Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5"20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna številka 10 v.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Odločitev.
V sredo je avstrijska delegacija pričela razpravljati o mornariškem proračunu. Ker je odsek že sprejel vse zahteve mornariške uprave, ni prav nič dvomiti, da bo tudi plenarna delegacija dovolila vse do zadnjega vinarja.*) To pa je prvi korak na poti, ki drži v neskončnost in na kateri ni videti nobenega cilja. Avstrija zgradi štiri drid-navte. Na Angleškem bodo sešteli, koliko takih plavajočih peklov ima trozveza in se bo »prepričala«, da mora pomnožiti svojo vojno mornarico. Nato bo Nemčija spoznala, da mora doseči Anglijo, in Avstrija, da ne sme zaostati. V štirih letih še ne bo poplačano, kar zahteva Montecuccoli sedaj, a treba bo že novih dridnavtov, novih križark in novih torpedovk. To bo zopet prisililo konkurenčne države, da si zgrade novih ladij in vsled tega bo Avstrija seveda zopet morala pomnožiti svojo mornarico.
Za najpotrebnejše reči v državi nimamo denarja. Nobena socialna reforma se ne more izvesti, ker ni denarja. Šolstvo se ne more razviti, ker ni denarja. Reke se ne morejo regulirati, polja in pašniki se ne morejo popravljati, železnice in kanali se ne morejo graditi, kultura se ne more pospeševati, ker ni denarja. Vojni minister in mornariški poveljnik pomigneta s prstom, pa dovolijo delegacije osemsto milionov za militarizem in marinizem, čez par let bodo dovolile celo miljardo, in kje bo konec, tega ne ugane nihče.
Sto let je, odkar je blažena Avstrija napravila bankrot. A če pojde z vojaškimi zahtevami le še par let tako dalje, je neizogiben nov bankrot. Zaradi tega si pač ne beli glave noben Schönaich, noben Montecuccoli, noben Aerenthal. Ali mislijo, da ima ljudstvo zakopane zaklade ali pa sploh ne mislijo nič.
In vendar je položaj obupen. Avstrijska trgovinska bilanca je pasivna. Naš izvoz zaostaja boljinbolj za uvozom; to se pravi, da gre od dne do dne več denarja iz države, v državo pa ga prihaja vedno manj. Padanje zaslužka in naraščanje draginje je nujna posledica tega žalostnega položaja. A namesto
*) Se je med tem že zgodilo.
LISTEK.
Pogum.
Piše Etbin Kristan.
Janko Jagar študira pravo. Tretje leto. Na Dunaju.
Lahko bi se reklo, da je bil Janko Jagar poseben človek: toda kdo ve, ali bi ne bilo bolj opravičeno reči, da so oni drugi bili »posebni ljudje?« Kdo ve? Naše življenje je postalo nekaj tako zmešanega, tako je na vse strani razrito, ob vseh krajih potrgano in otrcano, tolikrat skrpano, pobarvano, da ne more nihče gotovo reči: to je redno, to izredno. Sam Janko, ki študira pravo, se je mnogo pečal s filozofskimi vprašanji, o katerih ima nazore, ki se razlikujejo od nazorov mnogih drugih ljudij. In tako je prišlo do tega, da ga imenujejo »posebnega« človeka.
Tako mu pravijo njegovi tovariši. Nazori sem, nazori tja — vsekakor je družba visokošolcev, ki se redno shaja v posebni sobi gostilne »pri zlatem sodčku«, imenitna, vsaj po svoje imenitna. Dolgočasje je načelno izključeno, pa naj si je tudi suša v žepih. Za zabavo mora skrbeti vsak redni ud omizja. Najvišji zakon je slavni križevački štatut. Dovtipi morajo biti originalni, ali pa vsaj mora biti vir ostalim »komilitonom« neznan. Ako zasačijo katerega, da je zajel svojo šaljivost v rezervoarju »Fliegende Blätter» ali »Caricaturen«, ga obsodijo na pet
da bi se vlade brigale, kako bi se to popravilo, izžema o ljudstvo do krvi za militarizem, torej za najbolj neproduktivne izdatke, ki prinesejo pač velike profite nekaterim velekapitalistom, množice, živeče od svojega dela, pa morajo spraviti na kant.
Avstrijski finančni minister pravi, da se bo moral za plačilo prvega, najmanjšega obroka, poslužiti virov, ki so le enkrat na razpolago. Drugo leto bo plačati dvojen, tretje leto trojen obrok in zadnje leto bo le za amortizacijo in obrestovanje treba trideset milionov. Vsakega privatnega človeka, ki bi tako gospodaril, bi postavili pod kuratelo, a če bi bankrotiral, bi ga zaprli. Država pa sme zapravljati tjavendan krvave zaslužke najsiromašnejšega ljudstva, naši Šusteršiči pa opravičujejo in podpirajo to brezvestno gospodarstvo.
Kako dolgo bo ljudstvo še to trpelo? Kdaj bo spoznalo, da ga ženejo v pogin tisti, ki so se mu vsilili za voditelje? Pesti, ki se krči v žepu, se ne boji nihče. Edina moč, s katero se kaj opravi, je organizacija.
Politični odsevi.
Bosna v avstrij'ski delegaciji.
Ko je Aehrenthal izvršil aneksijo Bosne in Hercegovine, si gotovo ni bil na jasnem o posledicah tega koraka. Težko je vedeti, kaj se je takrat godilo v njegovi glavi; gotovo pa je, da so morale biti njegove misli zelo meglene. Pa kakor vse kaže, se tudi pozneje niso zjasnile. V delegacijah, ki se morajo baviti z bcsenskimi vprašanji, ne ve vlada, na kakšno stališče naj bi se postavila in govori skupnih ministrov razodevajo največjo zadrego. Finančni minister Burian, v čigar področje spada uprava Bosne in Hercegovine, si pač izkuša pomagati s frazo, da rešitev državnopravnega položaja še ni zrela; ali s tem ni nič povedano in če vlada ne zna reči nič druzega, tedaj podpisuje sama sebi izpričevalo velikega duševnega uboštva.
Pričakovati je bilo, da pride v delegacijah o priliki bosenskega proračuna tudi vprašanje takozvanega trializma na dnevni red ter da se bodo oglašali njega zagovorniki in njega nasprotniki. To se je res zgodilo in se bo tudi nadalje godilo, dokler bo
do deset litrov in na ravno toliko izvirnih zabavljic.
V tem oziru so Jagarju ugajali. V mnogih drugih stvareh se pa nikakor ni strinjal z njimi in zato je bil za nje poseben človek. K »zlatemu sodčku« je prišel le semtertja kot eksternist. Reden ud ni bil, ker ni bil humorist. Na površju ni znal najti bliščečih stvaric, on je znal samo posegati v glo-bočino . . .
Bila je sobota, pri »zlatem sodču« torej jour fixe. Ker je bilo vrhu tega še v prvi četrtini meseca, je bila posebna soba polna dijakov in na mizi je stala cela baterija steklenic, pa ne praznih. Danes so veljali »štatuti«. »Stola ravnatelj« je bil medi-cinec Kropnik, devetindvajset let star, junaške postave, goste brade, gromkega glasu. »Fiskuša« pa sta bila Bratič, mlad jurist druzega letnika, in »brucoš« filozof Peterman. Pilo in govorilo se je, kolikor so grla dala.
