Prvo lipo državnosti v Posavju so nasadili devničani v nedeljo, 23. junija 1991. Krčani bodo posadili svojo na ploščadi med hotelom in Ljubljansko banko, Brežičam pa pri Pokovi cerkvi.
duk krško
OKI 12
68270 KRŠKO
V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE:
-Evropa hoče imeti mir	str. 3
- Se bo krško gospodarstvo znalo pobrati?	str. 4
-Po čem je mleko?	str. 4
- Ekološko bombo so poslali naprej	str. 4
-Osamosvojitev, reši nas, Slovence!	str. 5
-Kmetijski nasveti	str. 7
-Toni Sotošek in njegov trio	str. 16
Naslednja številka časopisa za Posavje SRŽ izide v sredo, 10. julija 1991!	
SRŽ - ČASNIK ZA POSAVJE
Krško, 26.6.1991; št. 4; leto 1.; cena 20 din izhaja vsako drugo sredo
VČERAJ NJIVA - JUTRI CARINA
I««Vi§T
PO 35 LETIH
Ponovno državni Rekord krškemu
PLAVANJU
Ql«d* na to, d« so po-SoJI za trening krtkih Plavtcav vsa slabši, Ja vsa ljubitelja plavanja ugodno presenetila vest o velikem uspehu krške plavalke. V *oboto, 22. Jun(|a, Je Natalija Repec Iz PK Celulozar postavila nov članski državni in slovenski rekord, ki je hkrati tudi mladinski državni In slovenski rekord na 1500 m kravl s časom 18.14.03. To Je tudi po 35 letih prvi članski državni rekord PK Celulozar.
DdoVIll CdS: ponedeljek od 16.00 do 19.00. lorek od 9.00 do 1200 in od 16.00 do 19.00
sreda od 9.00 do 1200in od 16.00 do 19.00. četrtek od 9.00 do 1200in od 16.00 do 19.00 Petek od 9W do 1200 in od 16.00 do 19.00. sobota od 8.00 do 1200
ZA SAMOSTOJNOST?
Klic k svobodni, neodvisni in samostojni državi Sloveniji ali poziv h kolektivnemu poneumljanju?
Več kot leto dni nam novi politiki, izvojjeni na prvih demokratičnih volitvah, ponujajo najrazličnejše demonstracije svetlih idealov, ki jih moramo in moremo doseči. Sprejemali smo najrazličnejše deklaracije, akte, zakone, pisali in podpisovali pisma, brali maše ter prepričevali ljudi, kako je bilo nekoč prej vse narobe in kako bo v novi državi vse boljše. Polni velikih besed pa smo ostali na tem, da moramo novim oblastnikom slepo veijeti, četudi vsakodnevno kažejo svojo neučinkovitost in nesposobnost.
Toliko so nam govorili o narodni spravi, mrtvih in grobovih, da so pozabili na žive in njihovo vse večjo bedo. Vsi pa se še prav dobro spomnimo, da smo v “rdečih“ časih živeli celo zelo dobro, zagotovo pa veliko bolje, kot smo delali. Da smo imeli delo, pa čeprav za borno plačilo in veliko stopnjo socialne varnosti. Je bilo res nujno žrtvovati vse gospodarstvo in ga spraviti na rob propada za to, da priznamo trg in tržne zakonitosti? Žrtve so zagotovo bile potrebne, a dovoliti razpad vsega gospodarstva je nacionalna katastrofa brez primere.
Petinštirideset let smo živeli v miru, čeprav nas je čuvala ‘jugoslovanska" vojska. Sedaj pa po naših cestah iz dneva v dan korakajo vojaki, taki in drugačni, naši in oni drugi, pravi in nepravi. Med sabo se spopadajo milice, vojske in oboroženi civili, kar nas pelje bljižje Libanonu kot Evropi. Ne pozabimo, da zaradi nesposobnih politikov padajo vedno in največkrat le nedolžne glave ljudi, ki s politiko največkrat nimajo ničesar skupnega.
Zato naj nam vsem skupaj velja poziv “Opustimo oboroževanje in težnje po milita-rizaciji", naj bo naša dežela dežela miru in nenasilja. Vse svoje napore in sredstva usmerimo raje v razvoj in gospodarsko rast, ki bo prinesla ekonomsko blaginjo v to zbegano in napol razvito deželo “malih" politikov, ki vodijo “velik" narod.
Na plebiscitu izraženo voljo slovenskega naroda, ki si želi zgraditi samostojno in suvereno slovensko državo, moramo izpolniti, vendar moramo to državo zgraditi v miru, po demokratični poti in ob podpori svetovne javnosti, ne pa z oboroženimi revolucijami po zgledu polpretekle zgodovine. V nasprotnem primeru bo razglasitev samostojnosti le še ena velika laž, s katero naj bi nahranili lačne prebivalce “dežele na sončni strani alp“.
□ M. V.
ALI SO RES POTREBNE
TOLIKŠNE ŽRTVE
“Živim na slovenski strani v Novi vasi pri Brega-ni, delam pa na črpalki INE na hrvaški strani. V občini Brežice nisem mogla najti zaposlitve. V Sloveniji dobivam položnice, plačo pa zaenkrat v Hrvaški. Kako pa bo v prihodnje, ne vem.
Na sestrini njivi so v sredo pričeli z delom stroji, istočasno pa so se urejevali papirji. Se prejšnji dan so na njivi gnojili z umetnim gnojem in niti malo niso pomislili na to, ali bili obveščeni, da bo v nekaj urah njihova njiva postalo gradbišče in v kratkem času ploščad nove carinske postaje. Vse to dogajeige spremljam z negotovostjo, da ne rečem s strahom, je za SRŽ dejala Milena HUMEK, delavka na črpalki INE v Bregani.
Po/kilometrski pas avtoceste Ljubljana - Zagreb je na svojem najslabšem delu dočakal novo asfaltno prevleko. Razlog pa seveda ni v posodabljanju “ceste smrti”, ampak v naglici s katero Slovenija dobiva znamenja državnosti.
