obstoječega stanja, ki je vseprej kot zadovoljivo. Menil je, da s takim načinom ni moč nadaljevati Jn, da mora informacija o gospodarskem položaju občine Ptuj na začetku leta 1977 biti obravnavana v vseh organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela ter v vseh krajevnih skupnostih. Vsi delavci in občani morajo biti podrobno seznanjeni z dosedanjim potekom gospodarjenja ter takoj ukrepati, da se v nadaljevanju preprečijo vse negativne posledice, ki bi še bolj hromile na- Mešalniki za phalno maso Aluminijska industrija in zaščita 1. ELEKTROLIZA Al KOT ONESNAŽEVALEC OKOLJA Znano je, da se pri elektrolizi aluminija sproščajo velike količine plinov CO, CO», SOs, H2S, CSa ter prašnati delci glinice, katrana, ogljika itd.. Aluminijska industrija kot onesnaževalec okolja je svojo »popularnost« dobila zahvaljujoč količinam fluor-jevih komponent. Značilno je, da noben element, ki se nahaja v človekovem okolju in seveda tudi v njegovem tkivu ni zbudil toliko pozornosti kot fluor. Misterij fluorja je privlačil številne raziskovalce, ki so ugotavljali vpliv fluorja na človeka, živali in rastlinstvo. Rezultati posameznih raziskav so med seboj precej nasprotni., kar je vplivalo tudi na zakonodaj alce, da so določali nemogoče normative o količinah in koncentracijah fluorja v ozračju. Pri nas je nepravilnost, da pri določanju normativov (tudi pri naj-novejših predpisih iz varstva zraka v SRS) ni sodelovala tudi industrija, ampak se je težišče preneslo na same raziskovalne institucije. V tem poročilu bom skušal pojasniti osnovne probleme, ki nastajajo pri zbiranju in čiščenju plinov pri obstoječem sistemu v TGA Kidričevo. Opisal bom tudi prizadevanja TGA, da v okviru srednjeročnega programa razvoja rekonstrukcije naprav za proizvodnjo aluminija upošteva najnovejša tehnična spoznanja s področja varstva okolja. 2. SISTEM ZBIRANJA IN ČIŠČENJA PLINOV V TGA Pri normalnem obratovanju elektrolitske celice (Söderberg tip) sta glavni sestavini izločenega plina CO» (40—70%) in CO (10—30%). Ti plini se običajno ne štejejo za škodljive, ker v gorilniku CO zgori v CO*. Izločen plin vedno vsebuje določeno količino žveplenih komponent in katrana, ki izhajajo iz koksa in smole (koks in smola se uporabljata za izdelavo anodnega dela elektrolitske celice). Glittica in fluor j evi komponenti izhajajo iz materialov, ki sestavljajo elektrolitsko kopel. V proizvodnji aluminija u-porabljamo kriolit (NasAlFs) za tvorbo elektrolita, ki povzroča predčasno topljenje in razkrajanje glinice. Tališče glinice se v elektrolitni talini zniža od 2050° C na 900° C. Elektrolit (ali topilo) se sestoji v glavnem iz kriolita, menjajoče se množine glinice in manjše količine aluminijevega fluorida (AIF3). Pri obratovanju celice moramo dodajati določeno količino AlFs zaradi zadrževanja molamega razmerja med NaF in AIF3. Zaradi hlapnosti omenjenih dodatkov, posebej pri povišani temperaturi, se sproščajo Fluorj eve komponente (v nadaljnjem besedilu kot F), kar predstavlja ne samo surovinsko izgubo ampak tudi nevarnost za okolje. Na vsako tono proizvedenega aluminija porabimo 30— 40 kg AlFs in 40 — 50 kg NasAlFo, kar preračunano na F znaša cca 40 kg F/t Al. Del te količine ostane pri celici1 (kriolitne pene, katodna podlaga irtđ.), drugi del 18—20 kg F v plinski obliki in v obliki delcev se emitira v O; kolje. Sestava tega plina pri Söderberg celici je 80—90 % HF, delci so v glavnem iz kriolita. Podrobne analize plinov sami še nismo izdelali, razpolagamo pa s podatki, ki jih je podal PECHINEY in ki so služili kot osnova za projektiranje naprav za zbiranje in čiščenje plinov. Po teh podatkih 1 mn3 zgorelih plinov vsebuje sledeče nečistoče: katran 2 — 3 g AI2O3 5 — 10 g HF 2 — 2,5 g SOs 2 — 3 g Zgorelih plinov nastane pri eni celici 33,5 1/sek. K tem podatkom lahko da-damo še ogljik in povečano količino katrana, ki nastaja zar adi nepopolnega zgorevanja (v praksi je to pogost pojav). Za odvlek plinov so montirani štirje ventilatorji (344 el. celic) s kapaciteto 4 X 25 000 m3/h pri temperaturi 40° C .razlika pritiska 500 mm VS. Najbolj realne podatke o količinah in koncentracijah različnih komponent v planu bomo dobili iz podatkov porabljenih surovin. a) količina emitiranega F Pri dnevni proizvodnji 123 ton aluminija se sprošča okrog 2300 kg Fg+s/dan. Dnevna količina regeneriranega kriolita znaša okrog 850 kg, ali 500 kg F/dan. Z ozirom, da se velika količina F odstrani s prahom pri zbiranju in s blatom pri pranju plinov lahko rečemo, da s postopkom Dvorišče je F na delovnih mestih (Zavod za tehnično in zdravstveno varstvo SRS Ljubljana) in imisijiskih koncentracij (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor), kažejo, da v TGA, kar se tiče F niso presežene niti MDK niti dovoljene Emisijske vrednosti, (priložene tabele) Najboljši indikator prisotnosti F komponent v ozračju so iglavci (bori). Znano je, da so v začetnem periodu obratovanja elektroliz (ko še ni bil vključen sistem za či- 1000 krat večjo topnost od kriolita ali CaR>, AlFs je inerten. b) Koncentracija emitiranega F Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da emisijska vrednost podana kot koncentracija F/mn3, nič ne pove, ker ima vsaka tovarna količino odsesanih plinov prilagojeno velikosti el. celice, oziroma kapacditeti proizvedenega aluminija. V TGA smo iz- Zapozneli sneg čiščenja plinov zmanjšamo e-misijo fluorja za 900—1000 kg Fg+s/dan. Ostala količina, ki nam uhaja zaradi poslu-ževanja celic in izgub pri zbiranju znaša cca 1200 — 1300 kg Fg+s/dan. Na osnovi svetovnih normativov, dovoljena dnevna koli-šina emitiranega F znaša do 750 kg Fg+s/dan, brez kakršnihkoli škodljivih posledic za srednje občutljivo področje. Obsežne meritve koncentraci- ščenje plinov) bili močno poškodovani iglavci v okolici tovarne. Po vkjlučitvi čistilnih naprav se je stanje vidno popravilo, tako da danes zunaj tovarniškega kroga (cca 500 m od elektrolize) ni opaziti nobenih poškodb na iglavcih ali drugem rastlinstvu. Iz tega se da zaključiti, da s' čiščenjem plinov delno neutraliziramo najbolj nevarno komponento —HF,_ ki je znana po tem, da ima nekaj merili 12 mg F/m3, ki se emitira v okolje skozi dimnik po čiščenju (kapaciteta ventilatorjev je cca 80 000m3/h), toda to ni niti polovica celotne količine, ker se večji del emitira po celi dolžini elektroliz. Na podoben način smo skušali sugerirati Republiškemu sekretariatu za urbanizem pri določanju emisijskih vrednosti za F. Naše pripombe so samo delno upoštevane tako, da končni korigirani Zakon o varstvu zraka nima zgor- okolja nje meje pri dovoljeni emitirani količini F komponent. c) Ostale škodljive snovi Na vsako tono proizvedenega aluminija porabimo 0,5 t anodne mase, kar pomeni več kot 60 ton anodne mase na dan. Anodna masa se sestoji iz smole 33 % in petrol koksa ter male količine žvepla. Pri povišani temperaturi masa odgoreva, razvijajo se plini CO, 60» ter razne žveplene komponente, katranske pare itn čisti ogljik. Pri slabem zgorevanju močno narašča gostota plinov zaradi katrana in ogljika, kar ustvarja nepremagljive ovire pri vzdrževanju gorilnikov in plinovodov. Iz tega razloga je težko oceniti delež prašnatih in plinskih komponent (del prahu ostaja v celici). V praksi imamo opravka z nekaj tonskimi količinami prahu na dan. Tipična sestava zbranega prahu po dobrem zgorevanju je: 10 % katrana, 25 % glinice, 30 % kriolit, 30 % ogljik, Fe20s itd. ZBIRANJE IN ČIŠČENJE PLINOV Ob anodnem plašču je postavljen zbiralni obroč, ki ima namen, da zbere čimveč nastalih plinov in da jih usmeri do gorilnika. Gorilniki so preko priključne cevi spojene na zbiralno cev, ki zbira pline iz 12 el. celic v eni vrsti. Osem zbiralnih cevi' (92 celile) je vključenih na pralni kanal tako, da v obeh elektrolizah imamo štiri' ločene obrate pralcev plinov. Na koncu pralnega kanala sta dva ventilatorja (2 X 25 000 m3/h, en je rezerva), ki iz celotnega sistema zbirajo plin. V pralnem kanalu je nameščenih 200 razpršilcev, ki pršijo pralno tekočino (rastopino NaaCOa v vodi). Pralna tekočina cirkulira toliko časa (cca 3 dni) dokler kon- (Nadaljevanje na 13. strani) Aluminijska industrija in zaščita okolja (Nadaljevanje z 12. strani) centracija NaF ne doseže 22 25 g NaF/1. Takrat se v proces vključi drugi rezervoar s svežo raztopino, a tekočina bogata s NaF se obori z dodatkom NaHCOs in alu-milnatnega luga. Tako dobljeni kriolit se centriifugira, suši in vrača v proces. Tekočino po centrifugiranju ponovno uporabljamo v procesu pranja — , blato odstranimo. IZBOLJŠANJE SISTEMA S celotno problematiko zbiranja in čiščenja plinov smo se začeli sistematično ukvarjati leta 1972. Najprej smo zamenjali način zajemanja plinov nad gorilnikom v obeh elektrolizah, kar je bistveno vplivalo na celoten sistem. Po tej predelavi se je povečala količina regeneriranega kriolita od 11 ton/me-sec na 23 ton/mesec. S tem so se tudi povečale težave zaradi zbiranja večje količine prahu, ki' je prepogosto za-maševal plinovod. Da bi še povečali efekt zbiranja in istočasno zmanjšali postopek odločili za večjo rekonstruk-vzdrževanja sistema smo se cijo gorilnikov in priključnih cevi v elektrolizi B. Stroški za to rekonstrukcijo so znašali okrog 1.600.000 din in je bila končana leta 1976. Vpeljali smo tudi nove organizacijske ukrepe za vzdrževanje sistema, toda kljub temu željenih rezultatov nismo dosegli. Takšen sistem zbiranja plinov še vedno zahteva prepogoste in redne intervencije človeka in je iz tega vidika treba se naprej raziskovati. V letu 1977 planiramo še izboljšati gorilnike in predelati zbiralni plinovod tako, da cevi montiramo bliže katodnemu delu celice. Na ta način bi še skrajšali dolžino cevovoda in kar je najbolj pomembno, cevi bi se dodatno grele (od katode) kar naj bi odpravilo kondenzacijo katranskih hlapov. Pri čistilnem sistemu smo zamenjali razpršilec s čemer smo dosegli boljše pranje plinov in olajšali vzdrževanje. SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA REKONSTRUKCIJE NAPRAV ZA PROIZVODNJO ALUMINIJA Do leta 1982 planiramo rekonstruirati- polovico obstoječih elektrolitskih celic (elektroliza A), ki so v obratovanju že od leta 1954. Ta rekonstrukcija ni nujna samo zaradi' velikih stroškov vzdrževanja dotrajalih naprav in zastarele tehnologije, ampak v velik meri tudi zaradi izboljšave’ delovnih pogojev in zaščite okolja. To nam dokazuje tudi podatek, da od 80 milijard S din, koliko bodo znašali celotni' stroški rekonstrukcije, okrog 12 milijard bo vloženo za naprave za zbi-nje in šiščenje plinov. Projekt še ni končan (izdeluje ga švicarska firma Alu-suisse), ampak na osnovi dobljenih podatkov in zahtev od naše strani lahko damo zadosten opis. Namesto dosedanjih Söder-bergovih 56 kA celic bomo vgradili: 160 kA celice s pred-pečeno anodo. Takšen tip o-mogoča pokritje celotne celice, kar bistveno vpliva na izboljšavo delovnih pogojev kot tudi okolja. Zaprta celica ne zmanjšuje samo emisijo F (ki znaša 12 — 16 kgF/t Al), ampak tudi preprečuje širjenje prahu (katrana sploh ni) in zmanjšuje delovno temperaturo. Zaprta celica je edina rešitev za elektrolizo A z oziirom na to, da nitma naravne ventilacije od spodaj, ampak samo od strani. Razen tega so tudi naprave za posluževanje celic projektirane tako, da povzročajo minimalni ropot, posebna razsvetljava itd., lahko rečemo, da bomo dosegli optimalne pogoje dela. SUHO ČIŠČENJE PLINOV Suho čiščenje je najnovejši postopek nevtralizacije F komponent in ostalih nečistoč v plinu (priložena shema).. Pri tem postopku se poslužujejo ugodnih reakcijskih lastnosti méd AI2O3 in F v plinski obliki. (HF) in obliki' delcev. Glede na izvor (področje pridobivanja), kakor tudi na tehniko priprave (kalcinacija glinice) nasto- pa v različnih modifikacijah, ki se razlikujejo po površinski sestavi, kar vpliva na reakcijsko hitrost in tečenje glinice. Za časa kalciniranja se kristalna struktura spreminja od zelo aktivne (gama) glihice do neaktivne (alfa) glinice. To pomeni, da pri pripravi glinice za suho čiščenje moramo prilagoditi tudi postopek pridobivanja glinice tako, da ne vsebuje več kot 60 % alfa komponente. El. celice so med obratovanjem popolnoma zaprte. Samo pri menjavi anod, pri