Ob enajsti je vstopil Jagar. Glasen *ži-vio« ga je pozdravil. Jagar je odložil svršnik in klobuk ter sedel k mizi.
Kropnik se je dvignil.
—	Bratie! je zagrmel — in nikomur ni bilo treba klicati »silentium«. Vpričo njegovega glasu je vse obmolknilo. Kropnik se je ozrl po tovariših kakor vojskovodja, preden popelje svoje čete do zmage.
—	Bratje 1 je ponovil. Pozdraviti nam je novega junaka, po izbor junaka brata Jagarja. Njemu polno čašo 1 Fiškuša pozor !
—	Živio! zagrmi po sobi in za hip postavi vsak »brat« izpraznjeno čašo predse.
pravni položaj anektiranih dežel neurejen. Po imenu je Bosna dobila ustavo, v resnici je postavljena pod kuratelo. V sarajevskem saboru ima svoj parlament, njena usoda se pa vedno odločuje na Dunaju in v Budimpešti, kjer nima dežela nobenega zastopstva. Da tak položaj ne more biti trajen, je jasno kakor beli dan in ker zahteva rešitev, je popolnoma naravno, da bi vsak, kdor je količkaj interesiran, rad speljal rešitev na svoj tir. Programov za rešitev bosenskega vprašanja je torej vse polno. Glavni načrti, s katerimi se ukvarja meščanska politika, pa so: Združitev Bosne in Hercegovine z Avstrijo; združitev z Ogrsko; trializem.
O trializmu govore največ jugoslovanski meščanski političarji. Besedo imajo; vendar pa nimajo pravega pojma. Toliko že vedo, da žele združenje Bosne in Hercegovine z drugimi jugoslovanskimi deželami Avstro-Ogrsko v državo, ki bi bila tretja v habsburški monarhiji poleg Avstrije in Ogrske. O tem, katere dežele, oziroma kateri deli dežel naj se združijo, so mnenja pač različna. Ali naj se že razlaga to detajlno vprašanje, kakor se hoče; glavno je, da zahtevajo tri-alisti posebno jugoslovansko državo v črno-rumenem cesarstvu.
Zanimivo pa je, da ima ta cilj prijatelje in nasprotnike skoraj v vsakem političnem taboru Avstrije. Jugoslovanski meščanski politiki so od začetka mislili, da morajo biti vsi Slovani navdušeni za tako idejo. Zdaj pa so vsi začudeni, ker to ni res. Ravno taki Slovani, od katerih so pričakovali največ simpatij za svojo zahtevo, jih puščajo na cedilu; eni se ne ogrevajo za trializem, drugi se ga pa naravnost boje. Tako sta se n. pr. mladočeški vodja Kramar in Dalmatinec T r e s i č tako sporekla, da se je že napovedoval dvoboj med njima.
Ali začudenje je zelo neopravičeno. Kdor pozna politične razmere in boje v Avstriji, ni smel pričakovati nič druzega. Stvar bi bila pač enostavna, če bi samo Hrvatje, Srbi in Slovenci imeli narodne oziroma državno-pravne zahteve. Toda imajo jih vsi narodi, in zato je umevno, da se vsak narod boji rešitve drugega narodnega vprašanja, računajoč tako, da bodo potem njegove lastne zahteve otežkočene.
Kropnik je stoje nadzoroval operacijo. Tedaj je še on izpil svoje vino, dostojanstveno, kakor se spodobi »stari bajti« in stola ravnatelju. Postavil je prazno čašo na mizo in nadaljeval:
—	Bratje! Pozdravili smo junaka, ali preden se junak zahvali, mora stola ravnatelj izvršiti še drugo, neugodno dolžnost. Fiškuš z desne! Koliko je ura ?
—	Enajst! — zahrešči Bratič.
—	Enajsti Težko mi je, a dolžnost nad vse. Fiat iustitial Jagar je prišel ob enajsti, to je kaznjivo. Mi pijemo že tri ure, on pa prihaja ob enajsti, suhega grla. Ne vprašam ga, kje je bil dosedaj. To je njegova stvar. On je izreden ud naše čestite družbe in nihče ga ne more prisiliti, da pride, kadar pridemo mi. Toda oziram se na dejstva. Facta loquuntur. Mi smo začeli piti ob osmih, on začenja ob enajstih, in to se mora vsaj deloma paralizirati. Ergo ga obsojam na polno čašo. Ex!
Jagar je mirno dejal:
—	Sprejemam kazen — in molče je izpil. Potem se je še kratko zahvalil za zdra-vico. Zabava se je razvijala dalje, hrupno in mokro. Nekateri tovariši so izpraševali Jagarja, kje je bil doslej, on pa je odgovoril, da je imel opravka, a nič posebnega.
Vstal je Peterman.
—	Bratje! je zavpil. Bratje!
A drugi fiškuš je moral posredovati, da je nastal mir. To je šlo težko in še le, ko je Kropnik diktiral nekoliko »polnih«, je vse potihnilo.
Davno že se Cehi bojujejo za takozvano češko državno pravo. Ravno zato jih pa nič ne mika misel, da bi se ustanovila jugoslovanska državna skupina, dokler nimajo oni svoje države, ker cenijo, da bo njihov boj tedaj toliko težji, ker ne bodo imeli — zaveznikov. Ravno zato pa se tudi Hrvatje ne ogrevajo prav preveč za ustanovitev češke države.
Briandova demisija.
Spretni advokat Briand je končno vendar izgubil svoj proces. Marsikoga je njegov padec presenetil. Briand se ni zgrudil v hudi bitki, ampak je padel v dobi navideznega miru in sicer čez zapreko, ki je videti v primeri s težavami lanjskega železničarskega štrajka kakor slamca napram brunu. Ob dveh interpelacijah se je izpodtaknil.
Ali to je bila le zunanja slika. Katastrofa je bila neizogibna in njen pravi razlog je Briandovo hinavstvo. Tekom svojega vladanja je Briand polagoma razodel, da je štreber prvega reda, za katerega je vsako načelo le toliko vredno, kolikor more koristiti njegovim osebnim interesom. Na tem polju je bil njegov talent res velik. Če bi si bil namesto politične kariere izbral gledališko, bi bil gotovo lahko postal imeniten igralec.
Briand je bil majhen advokat v francoskem pokrajinskem mestu, kjer ni imel pričakovati nobenih posebnih juristovskih uspehov; ne velikega bogastva, ne velike slave. Prišel je v Pariz; tu se je ozrl in seznanil z delavskim gibanjem. Kaj se je takrat godilo v njegovi duši, je njegova tajnost. Mogoče da se ga je doteknila resnost proletarskega boja. Mogore da je veličina tega gibanja vplivala na njegovo fantazijo. Mogoče da je že takrat začel igrati komedijo. A če jo je igral, tedaj jo je igral mojstrsko. Med radikalnimi je bil najradikalnejši. V stranki in v strokovnem gibanju je odklanjal vsako zmernost. Bil je mogočen zagovornik generalne stavke, katero je opisoval kot izveličevalno sredstvo za vse namene. Z generalno stavko bi se imeli rešiti vsi strokovni konflikti, vsi gospodarski boji, izpolniti vse politične zahteve. Z velikansko agitator-sko silo je odpravljal vse pomisleke in ugovore starih, treznih sodrugov, ki so zahtevali, da se delavstvu pokaže vsak položaj
—	Bratje! je nastavil Peterman. Na vrsti sem, da izrečem svojo zdravico, in to storim navdušeno, kajti doletela me je čast, da dvignem čašo v čast krasnemu spolu.