Ob koncu šolskega leta
ČE SE VAM ZGODI...
3, 2, 1, 0, - konec!!! Konec letošnjega šolskega leta. Končalo se bo kot vsako leto doslej: s solzami, izmenjavo naslovov, telja-mi. Še posebej ganljivi znajo biti učenci osmih razredov in četrtih letnikov. Vsi ostali pa se poslavljamo v malce bolj mili obliki. Za mnoge od nas pomeni konec leta konec težav in začetek brezskrbnih počitnic, po možnosti s priložnostno zaposlitvijo, za druge pa...
S tem mislim tiste, ki tega šolskega leta niso uspešno končali in imajo popravni izpit. Po zakonu o srednjem šolanju v Sloveniji, ima učenec pravico do opravljanja treh popravnih izpitov v enem šolskem letu. Če ima učenec negativno iz štirih ali večih predmetov, mora letnik ponavljati.
In ko se učenec znajde pred dejstvom, da ima popravni izpit, se najprej trpljenje šele začne. Pojavi se vprašanje: Kako povedati staršem? Kako jim povedati, da letos Z lepim uspehom ne bo nič? Da bo treba še pošteno delati, da bo leto uspešno?
Kako jim povedati, da ni bilo storjeno dovolj, da je popravni morda posledica trenutne nezbra-
nosti ali strahu, da so bile morda precenjene sposobnosti, da morda to le ni prava usmeritev? Kako jim dopovedati, da kljub popravnemu, ni navaden lenuh? Kako ublažiti razočaranje?
Res je, da pričakovanja staršev niso merilo otrokovih sposobnosti , a marsikdo si ne more kaj, da ne bi svojega primerjal s sosedovim, ki je ponavadi priden in oh in sploh. V takšni situaciji je otroku še težje. Dejstvo je, da lahko starše, ki to novico sprejmejo mirno in zbrano, na prste preštejemo, kajti večina reagira z očitki, grožnjami, psovkami in celo klofutami. Klofuta pa je neke vrste opeka, s katero starši gradijo in debelijo ogrado med njimi in otroki. Otrok je namreč album svojih staršev, ki vanj lepijo svoje slike in prepričanja. Bolj so te slike temne in odmaknjene, bolj so otroci zagrenjeni, plahi in med drugim tudi neuspešni v šoli.
Kaj torej storiti ob novici o popravnem? Moj nasvet - nasvet dijakinje, ki vsako leto trepeta pred tem groznim porazom, se glasi: najprej trikrat globoko vdihnite, potem pa sedite skupaj z otrokom za mizo in se pogovorite o vzrokih
V rubriki Odzivi objavljamo vaša mnenja o člankih in temah iz našega časopisa, a tudi o vseh drugih problemih s področja Posavja, ki so širše zanimivi. Prispevki naj ne presegajo 50 tipkanih vrstic ali ustreznega obsega rokopisa.
Uredništvo
za popravni, pretehtajte možnost inštrukcij ali preusmeritve. Poskusite ga čimbolj motivirati in nikar ne ponižujte in ne zbadajte, kajti z otrokom imate skupen cilj: NAREDITI TO ŠOLO IN POSTATI NEKAJ!
Potrudite se in bodite del njegovih naporov, njegovega strahu. Bodite z njim, ko vas najbolj potrebuje. Ker boste le tako ostali v njem in povezani z njim. In čez leta boste spoznali, kako velika je lahko otroška hvaležnost.
□ Rafaela Novak
zaiozna
knjigarna papirnica kulturna scena prodajna galerija agencija
Prejeli smo
ODGOVOR NA ODPRTO PISMO KMETOM KRŠKEGA.
aa
Odprto pismo kmetom Krškega, vodstvu Mercator - Agrokombinata Krško, IS Republike Slovenije, IS SO Krško in poslancem Republike Slovenije, ni prvi in prepričani smo, niti ne zadnji poskus vnašanja negotovosti, nezadovoljstva med naslovnike s posredovanjem nekaterih neresnic in potvorb, z namigi in vprašanji pa seveda izzvati sumničenja, ki so dobra iztočnica najrazličnejšim govoricam in predvsem nepravilnim zaključkom. Ze večkrat smo na podobne izzive odgovarjali s pojasnili in dejstvi.
Tudi pisec zadnjega odprtega pisma očitno pozablja, ali pa dejansko ne pozna dogajanja, pa tako zahaja v nekatera ugibanja in potvarjanja dejstev. Tako je povsem zamolčano dejstvo, da je do sklica v pismu omenjenih sestankov prišlo na podlagi dogovora v poslovni enoti Zadruga. Na tem sestanku so bili prisotni tudi nekateri člani iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke zadruge. Vabila za sestanek s kmeti je podpisal predsednik organa in ne direktor podjetja. Namen teh sestankov je bil podati predloge za upravni odbor poslovne enote Zdruga. Nesporno je, da je bila udeležba na teh sestankih slaba. Dobra udeležba pa ni bila niti na sestankih v preteklosti. Izvolitev upravnega odbora je nujna zaradi pooblastil, ki jih ima na podlagi statuta podjetja.
Nesprejemljiva je trditev, da ni bil izpeljan noben dogovor med kmeti - kooperanti in vodstvom Agrokombinata. Zahteva, da podjetje ostane enovito, je v popolnosti izpolnjena, saj se do danes ni odcepila še nobena od poslovnih enot, pa tudi za prihodnje ni takih teženj.
