Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) v slovstru sloTenskem. VIII. Da je Podlipskemu res najbolj v čislih bila vera in cerkev katoliška, o tem spričujejo nam živo spisi, ki jihje poleg sZgodeb katoli- 8* ške cerkve" priobčeval naj več po Zg. Danici. — L. 1848 so deržavno prostost dobile vse verstva; glasiti so se jeli protestantje tudi v Ljubljani ter zidati svoj tempelj, češ, ako povekšamo si srenjo, povekšamo si tudi veljavo. V ta namen so med Slovenci razširjali lmjigo, v slovenščini natisnjeno na Dunaju 1. 1850: »Bramba evangeljske vere proti krivim usodkam spoznovavcov druge vere", ki je bila pozncj tudi v nemščini prenatisnjena v Ljubljani v tiskarnici Kleinmaier - Bambergovi pod naslovom: ,,Vertheidigung der evangelischen (? bolje bi se reklo rationalistischen) Grundsiitze gegen die Vorurtheile (?) der Andersglaubenden (t. j. katoličanov)". Tako je nemško zaznamnjal Hitzinger sam v Danici 1851 1. 51; slovensko pa že 1850 1. 48 v spisku: sNi vsakimu duhu verjeti". Kar je v tcm spisku ob kratkem in v osnovi povedal, to je na tanko in podučno razložil potem v petnajstih pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikom v Zg. Danici 1850 1. 49—51, pa 1851 1. 1—12 pod naslovoin: nEdina pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatolških ver". Ta veroznanski razgovor je velike pomembe, in pervi enak pogovor v našem jeziku je zložil Matija Kastelec (Castellez), kanonik v Novomestu, 1. 1688 (Navuk Christianski, tu je, Enu nuznu Govorjenie v' mei enim Ozhetam inu niegovim fynam od te pravo Vere, s' enim lepim pomenkovaniam eniga Chatolisch in Lutrisch zliloveka). Pismeno pa tudi ustmeno so poskušali drugoverci, kako bi si pridobili več vpliva med Slovenci, in sterme so pripovedovali si katoličani o njih govorih na grobu; toraj jim pojasni Hitzinger 1851 vl. 16: BKaj je od govorov na grobu misliti". 0 posebnih priložnostih, pravi, so primerjeni in celo koristni; nikakor pa ne smejo biti tako pogostni, kakor pri evangeljcih, in sicer zato ne, ker so njih pastorji le služabniki bescde, ne pa molitve in daritve, torej jiin mora govor vse namestiti, in ker bi pogosti govori zgubili od svoje važnosti in veljavnosti. — Ko so novoverci gibati se jeli med Slovenci, se nekteri katoličani za novega nasprotnika še zmenili niso; nekteri so bili zavoljo nove vere v strahu; nekteri so se nad početki evangeljcev zlo serdili in rekli ktero prehudo; nekteri so jih celo prevzetno zaničevali. Temnasproti pišeHitzinger, kako je prav misliti in ravnati zdaj, ko nam je zmota vojsko napovedala zoper resnico, ter kaže v 1. 17: BKaj senamžalostno zdi". Katoličanom naše dežele vsem je napovedana vojska za vero, duhovna vojska, ki se ima goditi v tern, da bolj čujemo, resnice svete vere svetleje dokazujemo in čednosti kerščanskega življenja v djanji spolnujemo; žalostno pa se nam zdi, kar povemo iz ust priprostega človeka, kako da napačno ravnanjo nekterih nasprotnikom orožje v roke daje, kako da na pr. po javnib porotnih sodbah, premehkem ravnanji s hudodelniki i. t. d. hudobiji dohaja nekakošna slovitost in se njena ostudnost ljudstvu zgublja iz občutka! — V tem smislu je v 1. 24 poslovenil po A. Jarišu: ,,Ali je ena vera, kakor druga?" Mladeneč spomladanski dan na trati Čoketa prebiraje meni že, da je ena vera kakor druga; v senci pod križem prikrit sede pa se po obnašanji in besedvanji mimošedših ljudi — evangeljca, nemškokatoličana, juda pa rimskokatoličana prepriča, da ni ne ena vera kakor druga, da je zveličanje le v Kristusu križanem. Opomnjeno je bilo v Danici, da bi bilo dobro razložiti, kaj pri svetnikih v pratiki in drugej pomenijo posebne znamnja, in koj se loti Podlipskitega, in vspisu: ,,Znaki ali znamnja svetnikovna podobah" 1. 