prebijanju skorje, polnjenju z glinico in- dodatnimi materiali, pri črpanju aluminija itd., se celice odprejo. Ker se iz notranjosti celice neprenehoma črpajo dimni plini je dosežen 95% efekt zajemanja nastalega plina. Plini ki prihajajo iz celice se direktno sesajo do cevnih filtrov z visoko učinkovitostjo, od koder očiščeni gredo v atmosfero. V cevovodu, ki povezuje celice z filtrimo napravo se dodajo odvisno od obstoječih obratovalnih pogojev določeno količino glinice, ki pa jo v filtru zopet odvzamemo. S takšnim vodenjem koncentriranega plina dosežemo reakcijo med F in glinico. Vodenje čiščenja s pomočjo cevnih filtrov poteka tako, da ostane na filtravi površini, skozi katerega teče surovi plitn, enakomerna plast glinice. Na ta način se dokončuje proces odstranjevanja F, ki se je pričel že v cevovodih. Z čiščenjem s pomočjo sunkov stisnjenega zraka se sproti del nasičenih oksidov odstranjuje s površine filtra, med tem pa istočasno z dodatkom surovega plina se dodaja sveža glinica na površino filtra. Glinico bogato s F mešamo s svežo glinico, ali pa jo direktno porabimo v el. celici. Takšen postopek čiščenja je tudi zelo gospodaren, ker so dodatki svežega kriolita in AIF3 zmanjišanii na minimum. ZAKLJUČEK Lahko zaključimo, da je odločitev, da se pri rekonstrukciji vgradijo najučinko-viitejše naprave. Na ta način bomo pridobili izkušnje za rekonstrukcijo elektrolize B, tako da večino naprav potem lahko sami projektiramo in izdelamo. Pri starih Söderbergovih celicah (ki jih je v svetu vse manj), se je treba izključno orientirati na izboljšavo od-vleka plinov in delovnih pogojevane samo zaradi1 F), ker TGA Kidričevo tudi z malo učinkovitostjo čistilnega sistema (glede F) ne ogroža okolja. Ivo Ercegovič, ing. Odlok o razglasitvi leta 1977 za leto varstva in izboljšanja človekovega življenskega in in delovnega okolja Skupščina SFRJ razglaša leto 1977 za leto varstva in zboljšanja človekovega žMjenjskegla in delovnega življenjskega in delovnega okolja. K izboljšanju človekovega življenjskega in delovnega okolja spada tudi kajenje. Marsikdo je prisiljen vdihovati zrak, ki je napolnjen z nikotinom, če mu to prija ali’ ne, ker le malokateri kadilec pomisli na to, da nekdo le s težavo prenaša cigaretni dim in voni. Predvsem bi bilo potrebno razmisliti o tem, da bi prenehali s kajenjem na sejah. Delavski svet TGA je že v prejšnji mandatni dobi sklenil, da je med sejo prepovedano kaditi, vendar ima po enournem zasedanju odmor za kajenje. Tak način bi lahko u-porabili tudi na- sejah drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Tudi na delovnih mestih bi naj tisti, ki kadijo, pomislili, če njihovim sodelavcem ustreza zrak, napolnjen z nikotinom. Marsikaterega boli glava od cigaretnega dima, se slabo počuti in zaradi tega ne marò opravljati svojega dela tako, kot bi ga lahho. PREMISLIMO! A. K. Pomlad Kako se razporeja dohodek po samoupravnem sporazumu črne in barvaste metalurgije? Udeleženci tega samoupravnega sporazuma smo izoblikovali povsem samosvoj in specifičen sistem ter merila za razporejanje dohodka. Prva značilnost je, da ne razporejamo samo ustvarjenega dohodka, temveč tudi ugotavljamo, kako je udeleženec pridobil dohodek. Pri tem izhajamo iz spoznanja, da je pridobivanje dohodka aktivnost, ki ga sestavljata dva procesa: ustvarjanje dohodka in družbeno priznavanje oziroma ugotavljanje dohodka. To ugotovitev dopolnjujemo še s spoznanjem, da se dohodek ustvarja s smiselnim delovanjem dveh proizvodnih tvorcev — živim in minulim delom. Poleg tega pa na njegovo višino vplivajo še izjemni pogoji za pridobivanje dohodka. Dogovorjeni kriteriji za merjenje živega in minulega dela so naslednji: — živo delo izražajo v delovnih urah, — minulo delo pa v dinarjih. Za merjenje produktivnosti dela (živega in minulega) uporabljamo udeleženci dogovorjeno spodnjo raven. Spodnjo raven produktivnosti živega dela doseže udeleženec takrat, ko ustvari dohodek v višini normalnega bruto osebnega dohodka. Normalni bruto osebni dohodek pa določimo po posebnem členu tako, da udeleženci med seboj izberemo tipično delovno organizacijo (tipično po zahtevnosti njenega delovnega procesa, kvalifikaciji zaposlenih, težavnosti delovnih razmer in drugo). V tej tipični organizaciji sporazumno določimo višino normalnega osebnega dohodka za uro dela. Drugi udeleženci imajo lahko drugačen normalni osebni dohodek, če imajo drugačno kvalifikacijsko strukturo, drugačne delovne razmere in drugačne druge elemente, ki v tipični delovni organizaciji opredeljujejo njen normalni osebni dohodek. Za leto 1974 se normalni osebni dohodki gibljejo v razponu 23,84 am na uro (železarna Jesenice — tipična delovna organizacija) do 24,33 pri TGa Kidričevo in 21,64 v Zicni Celje. Tudi spodnjo raven produktivnosti minulega dela izražamo z ustvarjalnim dohodkom in sicer z obrestmi za izposojena poslovna sredstva ter z dogovorjeno obrestno mero za lastna poslovna sredstva. Pri tem v sporazumu določamo, da obrestna mera za ta sredstva ne more biti za več kot tretjino nižja od obresti pri tujih poslovnih sredstvih. Obrestna mera ni nujno enaka za vse udeležence, temveč je lahko različna glede na razmerje med angažiranim živim in minulim delom. Udeleženec je uspešno posloval, če je s poslovanjem ustvaril dobiček, se pravi, da je dosegel večji dohodek, kot je dohodek, ustvarjen na spodnji ravni produktivnosti živega in minulega dela. Dobiček torej vsebuje presežno produktivnost živega in minulega dela in del morebitnega dohodka zavoljo izjemnih pogojev. Potem, ko udeleženci v sporazumu ugotovijo, kako so si pridobili dohodek, pristopijo k njegovemu razporejanju, in sicer v treh fazah. V prvi delitvi ustvarjeni dohodek razdelijo na normalne osebne dohodke, normalni prispevek minulega dela ter na dobiček iz poslovanja. V drugi delitvi dohodka razdelijo na sredstva za dejanske bruto osebne dohodke, sredstva za skupno porabo, prispevek v sklad solidarnosti ter na pogodbene, zakonske in druge obveznosti. Sporazum posebej določa, kako se oblikuje višina sredstev za dejanske bruto osebne dohodke. Osnove