Da ustrezne zakonodaje, ki bi urejala področje zadružništva, še ni, ni krivo podjetje oziroma vodstvo tega podjetja. Vodstvo podjetja je v upanju, da bo zadružno
vprašanje ustrezno zakonsko rešeno, odlagalo z dokončanjem reorganizacije. Ob tem je kmetom - kooperantom ponujalo številne variantne rešitve organiziranosti. Vse bi bile začasne do sprejetja ustrezne zakonodaje. Vsi poskusi so bili storjeni v cilju vzpostavljanja novih osveženih blagovnih tokov in povečanja poslovnosti. Vendar pa predstavniki kmetov kljub vsemu vztrajajo pri svoji politiki, brez natančno prikazane predstave o tem, kako želijo biti organizirani. Bolj se zdi, da je namen le ovirati normalno delo in blokirati vzpostavitev učinkovite uspešne organiziranosti ter tako slabiti proizvodnjo in gospodarsko moč podjetja. Namen vodstva podjetja pri reorganizaciji je bil vseskozi pošten in zato tudi vse razprave javne in odkrite. V razgovorih so sodelovali najvidnejši predstavniki kmetov in tudi tisti, ki so se odlikovali po svojih izkušnjah iz dela v organih upravljanja. Tudi kmetje -kooperanti so bili na primeren način obveščeni o procesih preoblikovanja delovne organizacije v družbeno podjetje.
Zahteva, naj se ne bi ukinjali nekateri programi, je, milo rečeno, nerazumljiva. Ne vemo, katere programe ima pisec v mislih. Pri tem lahko povemo samo to, da se bo morala tudi poslovna enota Zadruga obnašati povsem
KKCTIS
kartonaža • tiskarna ŠvigeljAleksander Pod goro 7,68270 KRŠKO tel(0608) 32-467
PROIZVODNJA POTISKANE EMBALAŽE
poslovno, kar drugače pomeni, da bo opravljala samo tista dela in tiste programe, ki ji bodo prinašali dohodek. Nihče ne bo mogel preprečiti ukinitve tistih dejavnosti, od katerih poslovna enota ne bo imela neposrednih koristi, ali drugače povedano, če bodo kmetovalci opuščali pridelovanje posameznih kmetijskih kultur, je povsem razumljivo, da le-te ne bodo več predmet poslovanja, pa ne samo te poslovne enote, pač pa tudi drugih.
Vodstvo podjetja se ni odločilo podariti 51 odstotkov podjetju Mercator in s tem “razbiti** podjetje, kot je to razumeti iz pisma, vendar se vključuje v z Zakonom o podjetjih predvidene tokove sprememb, potrebnih za prehod v tržno gospodarstvo.
Realizirana je ena možnih vrst povezovanja podjetij s pomočjo ustanovitve “krovnega** podjetja, ki so ga ustanovila družbena podjetja s prenosom dela poslovnega sklada na to podjetje, “krov-no“ podjetje pa je nato preneslo tako pridobljeno premoženje nazaj na matična podjetja. Večinski delež kapitala krovnega podjetja ne pomeni omejevanja in nadziranja, temveč značilnost holdin-ške družbe, v katero naj bi sc razvil Poslovni sistem Mercator.
S to povezavo, zapisano v Pogodbi o ustanovitvi Poslovnega sistema Mercator d.d., so podjetja - delničarji obdržali vso svojo samostojnost pri ustvarjanju in razpolaganju z dobičkom.
Sledi pa še dokončen proces privatizacije in lastninjenja, ki ga bo uredila prihajajoča zakonodaja.
Grožnje, pritiski in celo izsiljevanja postajajo sestavni del našega življenja. Blokade cest in demonstracije moči so samo dokaz in potrditev dejstva, da razum izgublja svoj pomen, vse bolj pa se uveljavljajo zakoni močnejšega, to je sile in pritiskov, pri čemer pa sta brezobzirnost in pohlep posebej spoštovani vrlini. Čas brezpravja pa daje možnost, da nekateri brezobzirno posegajo v pravice drugih.
Predlagamo razum, trezen premislek in pameten razgovor. Ne dopustimo, da bi resna prizadevanja najbolj odgovornih ljudi, ki iščejo v vsej tej naši zmedeni vsakdanjosti možnosti rešitve iz krize, tako pa tudi poti za naš boljši jutri, nekdo oklical za farso ali celo življenjsko burko. Časi so preveč resni, da bi tako ocenjevali delo.
□ Direktor: Ivan Kozole, ing. kmet.
Srž, 15. maja 1991	»ej
VSE VEČ SLOVENCEV JE BREZ PERSPE
IKTN
Stranka upokojencev “Sivi panterji“ in socialne pravi
Ko sem napisal članek “Politično gospodarska izhodišča stranke upokojencev Slovenije - Sivi panterji“ (objavljen v Sobotni prilogi DELA, 4. maja 1991) in “Upokojenci, Ahilova peta oblastem" (SRŽ, št. /„ dne 15. maja 1991), gotovo nisem zgrešil cilja, ki ga zagovarja absolutna večina upokojencev in invalidov, kot tudi mladih brezposelnih, čakajočih na delo.
Trenutna gospodarska situacija, ki je v popolnem razsulu, nas zelo skrbi in sili v razmišljanje, kako si bomo uspeli zagotoviti sredstva za borno preživetje in kako bi od vladajoče garniture izsilili, da bi posvečala več pozornosti zavoženemu gospodarstvu in dajali nekoliko manj poudarka za neproduktivno in pregreto politizerstvo.
Torej, zaradi zavožene gospodarske politike smo padli v najglobljo revščino, ki je kdaj zavladala v civilizirani Evropi. Vladajoči oblastniki se, namesto da bi se posvetili reševanju gospodarskih problemov, vdajajo zmagoslavju, pridobljenem na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah, delavce in starostnike pa puščajo v nemilost direktorjem in poslovodnim orga-
nom.
Delojemalci, ki smo trideset in več let ustvarjali dobiček za razširjeno proizvodnjo, gradili in dograjevali obrate ter druge infrastrukturne objekte, smo s temi finančnimi vložki
in svojimi žulji že postali solastniki, a nas kljub temu lahko danes direktorji čez noč vržejo na cesto kot oglodano kost, ki ni nikomur več potrebna.