—	Živio krasni spol! je zapiskal Frlan.
Petermana je to nekoliko zmedlo. Tre-
notek je počakal, da se je spomnil na svoj tekst. Potem je zopet začel:
—	Krasni spol, gospoda moja, krasni spol ;e sladkor našega življenja, krasni spol nam je tolažba v težkih urah, krasni spol nam je uteha, kadar obupavamo. Krasni spol in ljubezen sta nerazdružljiva pojma, ljubezen pa je cvet mladosti. Mi smo mladi, torej živio krasni spol!
Čaše so zažvenketale in vino se je zlivalo skozi junaška grla za krasni spol.
S tem je bil »oficijalni del« končan in začela se je »prosta zabava«.
Poleg Jagarja je sedel jurist Gojtan. Njemu je bila najmilejša zabava, dražiti druge. Oziral se je že, kje bi našel kakšno tarčo in opazil je Petermana.
—	No, bravo, Petermanček, bravo. Ljubezen je torej cvet mladosti in krasni spol je sladkor življenja. Ti, samo ne pij preveč kave in ne duhaj preveč cvetov.
—	Ah, kaj mi je mar!
—	Vraga ti ni mar! Saj si bil res ves navdušen, ko si napival tistemu krasnemu spolu. Jupitra mi, glas se ti je kar tresel.
—	A, že razumemo. Bratec, mene ne boš.
—	Kaj te ne bom?
tak, kakršen je v resnici, brez olepšavanja, ne da bi se mu skrivale zapreke in težave. V zaupanju socialističnega proletariata je Briand dosegel visoko mesto. Ali to mu je bilo premalo. Ni mu prineslo sijaja ne bogastva. Bil je izvoljen v parlament; ali biti poslanec še ni bogvekaj.
Toda v zbornici je našel podlago za politično kariero. V bojih zoper klerikalizem, ki so v zadnjem desetletju karakterizirali francosko notranjo politiko, je znal obrniti nase splošno pozornost. Tudi tukaj je zagovarjal brezpogojen radikalizem. Prišel je dan, ko je francosko radikalno meščanstvo spoznalo, da ima v svojih vrstah premalo sposobnih mož. Socialistu Briandu so ponudili listnico justičnega ministrstva. Takrat je spoznal, da je prišla njegova ura. Bilo je sicer treba nekaj malega: Da postane minister, je moral poteptati sklepe mednarodnega socialističnega kongresa in pokopati velik kos socialističnega prepričanja. A Briand se je odločil brez velikih duševnih bojev.
Če dotlej ni igral komedije, jo je tedaj začel igrati. Stranka je izjavila, da se je sam postavil izven socialne demokracije, ko je sprejel portfelj v meščanski vladi. On pa je v zbornici deklamiral, da ostane tudi kot minister socialist. Buržoazija je razumela, kaj pomenijo te besede in mu je ploskala. Briand je bil na prvi stopnji in je plezal naprej. Postal je ministrski predsednik.
V kratkih letih je ostrgal s svoje kože zadnje socialistične ljuske. Nekdaj fanatičen antimilitarist, je dovolil najbrutalnejše preganjanje in zatiranje vsakega protimilitaristič-nega gibanja. Z vso brezobzirnostjo je nastopil proti koalicijski pravici delavstva in uradništva. Ob zadnjih velikih stavkah je stopil na bolj kapitalistično stališče kakor kapitalisti sami. Hvalili so ga najhujši re-akcionarci, ali s svojimi nekdanjimi pristaši je prišel v nepomirljivo nasprotje.
Takrat je bila njegova usoda pravzaprav že odločena. In razvijala se je hitro. Briand jfi hotel posnemati Bismarka in imeti v ognju dvojno železo. Veljati je hotel za radikalnega republikanca, a za vsak slučaj se tudi re-akcionarcem ni hotel zameriti. Uslugam, ki jih jim je izkazal ob stavki železničarjev, je pridružil še to, da je pri izvajanju zakona t proti kongregacijam mižal in molče trpel, da so se ustanavljale nove kongregacije in obnavljale stare, ki so bile že razpuščene. Zaradi tega sta ga interpelirala socialist Meu-nier in socialni radikalec Malvy. Dasi je bil pri glasovanju sprejet dnevni red, ki je formalno izrekel Briandu zaupanje, je mož vendar spoznal, da nima več republikanske večine za sabo. Posledica tega neizogibnega spoznanja je bila njegova demisija, ob kateri čuti največje zadoščenje francoski proletariat, čigar interese je Briand tako sramotno izdal.
*	Državni zbor ima prihodnjo sejo v sredo, 8. t. m.
*	Mornariški proračun je avstrijska delegacija v četrtek sprejela. Seveda.
*	Vojni proračun je prišel v avstrijski delegaciji v četrtek na vrsto. Poročevalec je Poljak vitez Kozlowski, ki je izračunal, da znašajo stroški za vojne potrebe v Avstriji 11 kron na vsakega prebivalca. To je moral {¿računati po nekakšni čudni matematiki. Zakaj že leta 1909. so znašali stroški za vojaščino 10 kron 80 vin. na vsako glavo. Od tedaj so se pa vojne in mornariške zahteve silno povišale. Naravno je, da že to ne bi bila malenkost, če bi prihajalo res le 11 K na vsako glavo. Če šteje družina le pet
—	V Had s tarčami 1 Jaz govorim resno.
—	Ti resno? Hahaha! To je pa tvoj najimenitnejši dovtip.
—	Fante, pravim Ti, da govorim resno. To ni nikakršen dovtip. Ha! Jaz bi predložil, naj se pri nas sploh izpuščajo zdravice krasnemu spolu. To je neumno.
—	Ohol Pa štatut!
—	Eh, štatut! Prenaredimo ga. To so zastarele forme, mi smo pa moderni ljudje,
Jagar ga je pogledal, a rekel ni ničesar.
—	Mi smo moderni ljudje, vse te puhlice o krasnem spolu in ljubezni so pa tako starokopitne in neslane, da nam nikakor ne pristajajo. Ljubezen! Kakšna ljubezen ? Ženske naj kuhajo kavo in pletejo naj nogavice; v tem oziru jih imamo vsi radi. Ljubezen pa ni nič drugega nego otroška igrarija.
—	A, sedaj pa le nimaš prav, se je ©glasil medicinec Skok. Igrarija ni. Nihče ne poreče, da ne vlada naravni zakon nad obema spoloma in ju sili, da občujeta vzajemno. Seveda je neumno, če krstijo to razmerje ljubezen.