35—42 rpzkažea) splošnje, b) posebne znarnnja svetnikov na podobah, in c) še nektere druge znamnja v pratiki. BPoskušnja tapa ni popolna, pravi sam, zakaj težko je najti pomen nektorih znaininj, ker podobarji se s pesuiki vred radi na legende, sad bolj žive domišljije, obračajo, med tein ko so zdanji pisatelji življcnja svetnikov radi tanki in izbirčni, in vsc, kar se jim nekoliko negotovo ali čudno zdi, memo puSajo; starih legend pa ni vselej pri rokah, se iz njih podučiti. Kar tedaj v pričejočim spisu pomanjkuje, bo morebiti pozneje, ali pa komu drugimu dostaviti mogoče". To se je zgodilo po Slov. Prijatlu 1.1858. — Kakor je 1. 1848 pričeto BVersto Lavantinskih škofov z oziram v Solnograške nadškofe" pletel dalje 1. 1850 št. 2-26; tako je 1. 1851 št.47,48 spregovoril vnovič BNekaj od zamaknjenih", ker je posebno velik hrum bil tedaj zastran zamaknjene na Gori pri Soderšici. Zraerno pa modro kaže o posebnem vzgledu, da a) v takih prikaznih ni prenaglo vsega verjeti in za čudno spoznati, b) takih prikazin, dasiravno so gotove in zares čudne, ni po nespaineti skazovati in raznašati, in c) kaj jc niisliti pri tacih od bolj ali manj pogostnega sv. obhajila. Verno pa milo se je glasila tedaj tudi lira njegova, in kakor je 1. 1850 koj na čelu vpesmi; BKlic cerkve v zgodnjo Danico" o viharju protečera čolnu sv. Petra klical: 0 kaj prikrivaš ccrkvi se, DankaV — Oberni v njo svoj mili obraz, Devica! — tako je 1. 1851 zložil pesuiico: nMarii, zgodnji danici:" Ne skrivaj dalje, o Danica mila! Tam ovni čede so na pt«jim, v joči; Predraziga obličja v sredi reve, Pa tu in tam volkovi še dereči Ki božjo čedo stiska zdanje dneve, Pripravljeni so v rop med Cedo prosto. Ne mudi s Siuam, ki si ga rodila. Pasthja v Eimu cerke? je dobila,Ozri se, ki vse zmote si končala, De modro, serčno vodi nje zadeve;Pokaži Jezusa, de bo bežala Pa še proti navihta iz desne, leve,Prednjimvsamočsovražna vtemogosto. Nad ovce, jagnjeta bi zdaj planila. Izvirna je tudi t. 1850 1. 21: „0 srečni vernitvi papeža Pija IX. v Rim", kjer poje, da ,,Sogrešni Rini pred Babilon zovali, — So res mu zdaj vid Babilona dali. — Svet' Oče pride spet na staro selo — Pa izpolnjene še niso cerkve želje, — Še huda vojska zoper njo le vstaja i. t. d. — V 1. 33 je iz latinskega posloveujena prekrasna: »Ave maris stella — Zdrava morska zvezda". Zdrava morska zvezda,V ustih Gabriela Božja Mati zlata,Klicana si zdrava; In Devica vedna,Mir nam daj, za Evo Neba srečne vrata.Ti si mati prava i. t. d. Razun te je nekaj iz latinskega, nekaj iz nemškega poslovenil jih v 1. 3: Nesre6na večnost; 1. 13: 0 terpljenji Jezusovim (Sv. Alf. Lig.); 1. 26: Duša po sv. obhajilu (Sv. Alf. Lig.); 1. 34: S v. rešnje Telo, popotnica v večnost (Ob obhajilu bolnikov): Pritecite, poklekniteSveto, sveto, čez vse sveto Pred Gospoda tu na tla;Jezusa rešnje Telo, Počastite in moliteV testamentu, v zakramentu Svojiga Zveličaija.V živ spomin postavljeno i. t. d. L. 1851 št. 17: Velikonočna (Iz latinskiga): BVelikonočno Jagnje kristjani — Časte in hvalijo naj v sercu vžgani" itd., — 1. 26: 0 godu ss. apost. Petra in Pavla (Iz latinskiga); 1. 49; Hrepenenje po sv. raji (Sv. Alf. Lig.); 1. 