:E
Vsakodnevna skupinska potovanja v tujino, ki že kažejo na beraške kvazituristčne izlete. Vsakodnevne okrogle mize in drugi shodi, ki jih strankarski prvaki prirejajo po vsej Sloveniji. Vsa ta potovanja in križarjenja plačujemo invalidsko-upokojenska populacija, čakajoči na delo in mladina. Torej tisti, ki nimajo perspektive za vključitev v proizvodnjo, ali da bi dokončali šolanje, ker so jim okrnjene ali v celoti ukinjene štipendije. Starši brez zaposlitve pa tudi nimajo denarja za došolanje svojih otrok, ker so sami vpisani na ubožne liste v zavodih za zaposlovanje, brez upanja, da bodo zaposlitev sploh še kdaj dobili. Usoda omenjenih je prav tako brezupna in grozljiva kot usoda nas, upokojencev in starostne populacije nasploh, kajti brez dela ni kruha, brez kruha...
Nobena skrivnostni več, posamezni direktorji in po: vodni organi držijo proizvi ne programe v svojih prek lih, da tako lažje vržejo deliltv ce na cesto, namesto da bi ,v prizadevali za čim uspešne, )e gospodarjenje. To pa je že p ^ slovodna diktatura nad de lm jemalci. Čeprav so le-ti soh10 tniki proizvodnih objekte ^ jim namesto soupravljalske soodločanja s tako arogantn zavezujejo jezike, da si nih)v ne upa dvigniti glasu, sil)s* dobi takoj delovno knjižici
Zveličavno opevana “d ^ tat ura proletariata“, ki je b e več desetletij samo, a nik ar uresničena parola se je ude, tj nila v diktaturo poslovneži v; katerih edina skrb pa je, ka ^ bodo čim ceneje pokuj ^ zbankrotirane firme in del ac ce. Prav nič pa jih ne zanirt 0] kako bosta preživela deli jj stvo in generacija starosti ^ kov, ki sta v te objekte vlagi 0 svoje delo in kapital. Namrt zaprte kuverte 1 : 17, so iri tako grabežljivost dovolj zg >jj voren dokaz. Menijo, da s mačeha, ki svoji pastorki no j odrezati kruha, čeravno n ima sama preveč.
Tako je tudi z našo vlai
Namesto da bi skrbela za rt j
cvet gospodarstva, se vse pl več zanima, kako bi stisni\ delavstvo, starostnike in up1 kojence pod minimalno mo * nosti preživetja. Državni usl J žbenci, direktorji, poslovol organi, sekretarji v oblastn strukturah so dobili regres trinajsto plačo (1:17), upok > jenci pa drobiž 1.210,00 din Nevzdržna je situacija, ko pokojnine in invalidni ■ zamrznjene, in komaj dosegr1 jo 63.82 % povprečnega Ol, cene življenjskih potrebšl pa rastejo iz dneva v dan so že trikrat višje kot decei E bra 1990.
Z zamrznitvijo pokojnin marca 1991 smo bili upoA
rif
jenci v januarju t.l. oškodov ni za 8,2 odstotka pokojnini; Preko 408.000 upokojene' in cca 100.000 družinskih Čl nov, ki jih upokojenci preži Ijamo, je volilna moč, ki je < more ignorirati nobena vid v svetu in tako nas tudi nd ne bo mogla dolgo, sit bomo prisiljeni zahtevati nj odpoklic. Nikoli ne bomo p1 stali na zamrznitev pokojni Nikoli ne bomo pristali 1 kakršnokoli participacijo, b koli ne bomo pristali na N prodajo naših stanovanj.
Naj zaključim z misli) Mladina, praktikanti in deld ci, ki ste vrženi na ubožne D v zavodih za zaposlovanje ste brez kakršnekoli perspt dve, še posebej pa invalidi upokojenci: Združimo se! slogi je moč!
□ Milan Dvoril
SRŽ - ČASOPIS ZA POSAVJE - Ustanovitelji: ETOS Krško d.o.o^ OPUS Krško d.o.o. in ITRIS d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Grafična priprava \ČAL. VIDEM, PAPIRKONFEK-CIJA Krško d.o.o.. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Cesta krških žrtev 44, Krško p.p. 71 telefon: 0608/31-746. ŽR - OPUS d.o.o. Krško (za Srž) 51600-601-14396. Časopis izhaja vsako drugo sredo. Cena posameznega izvoda je 20 din, polletna naročnina (za 12 številk) z 10-odstotnim popustom znaša 210 dinarjev. Časopis SRŽ je vpisan v register časopisov pri republiškem sekretariatu za informiranje po odločbi št. 22-91/926 z dne 1. 4. 1991 in je po mnenju istega organa (št. 23/91) opreoščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.
POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d.
MERCATOR-PRESKRBA KRŠKO
Vaši otroci te dni zaključujejo šolsko leto in morali boste izpolniti obljube, ki ste jih dali svojim šolarjem, da bi jih pritegnili k učenju.
Da bo zadrega manjša in odločitev lažja, smo za vas v spodnji etaži Nakupovalnega centra pripravili bogato ponudbo koles:
- PONY “ROG“ po ceni 3.700,00 din
- PONY “UNIS“ - 24 po ceni 4.200,00 din
- navadno žensko po ceni 3.5000,00 din
- MARATON 10 pestav po ceni 6.000,00 din
- gorska kolesa na 18 prestav po ceni 8.200,00 din
- BMX uvoz po ceni 3.600,00 din
- BMX “ROG" po ceni 4.050,00 din
Na oddelku akustike pa lahko kupite “VValkman" po ceni 563,20 din in po 833,30 din. Posebno ugodna je cena žepnih tranzistorjev po ceni 235,60 din.
Za vse, ki pa že mislite na prihodnje šolsko leto, vabimo k nakupu šolskih torb, ki so na voljo po ceni od 260,00 pa do 350,00 din in ostalih šolskih potrebščin po ugodnih cenah.