—	Ej, ljubezen I Pustite to besedo, se je vmešal Bratič, o katerem so govorili, da kuje pesmi; ljubezen je beseda, katero morajo pesniki imeti. Prosim Vas: kaj bi bila lirika brez te besede?
(Dalje prihodnjič.)
oseb, je to že 55 kron; in če se je Kozlowski zmotil le za 1 krono, znašajo izdatki petčlanske družine 60 kron. Ali mož se je zmotil veliko bolj in na tisoče delavcev mora skrbeti za več kakor tri otroke, pa pogo-stoma še za onemogle starše, tako da se ne bo manjkalo takih proletarskih družin, ki plačujejo po 100 kron na leto za militarizem in marinizem. In to včasih od zaslužka, ki znaša komaj 600 kron na leto! Poljskemu vitezu se to ne zdi grozno.
*	Proračunski odsek državnega zbora ima v sredo, 8. t. m. sejo. Na dnevnem redu je državni proračun za leto 1911.
*	Grof Aehrenthal pojde po končanem delegacijskem zasedanju dva meseca na dopust. V ministrstvu za zunanje zadeve ga bo med tem časom zastopal poslanik v Carigradu grof Pallavicini, tudi eden tistih diplomatov, ki so modri, ker so grofi. Nekateri listi so izrekli mnenje, da je Aehren-thalov dopust le priprava za slovo. Žal da to menda ni res.
*	Novo francosko ministrstvo je že sestavljeno. Predsednik je M o n i s ; posamezne listnice imajo: Pravosodje Antoine P e r r i e r, zunanje zadeve C r u p p i, vojsko Berteaux, mornarico D e 1 c a s s é , finance Caillaux. pouk Steeg, javna dela Dumo n t, trgovino Massé, poljedelstvo P a m s, kolonije M e s s i m y, socialno oskrbo Boh-cour.
*	Imenovanje Delcasséja za francoskega mornariškega ministra je zbudilo v inozemstvu nekoliko vznemirjenja. Enkrat je D e 1 c a s s é namreč že skoro povzročil vojno z Nemčijo. Sploh ga imajo za enega tistih, ki se jim rado sanja o vojni.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
Velik ljudski shod
priredi okrajna organizacija za Ljubljano in okolico v pondeljek, 6. marca ob 8. zvečer v veliki dvorani
Mestnega doma.
Na dnevnem redu je:
1.	Nova bremena za militarizem in marinizem.
2.	Občinske volitve.
Sodrugi! Ogromne mihone, ki jih dovoljujejo delegacije za vojaščino in mornarico, bodo naložili na rame delavnemu ljudstvu. Odkod naj delavstvo vzame denar, kako naj s svojimi družinami živi, kam naj pobegne, kadar ne bo več ne zaslužka ne kruha, tega pa ne vpraša nobena vlada in nobena delegacija. Tam gori mislijo, da lahko počno, kar hočejo, ker se delavstvo ne briga za taka vprašanja. Pridite torej na shod, možje in žene, ter pokažite, da ne marate biti tisti osel, ki kar mirno drži, da mu nakladajo bremena, dokler ne omaga. Skrbite, da bo Vaš protest mogočen. Agitirajte za čim večjo udeležbo 1 Kajti za Vašo kožo gre!
—	Argentinsko meso, ki je bilo že za sredo februarja napovedano, je končno 1. t. m. prišlo v Trst. Največja množina se ga tudi to pot odpelje na Dunaj. Nekaj pa ga je določenega tudi za druga mesta. Tako na pr. ga je odšlo 10.000 kilogramov v Gradec. Kakor vse kaže, ga Ljubljana ne dobi nič. Seveda, čemu ? Saj v Ljubljani ne čutimo nobene draginje in sploh smo taka gospoda, da je za nas argentinsko meso preslabo. Zadnjič se je sicer ljudstvo trgalo zanj, da so mesarji, ki so ga prodajali, komaj zmagovali delo. Toda »Slovenec« nas je poučil, da je bil to samo »firbec . . .« Odkar smo mogli pokusiti prvo argentinsko meso, so se razmere še nekoliko poslabšale. Dobili smo živinsko kugo, torej nov izgovor za podra-ženje mesa. Sto in sto Ljubljančanov bi bilo veselih, če bi si mogli zopet kupiti košček lepega mesa. Ali kdo se v Ljubljani briga za to? Na rotovžu menda mislijo, da je dovolj, če smo imeli v »Mestnem domu« predavanje o argentinskem mesu. Toda čeprav je bilo predavanje zanimivo, se ga vendar ni mogel najesti noben želodec. Ali pa misli provizorična mestna vlada, da imajo klerikalci res že večino v občini in je zaradi tega uvoz argentinskega mesa že nedopusten? Že verjamemo, da bi klerikalci radi preprečili vsak uvoz mesa. Ali tako daleč za sedaj še nismo, da bi bili klerikalci gospodarji Ljubljane. Ljudstvo je dalo dovolj dokazov, da želi cenejšega mesa. A če vidi, da se tisti, ki se mu vsiljujejo, ne zmenijo za njegove želje, tedaj naj si pomaga samo. Priliko bo , imelo v kratkem pri občinskih volitvah. Tam lahko pokaže, da je občina dolžna bolj skrbeti za interese občinarjev.
—	Liberalna kandidata za krakovsko in trnovsko predmestje. Na zaupnem sestanku pristašev narodno-napredne stranke za Krakovo in Trnovo, ki se je vršil pretekli pondeljek, Se je sklenilo, da se kandi-
dira za ta okraj gg. Josip Rothel, c. kr. poštni oficijal in hišni posestnik, ter Jakob Smole, poslovodja c. kr. tobačne tovarne in hišni posestnik. Imenovana sta ponujani jima kandidaturi sprejela. Izza kulis izvemo, da sta ti kandidaturi le »pro forma« — one, ki bodo prišle resno v poštev, bo določilo vodstvo narodno-napredne siranke samo, ki računa z vso gotovostjo na 25 mandatov.
—	Iz Krakovega nam piše prijatelj našega lista ozirom na predstoječe občinske volitve: Nekateri gospodje se že silno pehajo, kdo da bo v bodočem občinskem svetu zastopal krakovsko-trnovski okraj. Govori se, da kandidirata poštni uradnik g. J. Rothel in tobačni delovodja g. Smole, ki sta oba tudi hišna posestnika. Gospoda Rothla, ki je že bil občinski svetnik, poznamo, da se je na zelo nejunaški način umaknil od zadnje seje občinskega sveta, ker bi se bil sicer zameril vladi, če bi glasoval pri županski volitvi za Hribarja. Mož, ki nima na vse strani prostih rok, ne more biti svoboden zastopnik svobodnih volilcev. Gospod Smole pa menda reflektira na delavske volilce, ker se je lani na nekem shodu preveč toplo zavzemal za hišne posestnike, ki so po njegovem mnenju taki reveži, da morajo pritiskati na gostače, ako nočejo poginiti gladu. Vo-lilci se tudi ne bodo dali komandirati, kakor so se dali prostaki pri »veterajnarskem« društvu. V gospodu Smoletu je preveč c. kr. krvi, ki včasi upliva, da postane iz rjovečega leva krotko jagnje. Gospodje, ki takoj za-strižejo z ušesi, če zaslišijo kak komando, niso za Krakovo in Trnovo. — C i p a r.