so naslednje: — udeleženec, ki je ustvaril toliko dobička iz poslovanja, ko- likor znašajo njegove zakonske obveznosti, lahko izplača za bruto osebne dohodke sredstva v višini normalnih osebnih dohodkov; — udeleženec, ki je po pokritju pogodbenih obveznosti ustvaril več dobička, kot znašajo njegove zakonske obveznosti, sme na osebne dohodke razporediti tudi del dobička, vendar mora hkrati izločiti prispevek v solidarnostni sklad udeležencev po posebni lestvici; udeleženec, ki je ustvaril manj dobička, kot znašajo njegove zakonske obveznosti, ali pa je posloval z izgubo, ne sme za osebne dohodke uporabiti vseh sredstev v višini normalnih o-sebnih dohodkov, temveč za nepokrite normalne osebne dohodke manj itd. S tretjo delitvijo udeleženci ponovno prerazporedijo tisti del dohodka, ki je bil z drugo delitvijo razporejen v korist udeleženca, to je na sredstva za neto osebne dohodke, skupno porabo in za neto akumulacijo. Samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije določa tudi normalni in minimalni poslovni uspeh. Za normalni poslovni uspeh se šteje dohodek, ki zadošča za kritje normalnih osebnih dohodkov, normalnega prispevka minulega dela, ki pokriva pogodbene obveznosti in dogovorjeni prispevek minulega dela (dogovorjene obresti za lastna poslovna sredstva in obresti za tuja poslovna sredstva), zakonskih obveznosti in sredstev skupne porabe po sporazumu. Za minimalni poslovni uspeh pa se šteje, če dohodek pokriva 85 odst. normalnih osebnih dohodkov, prispevek iz minuleera dela, ki pokriva pogodbene obveznosti in minimalni prisnevek minulega dela v višini 5 odst. od lastnih virov poslovnih sredstev, vse zakonske obveznosti ter sredstva skupne porabe do višine izplačil» ki jih kot spodnjo mejo določa sporazum. Mnenja o kvaliteti meril za razporejanje dohodka v tem sporazumu so deljena. Nekateri jim predvsem očitajo, da so težko razumljiva in povsem drugačna od meril v drugih sporazumih, vendar pa samo to ne zadošča za njihovo vrednotenje. Dejstvo je, da je to edini sporazum doslej, ki skuša opredeliti dohodek na osnovi vrednotenja živega in minulega dela, ki uvaja metodo, da daje enaka enota živega dela enako pravico do udeležbe v osebnih dohodkih, ki zahteva zaščito akumulacije tako, da določa vrednost enote minulega dela, ki je dovolj stimulativen, ker večji dobiček pomeni tudi večje osebne dohodke, obenem pa je delitev usmerjena tako, da se hitreje krepi materialna osnova združenega dela kot pa osebna in skupna poraba. Načelno temu samoupravnemu sporazumu ne morebo odrekati kvalitete, lahko mu očitamo to» da je delitev usmerjena in prirejena za delovne organizacije, ne pa za temeljne organizacije združenega dela. Praksa bo pokazala» ali bo zapisani sistem razporejanja dohodka možno uspešno uporabiti tudi na tej ravni. Prav tako nam bodo pokazala praktične izkušnje in teoretično dopolnjevanje dosedanjih izkušenj o minulem delu in pravicah delavcev iz minulega dela, ali so udeleženci tega samoupravnega sporazuma izbrali ustrezna merila. Vsekakor pa sodimo, da *e v tem sporazumu najbolj pozitivno to, da upošteva mnogo ekonomskih resnic in ustavnih določil. Zaključek Namen tega gradiva je prikazati teoretična izhodišča in praktično uresničevanje razporejanja dohodka predvsem v samoupravnih sporazumih, ki razporejajo doho- dek na materialnem področju družbene reprodukcije go- spodarstvu. Podobne sporazume imajo tudi organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva itd., ti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela z delom delovnih ljudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo (po 16. členu ustave SFRJ). Nekoliko drugačni so samoupravni sporazumi za delavce v delovnih skupnostih organizacij poslovnih združenj, v bankah in v zavarovalnih skupnostih, ki imajo po 29. členu ustave SFRJ samo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo. Le-ti na osnovi ovrednotenja tipičnih delovnih mest oziroma tipičnih poklicev, ki pa morajo biti enako ovrednoteni kot podobni elementi delitve osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela. V gradivu tudi ni obdelan pomen tipičnih poklicev in analitične ocene delovnih mest, ki bi prispevali k zaokroženemu spoznanju problematike samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke, saj so ta vprašanja obdelana drugje. Zapišem naj le, da je namen vrednotenja tipičnih poklicev približati praksi načelo: »Za enako delo enako plačilo«. Vendar pa zato teh poklicev ne smemo enačiti s tarifnimi postavkami. Služijo namreč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela samo za orientacijo pri ocenjevanju poklicev oziroma delovnih mest. Zato tudi niso neposredno uporabni, temveč dobijo svoj smisel šele s sočasno uporabo sistemizacije in z analitično oceno delovnih mest. Franc VREZE, ml. Kaj storiti Ne vem če je prav ali ne, pa vendar me muči problem družbene prehrane v naši temeljni organizaciji. Smatram namreč, da je ta hrana, ki jo dobivamo, preveč enolična. Nima pravega okusa, premala je količina mesa in si včasih mislimo — mi moški, da bi se dalo bolje skuhati. Saj če ne bi bilo vmes mesa, ki popravi okus, obstoječa hrana skoraj ne bi bila za jesti. Tudi kar se tiče razporeditve hrane, se mi zdi nepravilna. Morali bi gledati predvsem na nočne izmene, da bi dobile bolj lahko in tudi bolj kalorično hrano, kot podnevi. Sicer mi ni poznano, koliko mesa ali kruha pripada na zaposlenega, na vendar smatram, da bi bilo dovolj vsaj 10 dkg. Ne vem zakaj se je spet opustilo navado, da smo dobivali cel kos mesa zraven porcije. Sedaj dobimo narezanega med ričetom ali fižolom. No, če pogledamo porcije. lahko -vidimo, da ga nekateri ne dobijo niti 5 dkg. Kar se tiče nočne izmene, je goveja ali kakšna koli druga juha z mesom dobra. Zraven je primeren še kos peciva. glede prehrane v naši delovni organizaciji? Sprašujem se tudi (in še marsikateri drugi) zakaj nam tako pogosto hrana zmanjka oziroma se je premalo pripelje. Mi v neposredni proizvodnji imamo določeno uro za malico tako, da ne moremo tako dolgo čakati, da pripelje drugo malico, ker