“SAMOSTOJNA SLOVENIJA"
28. junija bo v Sevnici pri Taborniškem domu koncertni maraton SAMOSTOJNA SLOVENIJA. Že ime razkriva namen dogodka. Poleg svojevrstne oblike praznovanja slovenske suverenosti bo prireditev obeležila tudi 40-letni-co taborniške organizacije v Sevnici.
Prireditelja - Liberalno demokratska stranka in taborniški Odred treh smrek se nadejata, da bodo gostujoči ansambli (PANDA, RDEČI BARON, IMAGINE, VERONIOUE, BOŽIDAR WOLFAND -
WOLF in drugi) privabili vse generacije. Pričetek bo že ob 18. uri popoldne, nekaj treznih misli ob pomembnem slavnostnem dogodku osamosvojitve pa bo povedal Mile Šetinc, član Liberalno demokratske stranke.
Program bo povezoval SAŠO HRIBAR. Prireditev, ki bo predvidoma zaključena v zgodnjih jutranjih urah, so omogočili številni sponzorji iz Sevnice. Koncertni maraton bo prenašal tudi Radio Sevnica na frekvenci 96,8 MHz.
Republiški poslanec iz 14. volilnega območja (Zasavje in Posavje) v posebni izjavi za SRŽ
ANEZ KOPAČ:
EVROPA HOČE IMETI MIR
>o.
ZVi re\
lel 'tvar je šla tako daleč, da bi veČ poti nazaj. Potrebno 'nej )e izrabiti ne samo zato da ■ep bili samostojni, ampak da deilrn bi bilo boljše. Pomem-olt10 je, da se osamosvojitev k to edstavi drugim v Jugoslaviji ■la svetu kot nadaljnji argu-an ent> ki naj vzpostavi jugo-ni)i bansko skupnost kot skup-sic)st jugoslovanskih držav.
■ic( e*caJ časa nas ostali gotovo „ ,; bodo priznali. Evropa >če imeti mir in mimo spa-e- Evropa je generacijsko 11 ara in si ne more privoščiti J' ti vojne niti revolucije. Pre-^ valstvo tega ne prenese.
se več energije pa se zato uj ‘hira v regijah z državniško f edicijo (npr. Severna italija, ^ormandija, Katalonija, Ba-e 'ja, Bavarska, Flamska). ,s vropski državniki komaj l& 'otijo to energijo, zato zgled nrl hko zgled kjerkoli v Evropi 0 lroži prave plazove. Enako ;lja za vzhodno Evropo. a samosvojitev bi bilo potreb-n0 1 izkoristiti, da od sveta do-’ mo kakšen denar in da na-
Kako bomo pričakali
«|>AN “D“ v KRŠKI OBČINI?
daljujemo pogajanja. Brez tega ne bomo preživeli. Najbolj vprašljivi so gospodarski tokovi. Za gospodarske tokove znotraj Jugoslavije se ne bojim. Jugoslovanski gospodarstveniki so šli skozi pekel, vice in nebesa in še vedno najdejo povezave ne glede na politično situacijo. Ostali gospodarski svet pa zelo sledi političnim odločitvam, zato se bojim pretrganja gospodarskih stikov z zahodnim svetom.
Moramo se zavedati, daje Jugoslavija sklenila več sto konvencij, sporazumov in prenehanje katerega od teh pomeni za Slovenijo zastoje. Ti sporazumi poskušajo življenje narediti bolj tekoče.
Dnevi kot 26. junij so slovesni le v duševnem smislu. Še Bog je ustvarjal Zemljo sedem dni! Ta dan bomo preživeli z več ali manj Zdravljicami, bolj pomembne pa so nadaljnje poti...“
Pripravila: Alenka Mirt Fotografija: Matjaž Mirt
PRIREDITVE V BREŽICAH
sn sprav se je zdel dan slovenske up ^družitve še tako daleč, je na-nO *Čil čas. Čas, ko je treba biti ne isl1,10 pogumen in zaveden, tem-od'^ fudi pameten in previden. V ;tfl ^ prepletajo občutki vese-■gj1 ,'n strahu. Bo Slovenija pela .1 jokala? Ali ne bomo enostav-'Preskočili ta dan? Del na novo bajajoče Slovenije je tudi o Ška občina, zato nas je zanima-/Jfl* kako bo proslavila ta dogo-e$‘-
Šebelt, sekretar skupščine n “Sne Krško, nam je v petek, ... '• junija 1991 povedal o tem na-Nnje:
“Težko je reči, kaj bo in kako bo, če sploh bo. Tako kot povsod po Sloveniji zasaditev lipe slovenske državnosti, dvig slovenske zastave, ki jo veijetno še ne bo. Zvečer se bodo prižgali kresovi. Sicer pa, vse je na zadnji strani glasila NAŠ GLAS... To mora biti spontano, če je bilo do zdaj vse dirigirano. Kako bodo vse to ljudje sprejeli, je pa druga stvar. Veste, vsi niso enakega mnenja. Morda pa sploh nič ne bo.“
Sekretar Šebek je še pristavil, da je nesmisel pisati o nečem, za kar še ni jasno ali bo ali ne.
□ Monika Ban
Prireditve se bodo začele v sredo, 26. junija, in sicer neposredno po razglasitvi samostojnosti v Ljubljani. Pol ure za tem bo svečana zasaditev lipe slovenske državnosti pri Rokovi cerkvi v Brežicah, po tem dejanju bo odšla povorka k spomeniku pri tržnici, kjer bo osrednja prireditev, na kateri bodo sodelovala kultumoumet-niška društva iz brežiške občine. Po proslavi bo družabno srreča-nje na tržnici v Brežicah.
Naslednji dan pa bo v v Posavskem muzeju ob 19. uri otvoritev razstave in nato pa svečana akademija z govorom člana predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Dodatno praznično
vzdušje bo prispeval kres na Šentvidu in pokanje z možnarji.