—	Organizacija najemnikov seje ustanovila na Dunaju z namenom, da varuje interese onih, ki nimajo lastnih hiš, pa morajo najemati stanovanja v drugih. Ustanovitelji te organizacije so izdali proglas in vabilo, ki se bere prav tako, kakor da bi bilo pisano za ljubljanske razmere. Na Dunaju je pomanjkanje malih in srednjih stanovanj. Tako je tudi v Ljubljani. Ta položaj izrabljajo hišni posestniki za podraževanje stanovanj. Tako delajo tudi v Ljubljani. Na Dunaju so hišni posestniki dobro organizirani; tudi v Ljubljani so. Nasprotno pa nimajo dunajski najemniki nobene organizacije; tudi ljubljanski je nimajo. Zato lahko delajo dunajski hišni posestniki s svojimi najemniki, kar hočejo ^ ljubljanski pa tudi ... A menda se ne motimo, če pravimo, da so ljubljanski najemniki še na slabšem kakor dunajski. Če primerjamo najemnine v Ljubljani, ki šteje 38.000 prebivalcev, z onimi na Dunaju, ki ima dva miliona duš, tedaj bi človek obstr-mel ... Na Dunaju se je ustanovil nepolitični odbor, ki vabi najemnike na pristop v organizacijo. To bi bilo v Ljubljani prav tako ali pa še bolj potrebno kakor na Dunaju. Zakaj če se ne ustanovi kmalu taka organizacija, bo podraženje stanovanj kmalu onemogočilo vsemu delavstvu in uradništvu bivanje v Ljubljani. Danes je najemnik na milost in nemilos: izročen hišnemu posestniku. Združeni najemniki pa bi imeli moč, s katero bi se dalo doseči marsikaj.
—	Pred ljubljansko poroto je bil v četrtek obsojen steklobrusec Ambrož O b l o v-ček zaradi zločina, ki se je bil zgodil pred enajstimi leti. Dne 12. novembra 1899 je bil v Dolenji vasi pri Zagorju ubit rudar Andrej Čermelj. Sum je letel na Oblovčka, ki je bil s Cermeljem skupaj v gostilni in ž njim prišel v prepir. Obtožba pravi, da je Čermelj v tem prepiru sunil Oblovčka z roko tako, da je padel; a ko je vstal, je potegnil nož in z njim trikrat sunil Čermelja. Z enim sunkom ga je zadel v ledice, kar je povzročilo smrt. Oblovček je že takrat prišel v preiskavo, a posrečilo se mu je pobegniti. Prijeli so ga na Nižjem Avstrijskem, kamor se je bil vrnil iz Nemčije, ker je v prepiru nekega tovariša tako udaril, da mu je izbil dva zoba. Dobil je zato mesec zapora, a takrat se je spoznalo, da ga išče tudi ljubljansko sodišče. Tako je prišel pred poroto. Razprava je bila kratka. Obtoženec je tajil. Ker pa je tedanja ljubica ubitega kot priča izpovedala, da je videla dogodek tako, kakor ga je opisala obtožba, so porotniki z 10 glasovi izrekli, da je kriv, nakar ga je sodišče obsodilo na 3^2 leta težke ječe.
—	Delavski kolesarji, pozor! Po sklepu zadnje konference se ima v Ljubljani ustanoviti delavski kolesarski klub, vsled česar se vabijo vsi sodrugi, da se zanesljivo udeleže ustanovnega sestanka, ki se vrši v torek 7. t. m. v društvenih prostorih, Šelen-burgova ulica štev. 6/II. Sodrugi kolesarji, agitirajte za mnogobrojno udeležbo! — Ivan Hlebš.
—	Upravni odbor „Vzajemnosti" za Spodnjo Šiško ima v pondeljek, 6. t. m. točno ob 8. zvečer v gostilni pri »Celarcu« važno sejo. Želeti je, da se je vsi odborniki polnoštevilno udeleže.
—	Javen ljudski shod se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. v Idriji v pivarni »Pri
črnem orlu«. Na dnevnem redu je poročilo držel ega poslanca Gangla o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Shod se začne ob 9. dopoldne.
Trst.
Pasivna rezistenca državnih uradnikov.
Najprej želim, da se mi oprosti, ako nisem poročal do danes ničesar o gibanju tržaških državnih uradnikov, ki se je končalo s pasivno rezistenco. Storil sem to namenoma, zakaj vpričo raznih stvari, ki so mi bile v tej pasivni rczistenci znane, nisem vedel skoraj, kaj naj pišem. Drugi listi so pisali veliko, skoraj preveč. Ampak meščansko časopisje je ravno s preobilno pisavo jasno pokazalo svojo neodkritosrčnost. Godba je lahko najlepša, če nam tudi slika nelepe reči in nečedne misli. Tako se je zgodilo, da je bila godba meščanskih žurnalistov, ki so unisono peli slavo in hvalo državnim uradnikom, lepa in prijetna. Besede so bile nalašč izbrane in lepo urejeni so bili akordi. Temeljna ideja vse pisave pa je bila izreduo nečedna demagogija. Vsak si je hotel pridobiti pri uradnikih več simpatij, zakaj od simpatij so odvisni glasovi pri volitvah. Vse drugo je bila postranska reč.