nam čas tega ne dopušča. Ne bi se rad poglabljal, kdo je kriv za vse to? Poglejmo resnici v oči, da vsakdo izmed nas, ki smo zaposleni v tej temeljni organizaciji, pod takimi pogoji kot so v elektrolizah in še vrsto drugih obratih, bi nam morali nuditi malo boljšo prehrano! Nočem zanikati, da je že marsikateri izmed nas opazil v hrani tudi kakšno živalco. Zgodi se, da je malica (predvsem klobase) pokvarjena. No če pogledamo samo malico od 29. marca 1977 (ričet s pol kranjske) smo lahko videli vsi iz hale A, da je bila kranjska 10 cm dolga in tanka kot hrenovka in da še ričet ni imel pravega okusa, da tudi od te kranjske ne moreš biti sit in delati v takem okolju — pri težkem delu. Mi vsi pa dobro vemo, da je med nami dosti takih sodelavcev, ki so zelo oddaljeni od tovarne in, da ti ljudje zgodaj odhajajo in pozno prihajajo domov ter da je njihova prehrana neenakomerna. Ti sodelavci nimajo pravega zajtrka, kosila, večerje ob določeni uri, kot je to predvideno. Marsikdo izmed teh ima kosilo ob 10. uri dopoldne, malico pa v podjetju ob 18. uri tako, da za večerjo pride na vrsto okrog 2. ure zjutraj, ker prej ne pride domov. No in če je še takšna malica, kot jo dobivamo, bolj slaba, smatram, da bo ta človek zbolel in tudi ne more tako delati. Res se sprašujemo, ali je ta malica za nas toliko vredna kot io plačamo ali ne, in če še računamo zraven stroške prevoza, pa mislimo saj res ne more biti boljša kot je. Spominjam se tudi, da so bila ista ali podobna vprašanja postavljena na zborih delovnih ljudi in na delovnih skupinah pa nismo dobili pravega odgovora niti se ni naša malica kaj bistveno spremenila. S tem člankom nočem nobenega kritizirati ali obtoževati za krivca, ampak vspodbuditi tiste, ki so odgovorni za našo prehrano, da bomo morali v bodoče bolj gledati na delavca v naši temeljni organizaciji in se nam mora nuditi res boljšo prehrano. Po drugi strani pa lahko vidimo, koliko se te hrane odpelje izpred restavracije za pomije. Morda bo kdo rekel, da smo prevzetni, ampak take hrane res ne moreš pojesti. Ne smete me napak razumeti. Ni vsak dan isto, je pa pogosto tako, da si tudi s hladno malico ne moreš dosti pomagati. Zato stopimo v korak in poisku-simo s skupnimi močmi reševati take probleme. Morda bi tudi delavci lahko pomagali pri izbiri in razvrstitvi prehrane. Mirko Nežmah SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov je predložila delavskim svetom uvedbo postopka za spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Predlagane spremembe so posledica vskladitve naših samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov z uveljavitvijo sindikalne liste. Delavski svet je dal predlog sprememb sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v 15-dnevno javno obravnavo. Po javni obravnavi bodo o sporazumu sklepali zbori delovnih ljudi. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH SREDNJEROČNEGA PLANA JUGOBANKE ZA LETO 1976—1980 V srednjeročnem planu Jugobanke, so podrobneje opredeljeni nekateri bistveni in temeljni smotri pri združevanju dela in sredstev, dogovorjenimi s cilji Zakona o osnovah sistema družbenega planiranja. Skupni interesi in cilji so v uresničevanju: — intenzivnem vključevanju v gospodarsko sodelovanje s tujino, predvsem z deželami v razvoju, — stabilnejši gospodarski razvoj s povdarkom na prioritetnih nalogah za stabilnejši razvoj SR Slovenije, — izboljšanju življenjskega standarda občanov, — uresničevanju razvojnih načrtov. Za opravljanje redne in planirane dejavnosti, se bodo združevala sredstva na podlagi sporazuma. Nadalje bo banka zbirala sredstva od občanov, z najemanjem kreditov doma in v tujini ter od poslovanja z vrednostnimi papirji, z dajanjem garancij itd. Sedež Jugobanke bo razpolagal v letu 1980 z 4,028 mio prostega kreditnega potenciala, ki ga bo plasiral s 54 odst. v dolgoročne in z 46 v kratkoročne naložbe. Pri uresničitvi razvojnih programov članov sedeža, bodo imeli prednost tisti razvojni programi, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju dejavnosti skupnega pomena in to: proizvodnja in prenos elektro-energije, prometna infrastruktura, proizvodnja hrane, domača strojegradnja, izvoz opreme ipd. Tekoča dejavnost članov sedeža bo omogočala kreditiranje pri: pripravi blaga za izvoz, izvozu investicijske opreme, trajnih obratnih sredstvih avaliranju menic, izdajanje garancij, pospešenem poslovanju z občani, nadaljnja krepitev materialne podlage dela delovne skupnosti. Naša delovna organizacija ima pri Jugobanki devizne račune in odprt stalni akreditiv za Sovjetsko zvezo za izvoz anodne mase. Z banko pa tudi solidno posluje pri uvoznih poslih. Delavski svet je dal Samoupravni sporazum srednjeročnega plana Jugobanke za leto 1976—1980 v 15-dnevno javno obravnavo. REVALORIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV IN SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE Temeljne organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev, morajo koncem vsakega leta po stanju na dan 31. 12. uskladiti svoja osnovna sredstva s tržnimi cenami za enaka, oz. podobna osnovna sredstva. Takšna obveznost je določena z zakonom. Ce je razlika v tržnih vrednostih večja od 10 odst., so uporabniki družbenih sredstev dolžni opraviti revalorizacijo za takšne skupine osnovnih sredstev. Delavski svet je potrdil predlog revalorizacije osnovnih sredstev in za tista osnovna sredstva, katerih nabavne cene so v letu 1976 porastle več kot 10 odst. ter potrdil naslednje učinke revalorizacije v TOZD tovarni glinice: — nabavna vredn. 5,725.744,69 din — popravek vredn. 