Mladinske delavnice v občini krško
nl a Centrih za socialno delo ne nC vajamo samo kurative, temveč tf|di preventivno dejavnost. Na >fi entru v Krškem smo v prete-g l ern letu v okviru preventivnih lat °Jektov začeli izvajati tudi pro-0 ' Mladinske delavnice. Začeli • iC ('°z u^cnc> 7. razredov OŠ Bre-■ ®n*ca, v letošnjem letu so se jim / ■•družili še Senovčani. Svetoval-P 1 delavci s šol so enak program n> vajali še na OŠ v Koprivnici,
1 ‘0stanjevici in v Krškem pod n,orstvom psihologinje Cen-ri *> ki je bila vključena v super-|v'2ijsko skupino v Ljubljani, je potekalo v skupinah še-lij1,1 do dvanajstih otrok. Vse de-
•U
FASADE RSTVO PL ES K A RSTVO
šObOslikarstvo
RADEJ DRAGO
68270 KRŠKO SREMIŠKA 3-e TEL.: (0608) 33-090
lavnice so zamišljene tako, da udeležence čustveno in intelektualno pritegnejo in jim omogočajo, da glede na svojo motivacijo doživijo koristno izkušnjo. Osrednje teme delavnic (komunikacija, slika o sebi, odnosi s starši, šola, izbira poklica,..) so prezentirane preko socialnih iger, nedokončanih zgodb, vodenih fantazij, polvodenih razprav. Vodja delavnice ustvarja pogoje, ki otrokom omogočajo svobodno in sproščeno poigravanje z različnimi idejami in stališči, eksperimentiranje z lastnimi pogledi na življenje ter preizkušanje teh preko različnih medijev in v interak-
ciji z vrstniki. Bistveno je doživljanje, ne pa pogovor “o ...“. Vsaka delavnica je plod spoznanj o psihosocialnih značilnostih adolescence in zato ima vsaka tudi določen cilj. Program upošteva razvojno krizo, ki nastopa pri mladoletnikih v starosti 13 do 15 let ter njihovo težnjo po večji usposobljenosti in prevzemanju odgovornosti za lastno življenje.
Življenjskih spretnosti se je potrebno naučiti, v tej starosti je zanje zlasti pomembno, da jih podpremo pri njihovih naporih za izgradnjo trdnega in stabilnega doživljanja lastne identitete.
Ul RADI POMAGALI DRUGIM A
POTREBUJETE POMOČ!?
Vplivamo lahko tudi na spremembe njihovega referenčnega okvira in hkrati s tem na spremembo odnosa do posameznih življenjskih dogodkov. Mladi se učijo tudi strpnosti do različnosti drugih in nestereotipnega vrednotenja življenjskih možnosti. Lahko bi rekli, da njihovo krizo izkoriščamo kot možnost za razvoj in jih podpremo na “poti v zdravje".
Ker smo začeli z izvajanjem delavnic sredi šolskega leta, nismo uspeli zaključiti celotnega pro-graa predvidenega za 7. razred in bomo z delom nadaljevali jeseni, še prej pa bo treba najti tudi finančne rešitve.
Izkušnje tistih, ki smo delavnice vodili, so ugodne in menimo, da bi bilo nujno tudi v prihodnje nadaljevati z delom in ga razširiti na več Šol. Tudi otroci se ugodno odzivajo na program in imajo radi skupne pogovore in sprostitev, vzpodbude za nadaljno delo smo dobili tudi na našem skupnem zaključku v petek 14.6.1991 ob ribniku v Mačkovcih. Mladostniki so ustvarili prijetno, zabavno klimo, ob zastavljenih nalogah so bili zelo kreativni in ure so kar prehitro minevale.
Rada bi se v imenu vseh izvajalcev zahvalila vsem, ki so nam omogočili, da je projekt zaživel tudi pri nas na periferiji in tako ni le privilegij velikih mest.
Gordana Rostohar, dipl.psih. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRŠKO
•!! j:» «
j j ....	-	V
m,
PA TAKE CENE - ALI PO ČEM JE MLEKO
Ko je zjutraj spanec najslajši in ko večina še spi, zazvoni budilkin zvonec. Vstani (!), ukazuje. In ko zvečer nekateri posedajo pred TV sprejemniki, da bi ujeli novice drugega Dnevnika, delo spet kliče in priganja in nikomur niti na misel ne pride, da bi ga preslišal. Ljubi kruhek se pač z delom služi.
In še kako dobro to vedo tisti, ki za svoj kos kruha orjejo in sejejo, prosijo Boga, žanjejo in meljejo; ki se preplašeno ozirajo v nebo, ko na pol posušeno seno skozi oblake kliče sonce. Ki dvigajo svoje žuljave dlani, da bi seme, ki v njih zori, vsrkalo svetlobo. In šele potem, ko so trave velike in pokošene in so krave nakrmljene... - šele potem lahko žene vzamejo golido v roke in pomolzejo. Belo, peneče mleko. Kot nalašč za belo kavo, vroč kakav ali pa ... za Ljubljanske mlekarne.
Da, najsi bo v Posavju ali kje drugje; povsod so ljudje, kmetje, ki morajo za vsak dinar premisliti, kako ga bodo zaslužili. In nekateri se odločijo tudi za oddajo mleka, pa čeprav vedo, da na tak način ni moč obogateti; pomaga pa preživeti!
V Koprivnici in bližnji okolici je kar pet zbiralnic mleka, kamor malo manj kot sedemdeset ljudi vsak dan dvakrat prinaša svoje “belo zlato"; zjutraj ob osmih in zvečer ob osmih. Poskrbeti morajo, da je mleko sveže, higiensko neoporečno in da ima čimveč tolšče, kar vse skupaj vpliva na odkupno ceno, odvisno pa je predvsem od krmljenja živali, od starosti, višine brejosti in seveda od pasme. Cena pa je, takoj ko se začne pogovor o mleku, madvse pomembna stvar, kajti na dejstvo, da je cilj pridelave zaslužek, ni moč pozabiti.