Uradniki so zahtevali najprej 20<>/o pri-staniščne doklade na plači. Tej zahtevi vlada ni hotela ugoditi. Pozneje so uradniki uvrstili med zahteve 300 kron letnega poviška za druge državne uslužbence. Poslednja zahteva je bila še bolj upravičena kot prva, zakaj priznati se mora, da so nižji državni uslužbenci slabo honorirani za težko delo. In ker vlada vendarle ni hotela ustreči zahtevam, so uradniki in uslužbenci sklenili na shodu dne 14. februvarja v Politeama Rossetti, delati po predpisih, to se pravi, delati pasivno rezistenco. Pri tem sklepu je odbor, ki je dotedaj vodil gibanje, podal demisijo. Na-daljno akcijo uradnikov je vodil tajni odbor, ki mu je načeloval klerikalni poslanec Spa-daro. Zajedno z državnimi uradniki so sklenili delati pasivno rezistenco tudi uradniki državne železnice. Hoteli so biti deležni tudi oni uspehov tega boja. Uradniki državne železnice so že prej dobili 10°/o kraške doklade. Potrebe so jih silile zahtevati še drugih 10%. Povemo to, ker ne bi bilo prav, da bi javnost mislila, da so se uradniki državne železnice udeležili pasivne rezistence zgolj iz idealne solidarnosti. Povedalo se nam je celo, da so poslednji zahtevali od državnih uradnikov, da ne smejo sprejeti, ako bi jim vlada dovolila samo 10 "/o, ker ne bi potemtakem oni (uradniki državne železnice) dobili ničesar. Da bi pa imela pasivna rezistenca na železnici več uspeha, so železniški uradniki pozneje uvrstili tudi nekaj zahtev za poduradnike. In dne 14. februarja, torej na dan, ko so državni uradniki sklenili pasivno rezistenco, se je namreč gibanju pridružila tista narodna železničarska organizacija, ki je pred shodom v Politeama Rossetti na shodu v Narodnem domu sklenila zahtevati za železničarje 50 vin. na dan poviška. To zahtevo so isti dan brzojavno naznanili ministru in mu baje plačali tudi odgovor, da lahko brzojavno odgovori. Kakor se vidi torej cel kup zahtev od različnih kategorij, ki so gotovo dale smrtni udarec gibanju državnih uradnikov. Čitatelji naj pa sami sodijo, koliko resnosti sme polagati minister na zahteve, ki jih dobi označene brzojavno po noči. In če premišljujejo naprej, bodo prišli do logičnega sklepa: Če je bil način, po katerem so se zahteve naznanjale, malo resen, ni bila resna niti pasivna rezistenca, ki so jo narodni voditelji železničarjev uprizorili na železnici, ne da bi bili dobili od ministrstva niti odgovor na zahteve. Manjkala je v vsem gibanju resna beseda pametnega človeka. In kar se tiče gibanja na državni železnici, lahko povemo, da so se uprizoritelji pasivne rezistence resne in odkrite besede skrbno ogibali. Tako so uradniki državne železnice na nekem shodu v gostilni »Economo« jasno izjavili, da nočejo imeti z našo železničarsko organizacijo nič skupnega, da nočejo, da bi katera si bodi organizacija vodila to gibanje, ki da mora biti apolitično in izvedeno na osebno odgovornost vsakega posameznika. Konec vsega gibanja nam pa pove, da je doživel apoliti-cizem, ki si ga vsi tolmačijo s sovraštvom do socialne demokracije, velik fiasko, ki ga bodo vsi delavci neprijetno občutili na svoji koži. Imamo zopet dokaz, da stori lumparijo, kdor hoče z neorganiziranimi delavci voditi boje, zlasti velike boje. In ako bo to gibanje rodilo med prizadetimi to spoznanje, bodo lahko rekli, da so si vsaj nekaj pridobili. Zakaj spoznanje po potrebi organizacije j« najmanj toliko vredno, kalikor so vredne zmage, ki si jih potem organizacije lahko izvojujejo. In da je tako spoznanje Teliko reč vredno od vse hinavščine meščanskik strank in njihovega časopisja, ki se deta
mm
& fi iiS^MJ

^^• ^ ' . J*ak
BrUjanfi- ptnrt&kr: -cen 1
H TTTN F P urar,prva največja domača tovawka-v*,*- t
exportna tvrdka ur,zlatnine stvena ;a janaiVLesiniirg. srebrnine; bastna tovarna ur v 5vi _
.o .
kot da bi rado bilo uvrščeno med uradniško služabništvo, ni nobenega dvoma.
Naša železničarska organizacija se vsemu boju ni pridružila. Nihče je ni vprašal in nič ni ona odgovorila nikomur. Svojim članom je pač svoj sklep priporočala in ti so na treh shodih sklep centrale vzeli na znanje ter se po njem ravnali. Storili so prav, zakaj nikjer ni zapisano, da ima že vsak demagog pravico narekovati delavstvu boje, kadar so za boj razmere najmanj primerne.
Takšna so dejstva. Mi jih ne moremo izpremeniti. Ce iz vsega tega sledi dokaz, da. je moralo biti vse gibanje brezplodno, ne moremo pomagati. Vsak čitatelj naj pa sam sodi o umnosti vsega gibanja, ki bi se mu lahko reklo, da je bilo predpustno, ako v vsej reči ne bi bilo vmes toliko bede, kolikor je vidi vsak, ki živi med delavstvom, ki je pa ne vidijo oni, ki so vso stvar gledali deloma s športnega, deloma pa z nizkotnega demagoškega stališča.
—	Dr. O. Rybar je v »Edinosti« napisal članek, da se opraviči pred slovensko javnostjo, ki mu je očitala izdajstvo zaradi njegovega predloga v pododseku za službeno pragmatiko državnih uradnikov. Kakor je znano, je tam predlagal, da se takoj zboljša položaj državnih uradnikov ter da se naj revidirajo službeni predpisi posameznih oddelkov, da v bodoče ne bo več mogoča pasivna rezi-s t e n c a. Naj se sodi o Rybarevem pradlogu kakor se hoče, se mora priznati dr. Rybaru, da je bil v odgovoru na napade pošten meščan in nam se zdi zelo odkritosrčen. Odgovor pa je bil tudi poštena lekcija »Edinosti«, ki je bila med tistimi listi, ki največ pisarijo o pasivni rezistenci uradnikov in ona bi bila rada videla pasivno tudi na južni železnici. Zakaj, je pa vprašanje, ki ga mora rešiti »Edinost« sama. Po Rybafevem mnenju so časopisi škodovali uradnikom s svojo pisavo in šuntanjem. »Edinosti« privoščimo, da spravi pošteno v žep to lekcijo od voditelja svoje stranke. Saj je je vredna. Ako pa pomislimo na vse razne zadnje dogodke in na pisavo v »Edinosti«, se nam ne zdi čudno, da je Rybar poslanstva sit in da v čianku že sedaj zagotavlja, da ne bo več dolgo poslanec, to je, da v bodoče ne bo več kandidiral. Ali pa bo kandidiral, ako ga bodo ubogali?
—	V „Edinost" se je zopet vrinila notica brez vednosti uredništva. No, to pot uredništvo prevzame odgovornost. Preljuba ti resnost, oj kje si doma, oj kje si doma? Iu tak list, v katerega lahko vsak piše kar se mu zljubi, ker uredništvo vedno spi, bi rad veljal za nadpolitičnega. Še to bi manjkalo.
—	Pasivna resistenca državnih uradnikov, ki je dala vsemu dnevnemu časopisju mnogo snovi, se je končala brez uspeha. Vsak trezno misleči poznavalec razmer bi bil to lahko prorokoval, ker drugače sploh ni bilo mogoče in če smo o stvari molčali, dokler je trajala resistenca, smo to storili le zato, ker nismo hoteli škodovati uradništvu. Da je ta boj izgubljen, nam je bilo jasno od vsega začetka. In sedaj, ko je žalostno končan, tudi lahko povemo, da se na tak način sploh ne da dobojevati noben boj. Če bodo uradniki v bodoče hoteli kaj doseči, bodo morali že drugače začeti. Prvi pogoj za uspeh vsakega boja je ta, da je pripravljen. A neizogibna priprava za boj je organizacija, dobra, zanesljiva organizacija. Disciplinirana armada mora korakati v boj, ne pa kup posameznikov, ki so se slučajno zbrali za enkrat. Organizacija ne sme biti lokalna. V enem samem mestu se lahko napravijo delodajalcem nekatere zapreke, nazadnje pa ima vlada še vedno priliko, da nadomesti »puntarje« iz enega mesta s tovariši iz drugega. To more preprečiti le taka organizacija, ki ima svoje člane po celi monarhiji. Nič ne pomaga: Taka organizacija, ki naj res kaj izvrši, mora biti mednarodna. Brez take armade se ne more voditi noben boj, celo pa se brez nje ne doseže nobena zmaga. Če bi bil neuspeh pasivne resistence vsaj s tem odprl uradništvu oči, bi bilo vsaj nekaj pridobljeno za bodočnost. Bomo videli, če zna uradništvo vpoštevati ta drago plačani nauk.