1,883.224,75 din — sedanja vrednost 3,842.519,94 din Ugotovljeni učinki revalorizacije se knjižijo kot povečanje nabavne vrednosti, popravkov vrednosti, sedanje vrednosti poslovnega sklada. PLAN POSLOVANJA TOZD IN DO ZA LETO 1977 Delavski svet je razpravljal o predlogu plana poslovanja TOZD in DO za leto 1977 ter ga za tem. ko ie ugotovil, da je predhodni postopek potekal skladno z 69. členom statuta TOZD in da vsebinsko odgovarja interesom delavcev TOZD, sprejel v predlaganem besedilu. PRODAJA POČITNIŠKEGA DOMA V CRIKVENICI IN NAKUP ZEMLJIŠČA ZA GRADNJO POČITNIŠKIH HIŠIC Delavci TOZD so bili že v letu 1976 seznanjeni, ko so obravnavali Temelje kadrovske politike do leta 1980, da reševanje počitniškega doma v Crikvenici zaradi neustreznih prostorov, pomeni samo rušenje obstoječih stavb in gradnjo novih, za kar bi morali investirati več kot 10 milijonov dinarjev. V temeljih kadrovske politike je bilo nakazanih več rešitev, s katerimi so se delavci na zborih strinjali. Po analizi več variant in ob upoštevanju naših finančnih možnosti, so strokovne službe prišle do naslednjih zaključkov. — delavci TGA se nikakor ne smemo odpovedati svojemu letovišču, — letovišče, ki ga bomo zgradili mora razen spanja, hrane in kopanja, zagotoviti tudi možnost aktivne rekreacije, — letovišče nas ne sme obremenjevati z nerentabilnost j o kot nas je vsa leta obremenjevala Crikvenica, oz. mora biti cena letovanja takšna, da je dostopna tudi delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, — v kraju, kjer bomo gradili letovišče, morajo biti stabilne vremenske razmere tako, da bo kopanje omogočeno vsaj tri mesece na leto in ne le nekaj tednov, kot je bilo to v Crikvenici, — letovišče mora biti pristopno tako tistim, ki imajo lastna prevozna sredstva kot tistim, ki so vezani na javni prevoz, — način gradnje letovišča mora dopuščati postopnost, saj glede na omejena finančna sredstva ne moremo naenkrat investirati večjih vsot. Omenjeni razlogi so strokovne službe vodili k sklepu, da v skladu s Temelji kadrovske politike do leta 1980 predlagajo: 1. Prodajo počitniškega doma v Crikvenici najboljšemu ponudniku, 2. Nakup zemljišča za gradnjo zidanih počitniških hišic v Valu-nu na otoku Cresu. Na enem do dva hektara zemljišča bo možno zgraditi cca 30 hišic in pripadajoče objekte za rekreacijo in zabavo. Do letošnje glavne sezone bi poizkušali zgraditi 10 hišic. 3. Gradili bi v lastni režiji tako, da bi iz vseh TOZD in DS SS formirali brigado 15—20 delavcev, ki bi do meseca junila intenzivno poizkušala zgraditi kar največ hišic. Pri tem se računa predvsem na udeležbo mladincev. Za nakup zemljišča in gradnjo hišic se odobri 5 milijonov dinarjev. Ta sredstva se bodo zbrala in porabila postopoma do leta 1980. Viri sredstev: izkupiček za počitniški dom v Crikvenici, namenska sredstva, ki se vsako leto izločajo za vzdrževanje in gradnjo počitniških domov (10 odst. od regresov za letni dopust), bančni krediti. 4. Takojšen nakup dveh apartmajev v turističnem naselju Cervar v Poreču, nakup dveh sob v hotelu Delfin v Plavi Laguni v Poreču in nakup treh sob v hotelu, ki bo letos zgrajen na otoku Murter. Za nakup sob v hotelih je potrebno 2 milijona dinarjev. Viri sredstev: izkupiček za počitniški dom v Crikvenici, namenska sredstva za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov, bančni krediti. Gradnja in nakup objektov za letovanje delavcev se izvede v predlaganem obsegu in rokih samo v primeru, če dobimo s prodajo počitniškega doma v Crikvenici najmanj 5 mili j. din, sicer se zgradi ustrezno manj hišic, oz. se pri gradnji večjega števila hišic pomaknejo roki v naslednje srednjeročno obdobje. 1. Delavski svet TOZD tovarne glinice daje soglasje k predlogu, da se proda počitniški dom v Crikvenici najboljšemu ponudniku. Orientacijska cena za prodajo počitniškega doma je 5 milijonov din. Sredstva, ki jih bo delovna organizacija dobila s prodajo počitniškega doma, se uporabijo izključno za gradnjo ali nakup objektov za letovanje delavcev TGA. Gradnjo ali nakup je potrebno realizirati najkasneje v letu dni po prodaji počitniškega doma v Crikvenici, za kar so osebno odgovorni vodilni delavci delovne organizacije in individualni poslovodni organi TOZD. 2. Delavski svet daje soglasje, da se odobri 1 milijon din za nakup in ureditev zemljišča v kraju Valun na otoku Cresu. Odobrena sredstva bremenijo sklad skupne porabe in sicer del, ki je namenjen za gradnjo in vzdrževanje počitniških domov. Razlika med obstoječimi sredstvi omenjenega sklada in odobremini sredstvi se začasno (do prodaje počitniškega doma) premosti s kreditom, bodisi iz drugih sredstev, sklada skupne porabe ali pa s posojilom najetim pri banki. Kupljeno zemljišče se prične takoi pripravliati za gradnjo zidanih počitniških hišic, tako da se bo lahko takoj, ko bo delavski svet TGA sklepal o natančno 151 finančni konstrukciji, pričelo graditi. skupnosti in realizirati temeljna določila ustave in Zakona o združenem delu pri samoupravnem združevanju sredstev vseh zainteresiranih delovnih ljudi in občanov za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti. Razvojni programi vseh krajevnih skupnosti skupno znašajo 43,269.400 din. Ta sredstva bi bila zagotovljena po virih: — iz krajevnega samoprispevka 12.001.400.— din — dodatni prispevek po pogodbah občanov 13.483.000.— din — druga sredstva 8.448.000.— din — prostovoljno delo občanov 3.008.000.— din — združena sredstva po samoupravnem sporazumu 6.329.000.— din skupaj 43.269.400.— din Sredstva TOZD, ki bi znašala 6.329.000.— din bi se zbrala po stopnji 0,50 odst. BOD. Po sporazumu za leto 1977 so predvidene obveznosti 1. TOZD tovarna glinice 134.834.— din 2. TOZD Aluminij 206.557.— din 3. TOZD Vzdrževanje 166.415.— din 4. TOZD Promet 62.342.— din skupaj 570.148.