Kmetje tarnajo, vzdihujejo in se pritožujejo nad ceno mleka, ki pri odvzemu znaša par grošev (berih 6,00 din), potrošniki pa prav tako previdno segajo po njem, kajti za to isto mleko, sterilizirano in embalirano, morajo odšteti nekajkrat po par grošev za liter (to pomeni 14,00 do 22,00 din). In če se s tem primerja radenska, komentar verjetno ni potreben.
Gospa Cirila Šerbec (zbiralnica Veliki Kamen) in gospa Maijanca Planinc (zbiralnica Koprivnica) sta na vprašanje, kakšen je kriterij za oddajo mleka, odgovorili takole:
“Mleko mora biti sveže, ne sme biti kislo (zato so tudi potrebne hladilnice), imeti pa mora 3,2 do 4,2 odstotka tolšče. Tudi higiensko mora biti neoporečno in mora imeti minimalno število bakterij.
Vse to večkrat kontrolirajo in sicer štirikrat mesečno inšpekcijska služba iz Novega mesta, ki vzame skupni vzorec za tolščo, dvakrat mesečno pa ga kontrolira krška inšpekcija, ki naredi vzorčno oceno mleka vsakemu posamezniku. Včasih pride tudi do nesporazuma, saj lahko slabo mleko enega poruši dobro kakovost ostalih, vendar tako pač je in če komu ni všeč, lahko vse skupaj pusti in mleko ponudi prašičem, kjer ne bo nihče gledal na vrhunsko kakovost."
In takšna je videti razlika v ceni. Verjetno bi bilo vsako vprašanje, zakaj se kmetje pritožujejo nad odkupno ceno, neumestno. - Bi bilo hudo narobe, če bi jim kdaj kdo povedal, kam (oz. komu v žep) kaplja tistih nekaj din (8.000,00 pri 1000 litrih) razlike ?!
v woo o tu
5 -
■
Gospa Irma Uduč (zbiralnica Mali Kamen) pa je povedala: “Mleko delimo v štiri
kakovostne razrede glede na že naštete kriterije. Če je pr-
e glede . Če je ] vorazredno, prištejejo k odkupni ceni še 10 odstotkov, če je v drugem razredu, pomeni to še pet odstotkov, tretji razred je pač tretji razred, za katerega je cena določena (6,00 do 7,00 din), če pa menijo, da sodi mleko v zadnji, četrti razred, odštejejo 10 odstotkov. Vendar pa ni s takimi cenami nihče zadovoljen, saj lahko z dvema litroma mleka kupiš le liter radenske, kar je neprimerljivo. Na žalost pa se razmere še slabšajo (mar ni nekoč vlada obljubljala kmetu pomoč in podporo?) in kdo ve, kako še bo. Spomnim se še, kako smo včasih hodili na ekskurzije,
na katerih smo si ogledovali sodobno opremljene kmetije, nove tehnike pridelovanja poljščin in podobno, sedaj pa lahko na vse to pozabimo. Zadruga nam 18. v mesecu izplača izračunano vsoto, tu in tam pošlje koga, da mleko pregleda in skritizira, na sestanke, posvete in nasvete pa modro pozablja ...“
Povedali so mi še, da vsi, ki oddajajo mleko, podpišejo pogodbo z Agrokombinatom Krško, ta pa “sklepa posle" z Ljubljanskimi mlekarnami, ki mleko naših krav “predelujejo" v alpsko mleko in ga prodajajo po “evropskih cenah". Potem pa naj še kdo reče, da nam ni lepo!
Ob obisku republiškega sekretaija za industrijo v krški obe
SE BO KRŠKO G0SP0DARSTV
ZNALO POBRATI?
“V sedanjem času ne potrebujemo več paradnih konjev, zato jim bomo morali sneti paradne uniforme in jih obleči v delovne oprave," je na nedavnem pogovoru z di-rektoiji industrijskih in gradbenih podjetij iz krške občine, dejal Izidor Rejc, republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo.
Poleg tega je zagotovil, da bo vlada tudi vnaprej podpirala izvoznike, da Slovenija kreditira jugoslovanski trg v višini ene miljarde nemških mark, zato upa, da bomo na njem prisotni tudi po osamosvojitvi. Omenil pa je tudi, da republiška vlada proučuje vse možne variante, kako bo po razglasitvi samostojnosti in da bo takoimenovani dan D, prav gotovo prelomnica tudi za gospodarstvo, saj se pripravlja nova zakonodaja in še kaj.
Vodilni možje krške industrije so svojemu ministru natrosili kup problemov, s katerimi se vsak dan srečujejo, in postavili vrsto vprašanj, na katere je le ta tudi odgovoril, je pa vprašanje, če so bili udeleženci pogovora z odgovori tudi zadovoljni. Verjetno pa nihče niti ni pričakoval, da bo dobil recepte, kako izpeljati svojo barko iz krize, težave, ki tarejo nove in stare podjetnike ter obrtnike v krški občini, pa so povsem enake kot drugje po Sloveniji-
Je pa v krški občini opaziti precejšnje nazadovanje. Industrija, ki predstavlja kar 80 odstotkov družbenega proizvoda občine, sloni namreč na dveh nekdaj paradnih konjih - to sta seveda VIDEM in NUKLERNA ELEKTRARNA KRŠKO. Vendar sta tudi ta dva zdaj že načeta in vse bolj trhla, še huje pa je v drugih gospodarskih panogah, najhuje pa prav gotovo v kovinsko predelovalni industriji. Zato ni čudno, da je fizični obseg proizvodnje vse manjši, da pada izvoz, prvič pa je tudi občinsko povprečje osebnih dohodkov nižje od republiškega. Novih razvojnih programov zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ni, poleg tega pa je pri izgubaših kar 67 % vseh zaposlenih v občini. Kako se
bodo ti in tudi drugi reši M; nastale krize, ki pa se ute O še bolj poglobiti, je težko jj . povedovati. Prav gotovo ^ večje pomoči s strani oblini za pričakovati.	^.