t~" Občni zbor zveze okrajnih bolniških blagajn v Trstu leži še vedno Vah-tarju v Voloski v želodcu. Vsako leto meseca novembra ali decembra zatrobentači Vahtar iz Voioske v svet, da se bo vršil avezin občni zbor ter poziva svoje trabante,
se ga zanesljivo udeleže. Na občnem afeoru kandidira potem vsako leto v predstojništvo zveze in njegovi pajdaši ga tudi volijo. Ampak do sedaj je vedno propadal. Ker Vahtar uvideva, da na ta način ne pride d«o zaželenega cilja, si domišljuje, da ga mo-
rajo voliti v predstojništvo zveze tudi slovenski socialno demokratični delavski dele-gatje. Ker pa tega ne doseže, je ves iz sebe ter psuje na neverjetno prostaški način. Naše delegate to prav nič ne vznemirja, ker vedo, da gredo edino pravo pot. Po tej poti so si pridobili slovenski in italijanski socialno demokratični delavski delegati primerno zastopstvo v predstojništvu zveze in to je glavna stvar. Če Vahtar t;ga ne razume in če misli, da je to »izdajstvo«, mu ne moremo pomagati. Izid volitev v predstojništvo je sledeči. Izvoljeni so sodrugi: Dr. Puecher in Chiussi (Trst), Tuntar (Gorica) in njihovi namestniki. Pa še nekaj si Vahtar domišljuje, da je pojedel vso učenost in modrost sam in da je torej le on nekaj, drugi pa niso nič. Dela se tudi, kakor bi bil kak zastopnik delavskih koristil Delavstvo v Voloski-Opatiji naj vpraša Vahtarja, kakšne zasluge si je pridobil in kaj je že vse storil v procvit delavstva, da bo vsaj vedelo, zakaj ga mora rediti pri bolniški blagajni. Če zna dobro trobentačiti, v zabavo nemške in italijanske gospode v Opatiji, ni še to nobena zasluga za delavstvo, še manj pa za bolniško blagajno, ki je ena najvažnejših delavskih postojank, od katere se redi ta brezstidni človek.
Sodruga Čobala in Bartla napada in opsuje Vahtar, ker se nočeta pogajati z n-im. Z dostojnimi ljudmi se da vsaj govoriti, toda Vahtar se obnaša tako nedostojno in izzivalno, da je vsako občevanje izključeno, ker bi bilo žaljivo za oba sodruga. Od človeka Vahtarjevega kalibra si ne pustita niti čevljev osnažiti. Kdor hoče imeti boljše odnošaje, ta naj poskrbi, da ostane ta prikazen doma v Veloski in da ne hodi med civilizirane ljudi, ker ne spada med nje.
Goriško.
— Od Adrije objavlja ljubljanski »Slovenec« neke baharije, ki prihajajo iz Nabre-žine in imajo namer;, natveziti kranjskim či-tateljem črnuškega glasila, da je klerikalizem tudi pri nas tako razvit in krepak kakor v Šušteršičevem kraljestvu. Našega ljudstva ne bo naplahtal s temi fantazijami. Da je na-brežinski kurat Čargo »kljub svojim sivim lasem« hud klerikalen petelin, nam je davno znano in da ima socialne demokrate v želodcu, tudi ni nikakršna novost. Ali to ni socialnim demokratom škodovalo doslej, pa jim bo zanaprej še manj. Če pripoveduje v klerikalnem glasilu o »gnezdu surovega socializma«, se mu le smejemo. Je že res, da je Nabrežina »gnezdo socializma« v tem zmislu, da je naše delavstvo sp; znalo veliki pomen svoje neodvisne organizacije in socializma ter da se širi iz Nabrežine socializem dalje in dalje. Ali to čenčanje o »surovosti« je nad vse neumno, ker bo v Nabrežini kmalu vedel vsak otrok, da se je med delavce zaneslo zanimanje za višje interese šele od tega časa, odkar se tukaj razvija socialna demokracija . . . Gospod kurat pa sploh ne more najti pravega tona. Rad bi se bahal s svojim krščansko socialnim društvom, pa s svojimi besnimi napadi na socialno demokracijo nehote priznava, da je to revše po-poleoma kilavo. Temu se pa ne bo nihče čudil. Zakaj glavni namen te krščansko socialne organizacije je ovirati boj delavstva zoper kapitalizem. Kadarkoli je bilo v Nabrežini kakšno delavsko gibanje, je stal kurat Čargo na strani podjetnikov in s krščansko socialnim društvom bi rad ustvaril gardo, na katero bi se kapitalisti lahko zanašali v vsakem slučaju. To pa ne gre več tako lahko, odkar so delavci prišli do spoznanja, da je njihova edina rešitev v krepki organizaciji, ki se lahko zanaša na svojo moč. »Slovenec« naj torej piše »od Adrije«, kar hoče; v Nabrežini se mu smejemo.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Hauptmannov Voznik Henschel je tako markantno delo v novejši dramatični literaturi, da repertoir gledališča, ki ga ne vsebuje, sploh ni popoln. Bilo je torej popolnoma v redu, da se je drama uprizorila, tembolj ker jo je naše dramatično osobje krasno zmagalo. Zal, da imenitna uprizoritev ni našla odziva pri občinstvu. V četrtek je bilo gledališče tako prazno, kakor da je v Ljubljani kuga. Gotovo bomo zopet slišali, da je to jasen db-kaz, da mora gledališče gojiti opereto, ker samo ta napolnjuje dom. Povejmo torej, da ta dokaz nič ne velja. Če take praznine v hiši kaj uče, tedaj le to, da je opereta pri nas izvršila zločinsko delo, ker je pokvarila okus občinstva. In če se ima v bodoče kaj opustiti pri gledališču, tedaj naj se najprej opusti ta tingltanglska talrr.iumetnost, ki je ravno toliko vredna kakor uhani s steklenimi «briljanti« in »smaragdi». Potem še le se bo
našel prostor za dramo. Voznika Henschla je igral gospod Verovšek tako dovršeno, da bi ga ob njegovem jubileju najrajši videli v tej vlogi. Že pred leti smo opozarjali, da je g. Verovšek sposoben za resne naloge ; njegov voznik Henschel je sijajno potrdilo te trditve. Poleg njega je ga. D a n i 1 o v a ustvarila Hano kakor iz kamna Izklesano. Na visoki stopnji pa je stal sploh ves ensemble. Zlasti je omeniti gospo Bukšekovo ter gospode Bohuslava, Danila inSkr-binška z vzornimi kreacijami. Pravzaprav pa bi bilo treba prepisati ves gledališki listek, zakaj vsi udeleženi igralci so se uspešno trudili in so lahko zadovoljni z umetniškim rezultatom.	e. k.