— din Predelava žlindre — granulat SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je poslal predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programov skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v Krajevnih skupnostih v občini Ptuj za leto 1977. Predlog samoupravnega sporazuma določa način in vsebino sporazumevanja in usklajevanja pri združevanju sredstev za oblikovanje programov krajevnih skupnosti in združevanja sredstev za pokrivanje sprejetih program») v. K sporazumu naj bi pristopile vse temeljne organizacije združenega dela gospodarskih in negospodarskih in družbenih dejavnosti, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost (obrtniki), vse samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na območju občine, občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet in Občinska skupščina Ptuj, ter vse krajevne skupnosti. S sporazumom je določeno, da se del zbranih sredstev — 30 odst. po tem sporazumu oblikuje v posebna namenska sredstva za solidarnostno financirani e manj razvitih krajevnih skupnosti. V predlogu je določeno, da za izvajanje sporazuma skrbi poseben devet članski odbor, ki je dolžan poročati vsem podpisnikom. kako se sporazum izvaja in združena sredstva uporabljajo. S sporazumom o združevanju sredstev za financiranje programov skupnih potreb ljudi in občanov krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1977 se želi uveljaviti samoupravno sprejemanje programskih nalog krajevnih Sredstva se združujejo kot prispevek t. j. nepovratno, bremenijo pa ostanek dohodka TOZD. Delavski svet TOZD tovarne glinice je dal sporazum za financiranje krajevnih skupnosti v 15 dnevno javno obravnavo. IZVAJANJE DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Obstoječe temeljne in druge organizacije združenega dela. poslovne skupnosti in organizacije poslovnega združenja morajo prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve (čl. 660 ZZD). Delavski svet TOZD tovarne glinice je imenoval komisijo za izdelavo analize obstoječega stanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v sestavi: Zupanič Jože, Majcenovič Martin, Munda Ivan, Premzl Vlado in Tominc Drago ter sprejel program izvajanja določil Zakona o združenem delu v TOZD tovarne glinice v skladu z določili 660 čl. ZZD. PROGRAM IZVAJANJA DOLOČIL ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU TOZD GLINICE I. Sprejme se program za izdelavo analize obstoječega stanja druž-beno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v TOZD. Na podlagi analize se določi naslednji spisek vprašanj, ki lih bomo uskladili z zakonom o združenem delu: 1. Na nove osnove postaviti odnose, ki izhajajo iz združevanja dela in sredstev v TOZD, katerih dejavnost predstavljajo predhodno in naknadno fazo delovnega procesa. 2. Vzpostaviti nove odnose, ki izhajajo iz združevanja sredstev, ki so združena v TOZD. Na isti način vzpostaviti nove odnose glede združevanja dela in sredstev, ki ga je združila z drugimi TOZD v TGA in SOZD UNIAL. 3. Z delavci v delovni skupnosti skupnih služb je potrebno vzpostaviti nove odnose na principu svobodne menjave dela in u-stvarjanja dohodka. 4. Na osnovi novih načel je potrebno urediti način združevanja sredstev, njihov namen in način odločanja na nivoju TGA. 5. Na nov način urediti razporejanje dohodka in čistega dohodka in sredstev skupne porabe. 6. Statut TOZD spremeniti. Sprejeti novi Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD, za akte, ki urejajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu sprejeti ustrezne sporazume, oz. jih zamenjati z drugimi ustreznimi samoupravnimi akti. H. Med izpolnjevanjem naštetih nalog bodo delavci seznanjeni z določili ZZD : — vročeno je bilo 200 tekstov ZZD, vsak delavec pa je dobil povzetek določil ZZD, — organizirani so bili seminarji. m. Odločitev o statusnih in organizacijskih spremembah: — ugotoviti, ali v TOZD obstojajo ali ne obstojajo deli, ki izpolnjujejo pogoje za samostojen TOZD. IV. Z ZZD bomo uskladili, oziroma sprejeli naslednje nove samoupravne splošne akte : — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, — statut, — samoupravni sporazum o osnovah plana TOZD, — pravilnik o delovnih razmerjih (odgovornosti in obveznosti), — pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in organizaciji del in nalog, — pravilnik o varstvu pri delu. V. Naloge iz tega programa bodo opravili organi in posamezniki, ki so določeni v posebnem mrežnem programu, v rokih, ki so prav tako določeni v mrežnem programu. VI. Navedeni organi so dolžni obveščati delavce o izvajanju programa takoj po izvršitvi naloge. VIL Ta program se objavi na oglasnih deskah. Program prične veljati takoj po objavi. DELOVNA MESTA AKTIVNO REKREACIJO Delavci, ki delajo na delovnih mestih, pod konstantno neugodnimi delovnimi razmerami imajo pravico in obveznost do dnevne, tedenske, mesečne in letne aktivne rekreacije, skladno z letnim planom poslovanja. Delovna mesta, na katerih imajo delavci pravico do aktivne rekreacije določi v skladu s 63. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, delavski svet temeljne organizacije, uskladi pa jih delavski svet TGA najmanj šest mesecev pred pričetkom vsake sezone. Odsotnost zaradi aktivne rekreacije se ureja z namenskim bolniškim dopustom za aktivno rekreacijo, plačuje pa se iz sred- (Nadaljevanje na 16. strani) SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR — TOZD KIRURŠKI ODDELKI Oddelek za plastično kirurgijo Zahvala za pomoč V svojem imenu in v imenu kolektiva oddelka za plastično kirurgijo se delavskemu svetu TOZD aluminij in celotni delovni skupnosti TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, iskreno zahvaljujemo za naklonjenost in pozornost. Za nas pomeni ne le velikodušno denarno pomoč, ki je več kot dobrodošla v sedanjem kritičnem obdobju, temveč je priznanje našemu delu in dokaz privrženosti in prijeteijstva dveh kolektivov. Prosimo vas, da prejmete, ne samo našo zahvalo, ampak tudi naše simpatije in najboljše želje za dobrobit vaše delovne organizacije in vsakega posameznika. Vaša hvaležna prim. dr. Zora Janžekovič ZAH VA LA Precej časa je že minilo od bridke izgube mojega moža MARTINA SKRILE. vendar še osnovna organi; zacija sindikata in organi uvpravljanja v TGA Kidričevo niso pozabili, da sem sama, nemočna, v finančnih težavah. Zato izrekam iskreno zahvalo samoupravnim orgar nom in osnovni organizaciji sindikata TGA Kidričevo, posebno pa TOZD Promet za dodeljeno finančno pomoč. Ob tej priložnosti izražam še mojo željo, da bi se vaši načrti za naraščanje produktivnosti dela, dohodka in življenjskega standarda uresničili. Rozalija Skrila Šahovsko tekmovanje oh prazniku KS Kidričevo Ob prazniku krajevne skupnosti Kidričevo ter v spomin BORISU KIDRIČU, katerega je 11. aprila 1953 iztrgala kruta smrt, so šahisti Kidričevega in Ptuja odigrali prijateljski hitropotezni