50: Živi plamen ljubezni (Polegsv. Janezaodkriža), in: Vesela pesem Jezusu (Poleg sv. Jederti): 0 Jezus, ves moj blagor ti!Ne zmaga zlato solnce te, Ljubezen sladka čez moči!Ti umakne mila luna se, Serce po tebi vse gori, -Prijazno zarja zad ti je, Ko v tebi le se zveseli.In tudi svitle zvezdice i. t. d. Po Novicah 1850 je v 1. 3: BKmetijstvo in obertništvo vkupej" — povedal jo nekterim kmetom na besedo: BKmet vse redi! Ako bi kmeta ne bilo, kdo bo obstal?" — kako neresnična in prevzetna je ta govorica, ker prav za prav Bog, ki je zemljo stvaril in ji rodovitnost daje, nas vse redi, in ker je k človeškemu obstanju potreba tudi drugih stanov. Ljudje naj si med seboj vsak po svojem vsi pomagajo, posebej pa kmet in obertnik, toraj: kmetijstvo in obertništvo vkupej! — Naslednje leto, ko so časniki pripovedovali od posebne bolezni ali plesnobe, ktera se je v Italiji in v Tirolih pokazala na grojzdji, sporoči 1. 39. iz Notranjega: BBolezen na grojzdji že blezo pri nas".— Na prašanje: Zakaj Ijudje konjskega mesa ne jedo? — je v Danici 1. 23: BNekaj za radovedne" iz zgodovine povedal jira, da so stari Nemci in Sloveni svojim malikomposebno konje darovali; černim ali budim bogovom so šli černi, belim ali dobrim pa beli konji. Tako so se tudi pri nas na Krasu bogu Belinu beli konji darovali. Ker so se zastran konj, njih opravljanja in jedi njih mesa tudi po prihodu kristjanstva mnoge vraže obderžati hotle, zato je cerkev jed konjskega mesa prepovedala, da pa tista zapoved sedaj več ne velja. — Kar koli se je v njegovi soseščini storilo ali pripetilo znamenitega, vse je Podlipski zvesto sporočal v časnike domovini na čast ter rojakom v prid, na pr. v Novic. 1850 1. 37, 38: Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini; Iz Notranjjga čestokrat od železnice, stare in nove cerkve na Verhniki; v Mitth. d. hist. Vereins: R este oder Spuren ehemaliger Befestigung in Krain; 1851: Eine sehr alte Glocke; Ruinen alter Bauten; Neue Pfarrkirche in Oberlaibach. — Zlasti na tanko je o tej pisaril v Danici, in sicer 1. 1850: Stalni kamen posvečen in vložen; 1. 1851: Blagoslovljenje in 1. 1852 št. 44: Posvečenje nove ccrkve na Verhniki. — Kako vsestransko je res bilo Podlipskega opazovanje in prizadevanje, nam pa iz te dobe najlepše kaže pesmica njegova No- vicam 1. 1851: ,,Za novo leto." Še eno je polje Brez časti, brez srebra,Kjer dobre le volje Gre trebuh pod rebra. Naj š o 1 a domača S pravico se plača! E a d pratkar, novičar Z vošilam se bliža, De bagat petičar Se k njemu poniža, Mu dati šestico, Še raji petico. Pa v cunjah in kosih Šestic me ne mika, Petic ne tak bosih, Ki moka jih stika. Tak pervo vošilo: S r e b r o je obilo! Pa vojska vse tare; So ušle dvajsetice; Petice ni stare, Ne nove šestice. Mir vošim, in raji Le meč naj bo v kraji. Vse vojskne priprave Hud strali nam le dajo; Umetne naprave Naj mesto imajo. Živi naj kupčija, Živi obertnija! Prek mečev naj kuje Se kmečko orodje; To kmete naj sluje, Ž njimi tud so gospodje! Le vošim, kar treba Še gor je od neba! , Ko rečem: pravica, Slovenšna se vzdigne; Ta bodi resnica Tud meni! pomigne. Ah tvoja je sreča Mi želja goreča! Vsili želje spolniti Sam eden ne more, Svet mnozih združiti Da terdne podpore! Z b o r moder naj s slavo Ukrepi d e r ž a v o! Z močjo tak edino Car vitežki čuje; Narodov družino, De res oblagruje. Vse Bog gospodari, Franc Jožefa vari! To k novimu letu Je moje vošilo; Ne vem, po obetu Če bo se spolnilo. Vs e Bog gospodari, Vsih blagor obvari!