Naši zapiski štev. 3. za marec imajo sledečo vsebino : F. L. T um a: Delavsko zavarovanje na Nemškem. — J. Skerbic: Centralizem. — Prof. dr. K. Glaser: Prevodi in prevajalci Shakespeara. — As : Beseda o slovenski drami. — Pregled: Naše ženstvo . . . Biologija. — Peter B e z r u č : Marycka Magdonova (pesem). — Prihodnja številka »Nažih Zapiskov« bo dvojna — za april in maj. Izide 1. maja, a pošlje se samo naročnikom. Naročila sprejema uprava »Naših Zapiskov« v Gorici.
Velik koncert piirede člani .Slovenske Filharmonije' dne 5. marca pod vodstvom kapelnika gospoda Ed. Czajaneka v veliki dvorani hotela .Union*. Sodelujejo: gospodična Thalerjev«, gosp. Josip Križaj, člani slovenskega gledališča, gosp. profesor Friderik Reiner, kapelnik slovenskega gledališča in gosp. Jan Rezek, učitelj .Glasbene Matice*. Spored obsega 12 točk, med temi v simfoničnem delu: 4. R. Wagner: Ouvertura k operi .Tannhauser". 5. Čajkovskij: Arija kneza Gremina iz Opere .Eugen Onjegin". 6. Ernst: Koncert za gosli „Fis moll", svira gosp. I. Rezek. 7. L a b i c k i j : Koncertvarijacije za 2. kla-rinetti gg. Trmota in Pulpan. 8. Czajanek: .Kralj majnik", balada z orkestrom, poje gdčua. Talerjeva. 9. Smetana: „Vysehrad", simfonična pesnitev. Koncert je pri pogrnjenih mizah, začetek ob 8. zvečer. Pri simfoničnem delu sporeda se ne bode serviralo; pri petju se prosi, da se ne kadi. Vstopnina 1 krono. Ker je dohodek koncerta namenjen pokojninskemu zakladu, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Delavsko gibanje.
Krojači, pozor! Iz Belgrada (Srbija) smo ravnokar prejeli dopis od tamkajšnje zveze krojaških pomočnikov, v kateri nam naznanjajo, da so organizirani krojaški mojstri že pred šestimi tedni izključili v Belgradu samem 300 pomočnikov od dela, v nekaterih mestih po deželi pa 80 pomočnikov. Izključeni so pa bili zato, ker so mojstri slutili, da se med pomočniki pripravlja gibanje za zboljšanje plačilnih in delavnih pogojev, ki so v tej stroki na srbskem naravnost sramotne. Boj krojačev v Belgradu je hud, pomočniki se nočejo na noben način vrniti v delavnice pod starimi pogoji. Mojstri so se domenili, da pošljejo svoje agente v južne avstrijske kraje, da najamejo krojačev, ki naj bi pošteno stvar belgrajskih pomočnikov onemogočili. — Svarimo pomočnike vseh krajev, naj ne potujejo v Belgrad, vsakemu agentu pa naj energično pokažejo vrata.
Volitve za okrajno bolniško blagajno v Brnu, ki so bile zadnjo nedeljo, zbujajo zanimanje zavednega delavstva po vsej državi. Žalostni razkol med »centralistic in »separatisti« v češki strokovni organizaciji je tudi v Brnu povzročil hude boje, ki se seveda ne omejujejo samo na strokovno polje. Od tega razkola pa so hoteli profitirati tudi meščanski nasprotniki po starem pregovoru, da se tretji smeje, kjer se dva prepirata, Tako se je zgodilo, da so pri teh volitvah socialni demokratje ločeno marširali. »Centra-listi« so postavili svoje kandidate, separatisti pa svoje. In nemškim nacionalcem se je to zdela najprimernejša prilika, da naskočijo bolniško blagajno, v kateri so pred petnajstimi leti sami sedeli. Nemški nacionalci se pač niso mogli zanašati na ljubezen delavstva, ki jih predobro pozna. Ali tembolj so se zanašali na vpliv fabrikantov in njih priganjačev, ki so pri volitvah porabili vsa sredstva terorizma, da naberejo čim več »nemško nacionalnih« glasov. Ta trud bi bil pač popolnoma brezuspešen, če bi vladala v strokovni organizaciji neizogibna edinost. Toda ker opazujejo razkol med centralisti in separatisti, jim raste greben. Nasilstva podjetnikov so bila brez primere in denar Se je razsipaval, kar se je dalo. Vendar so ostale vse spletkarije brez uspeha. Volilni boj, ki je bil zelo viharen, se je končal z veliko zmago »centra.istov«, ki so dobili 3471 glasov. Nemški nacionalci so s svojim terorizmom nabrali 1081 glasov, 2a separatiste je ostalo 594 glasov. Ta reiultat je zelo pomemben tudi v političnem oziru. Bilo bi le želeti, da bi iztreznilo delavce, ki so lahko videli, kdo si hoče greti kremplje ob ognju njihovega prepira.
Srečen vse žive dni, Vsaka mu jed diši, Nikdar bolan; Kdor vživa
Najboljši želodčni likér !
Sladki in grenki
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 . . 4 80
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana

Postavno varovano.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Ihreiner Kneippova sladna Kava
je le ena, posnem« kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom aa
Matitreiner
fF
Jako zanimiv, zabaven in poučen
—	Ust s slikami je —
JLUSTROVANI TEDNIK'
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 1*80 K. Zahtevajte
—	— ga povsod! — — Naročite ga in inserirajte v njem!
—	Naslov:	— .Ilustrovani Tednik*,Ljubljana.

Izvežbane spretne
mizarske pomočnike
za izdelovanje hišne oprave išče velika ljubljanska tvrdka. Zaposlenost stalna.
Poizve se pri upravništvti našega lista.
,SLAVIJA
vzajemno zavarov. banka v pragi,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka .Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 *—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
"VZ-A-JEIvIlKrO	BAKTKZB "V IiJTJBLJANI.


ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela.
: okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
KNJIGOVEZ, LJUBLJANA
SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 31.
Izdeluje tudi jako
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem	že vso
z velikim uspehom porabil, katero	iz srca
priporočam v veliko korist vsaki	družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in	prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Ceno posteljno perje!
TsTajboljai čeSki nakupni -o-li-.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2 80 K belega 4 K ; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, S K: puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje Ssigt:
lega ali rumenega nankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4"50, 5"20 in 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
s. Benisch, Dešenice 758, Češko,
Vab i1o
na
Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev
reglstrovane zadruge z omejeno zavezo
kateri se vrši
dne 5. marca 1911 ob 2 uri pop. v salonu gostilne pri Baliji na Glincah
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora; 5. Volitev načelstva;
2.	Poročilo načelstva;
3.	Poročilo nadzorstva;
6.	Volitev nadzorstva;
7.	Prememba pravil;
4. Odobritev letnega računa za leto 1910; 8. Slučajnosti.
OPOMNJA: Ako ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši in sklepa pol ure pozneje v istem prostoru z istim dnevnim redom ne oziraje se na število članov.
NADZORSTVO.
m
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo =====
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna —	dela.	—
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani
Prvi kranjski pogrebni zavod
ÜIlLIf
Lublj.
Ijana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.