dvoboj na 10 deskah, dvokrožno vsak z vsakim v Kidričevem. Ekipo Kidričevega je kot gost pojačal Supančič Darko član ŽŠD Maribor, ki je tudi največ prispeval z zmagi domačinov. Za Ptuj sta odlično igrala Bohak in Podrajšek, la pa sama nista mogla prinesti zmage Ptujčanom. Posebno dobro je zaigrala ekipa domačinov v zadnjem krogu, ko je zmagala kar s 15,5 : 4,5. Skupni rezultat »106,5 : 93,5« je popolnoma realen, kljub temu, da je nekoliko presenetljiv. Ekipe so nastopale v naslednjih postavah: Kidričevo: Supančič Darko 18,5 (število zbranih točk za ekipo), Šeruga 13,5, Polajžar 13, Škarja 11,5, Beras 11, Zupančič Ferdo, Sedlašek, Majcenovič, Šegula, Fridl. Ptuj: Podkrajšek 15,5, Bohak 15,5, Habjanič 13, prof. Čič 12,5, Pernat, Kneževič, Horvat, Dajnko, Markovič, Pešl, Hazi-mali. MILAN ŠERUGA TOZD Vzdrževanje C dem mc. V GRS Teol) nit-(ZToHtoi KOJAU3Ü TbUTit CHAUL) IBVo. V/lAkJr S7JUS7B ilADUSL kOAJcrui fiUSLoy orel y &Elh-hMTOL- JjJ TBZIČ.A (S £Hty) e; i i A Z13//A SPoUMA ŽolTzSM ✓ 7s— čvr°h. &A/VOE e/jaVa Vohala JLSTA ?ouNLa&£z IU kAoALM ZA-IMGlC Al izrL: Policij* &£/ A&ÉNT PoVzil/t' SÜA riEM i-ESA/O Pqdjevì /ZA ÒLEJlO iiim&ća .&06MAJA Vfl-lltA UA äObA OTO£ V y- A NTlUl Z UD A ti S>ULT/\hJ0z /A &BIA. ICjOZfVM b£T£lCT)V V KLIMI V-MADMJTV-(čuior 1 človek, tl SEV.IILA oroiL V' JA-blAUU OU6oq>LxM. CAa /Jfla) 5JLED&T14 '/TuPAttip UI4ÌA/I 2>?/&i Panocui SEAÙDh NAV3V-I J>PjO&i£ pan SLOrEHSL kiAPi TOVA IMA AVTOV VW «TtA V uvio/uu i elsktz. ET/VOTA ZA 138, T/AM louA, ICVCEO Mia PEC 1/ TP2> «a« C / VAH) ?oius IĆZALJ Potomec ■Lkvgć.' JUX.IKÌ Toliča . ZVbtkza MIT0 TUB FA UT Ma V/MAL tupkre--TEl. eoz 4 / MfHAiAJI DUŠIK /VAJTU* él PAhC/J Tostava CS/MA'O DEL LE> CEHE g? HA JUGoSL- saugt (.SyoJIA) a/As ?£VSC- Maztin lauta// fcOA/£C 'Polotoka &oM PD toòAJUtl JLlTÄZ GL A V/h GT£YM AUTOh] A&tčHC. SlMJSlLA ÌGJLA h! O K A STAlß HM MB fViuMMi ?gšj>3£0- jkoiA/A/Slt PZAČiom A/4v£ojVVc NEZAVE' J)Ba/ SßSr. Malico tonovire «ALUMINIJ« je KINO SPORED za mesec maj 1977 3. Karambola — ital. barvni — zgodovinski 6. Policija nekaj prikriva — fr. it. šp. barvni — kriminalni Zasedanje delavskega TOZD tovarne glinice 10. Deset mladih črncev — it. špan. barvni — kriminalni 13. Zakaj te mož pušča samo — amer. barvna komedija 17. Meč Zlatega zmaja — Hon Kong barvni — pustolovski 20. Pustolovščina belega ovčarja — iti. barvni — pustolovski 24. Ubijalci in priče — amer. barvna drama 27. Kaj ležiš, povej nekaj — ang. barvna komedija 31. Nekoč je bil Hollywood — amer. barvni — glasbeni IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor: Ivo Tušek — predsednik. Člani: Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan, Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vreže, ml. — odgovorni urednik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl ing. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« — TOZD tiskarna, M. Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. (Nadaljevanje s 15. strani) štev, ki so v letnem planu poslovanja namenjena za aktivno rekreacijo. Nadomestilo osebnega dohodka za bolezenski izostanek zaradi aktivne rekreacije je sto odstotna. Delavski svet TOZ glinice je imenoval komisijo za sestavo prioritetne liste delovnih mest za aktivno rekreacijo. POMOČ V LETU 1977 ZA OTROKE DELAVCA, KI JE UMRL ZARADI POŠKODBE ALI BOLEZNI Po določilih 86. čl. tč. 7 Samoupravnega sporazuma o delitvi o~ sebnih dohodkov TOZD tovarne glinice, se lahko odobri otrokom delavca, ki je umrl zaradi poškodbe ali bolezni, pomoč za šolanje do končanega osnovnega šolanja. Delavski svet TOZD tovarne glinice je na predlog Sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje odobril predlagano višino, t. j. 800,00 din na mesec v letu 1977 za otroke delavca, ki je umrl zaradi poškodbe ali bolezni. VARSTVO IN ZBOLJŠANJE Človekovega življenjskega IN DELOVNEGA OKOLJA — LETO 1977 Leto 1977 je proglašeno v skup- ščini SFRJ za leto varstva in zboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja. V ta namen je Skupščina ustanovila »Svet leta varstva in zboljšanje človekovega in delovnega okolja«, kot družbeno telo, ki naj uresničuje sodelovanje organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, družbeno-političnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in skupnosti, kakor tudi delovnih ljudi in občanov na področju varstva in zboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja. Svet bo v svojem programu določil konkretne naloge, ki jih je treba v letu 1977 opraviti, da bi se pospeševala trajna akcija pri uresničevanju ciljev, ki jih določajo družbeni dokumenti. Spodbujal bo vse institucije, angažirane v letu varstva in zboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja pri izvrševanju njihovih programov in jim izkazoval pomoč, ter si prizadeval razgibati vse dejavnike, ki lahko pripomorejo k zboljšanju temeljnih elementov človekovega življenjskega in delovnega okolja. V ta namen bodo uporabljene vse oblike obveščanja kot so tisk, radio, televizija in druge oblike obveščanja, da v skladu s svojo družbeno funkcijo uripomoreio k razvijanju te najširše družbene akcije. Za uspehe na tem področju bo Svet dodeljeval listine in druga priznanja. Delavski svet je zadolžil vodje obratov, da do prihodnje seje delavskega sveta predložijo program akcije TOZD tovarne glinice v smislu leta varstva in zboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja. OBNOVA ELEKTROINSTALACI-JE V RDEČI FILTRIRNICI IN DODATNA SREDSTVA ZA NABAVO IN MONTAŽO KELLY — FILTRA Elektroinstalacija za pogon naprav v rdeči filtrimici je zaradi dotrajanosti potrebna obnove. Velik del instalacije je pr o vizor en, kar pa je v nasprotju s predpisi. Na to nepravilnost je tudi že opozoril Institut za varstvo pri delu. Po elaboratu, ki ga je izdelal projektivno — konstrukcijski oddelek znašajo stroški materiala in montaže 750.000.— din. Delavski svet je odobril potrebna sredstva, ki bremenijo sklad amortizacije. Delavski svet ie tudi odobril dodatnih 1.030.000,00 din za dobavo in montažo KePy-fìltra, ker so sredstva, ki so bila odobrena v lanskem letu premajhna. (FS)