Občinska vlada oči aci nima moči, znanja niti sllse stev, da bi lahko vsem po gala, to je pokazala že s p< a^c bilom ministra Rejca, krav posebej obiskal le krške iju I pirničarje, kjer občinski tua žje verjetno pričakujejo ič r moč republike, saj je zanj prevelik zalogaj. Ostale bodo verjetno skušali reše j po drugih poteh. V teh f nutkih je resnično težko | pameten in pravilno ukre in morda se odločitev, daj prej rešuje velike, utegne činski vladi že kmalu pov kot bumerang.
□
SAMOPRISPEVEK V SEVNICI
“Gospodarska kriza ne pomeni hkrati tudi krize duha, pripravljenosti za delo in solidarnost", meni predsednik Sveta krajevne skupnosti Sevnica Oton Šket ob razpisu referenduma v tej krajevni skupnosti, ki bo 30. junija.
Na številnih zborih krajanov so analizirali ponujeni program, ki je nastajal leto in pol ter predstavlja želje vseh vasi in samega mesta Sevnica. Po vaseh si v glavnem želijo ureditev cest, v mestu Sevnica pa napeljavo plina v gospodinjstva.
V januarju in februarju izvedena anketa o evidentiranju bodočih uporabnikov zemeljskega plina, ki jo je izdelal ELEKTROPRO-JEKT iz Ljubljane, je pokazala,
da se je kakšnih 580 anketirancev odločilo za pristop k plinifikaciji individualnih hiš, kar predstavlja preko 80 odstotkov.
V anketi so bili stroški investicije razdeljeni v tri faze, cene pa so bile decembrske (DEM po 7 din). Prva fazo predstavlja plinski razvod do porabnikov v ulici, investicijska vrednost je bila 500,00 din za KW ali 71,43 DEM. Pri povprečno 20 KW za eno stanovanjsko hišo znaša to 1429 DEM.
Druga fazo predstavlja plinsl vovod od uličnega razvoda d še, kjer je vračunan regula ventilom, števec ter tlačni f kus. Ta investicija je v anket kazana v višini 10.000,00 din -predstavlja povprečno cen Itn mesto Sevnica. Preračunat ^ DEM pa znaša okrog 1430 D > Tretja faza pomeni ostalo < , mo v hiši, ki je potrebna za ^ hod na uporabo plina; ta nost investicije pa je glede n Ig danjo opremljenost posatn kurilnice različna. Nave' cene ne vključujejo eventuel ® lastnega dela (izkopa itd.) Sredstva samoprispevka, flilVj njena plinifikaciji, bodo služi ij r pomoč pri investiranju prve » Vsakemu, ki bo pristopil k f fikaciji hiše ali stanovanja V ku, se bo prispevek znižal z3 DM.
□ Tatjana Vertovšek
m
S,I■	'	$
Kraj, kjer bodo s pomočjo sredstev iz tretjega samoprispevka v KS Boštanj zgradili brv čez Savo. Gel
1 ^njevica
i«
OSAMOSVOJITEV - RESI NAS, SLOVENCE!
Ka| o tem menijo Posavci?
Ji bo 26. junij prinesel nam, Slovencem, boljše življenje? Nas bo revščina ali nas bodo spet pokorili drugi? Ljudje vseeno optimisti in si želijo lepšo prihodnost. Želijo si svobodo, v bi lahko normalno živeli. Slovenci smo ponosen narod, ki si samostojnost. Tudi Posavci ne razmišljajo drugače.
Maks Račič, Črešnjice
26. juniju nimam nič pravih občutkov. Mo-bo po osamosvojitvi vendar je sedaj si-zelo zapletena. Če se bo vse lepo in srečno , bomo ta dan vse-praznovali. Bilo bi , da bi bilo po 26. ju-bolje, dokler pa ne bo jasna, ne moremo reči.
Karla Pavkovič, Kostanjevica
- Ta dan bo za vse nekakšna prelomnica, vendar po mojem potem ne bo nič bolje. Mislim, da se bo današnja politična situacija samo še bolj zaostrila in ne ve se, kakšna nevarnost nam bo potem pretila. 26. junij pa bo zame dan kot vsi ostali.
Dolfi Levičar, Grič
- Sami Slovenci ne moremo nič. Brez ostalih republik ni preživetja, saj smo v mnogočem odvisni od njih. Prav pa je, da bi se enkrat osamosvojili, vendar s takško politiko bo to težko. Edina prihodnost je v zvezi suverenih republik, tako da bomo vsi skupaj živeli, s skupnim gospodarstvom in denarjem, vendar vsak naj bi vedel, kaj mu pripada in kaj ne.
MLADI SO OPTIMISTI
“Na mladih svet stoji", smo imeli navado reči v prejšnjem obdobju. Kaj pa menijo mladi, ki smo jih prestregli
na krških ulicah, o osamosvojitvi Slovenije? Ali je tudi za njih 26. junij tako pomemben dan?
Dušan Urbanč ,dijak:
“V glavnem me politika ne zanima, toda o odcepitvi Slovenije sem dobro obveščen. Menim, da bo po osamosvojitvi boljše. Tudi ostale evropske države nas bodo podprle. Bolj me skrbi, kako bo na to gledala Srbija. Ne morem reči, da me je strah, vendar mi ne bo vseeno, če bo do česa prišlo. Drugače pa bom 26. junij preživel kot navaden dan.“
Tina Žagar, študentka:
“Sama odcepitev se mi zdi tvegana. Najbolj me skrbi, če bo svet priznal Slovenijo, saj podporo gotovo zelo potrebujemo. Mislim, da mi bo osamosvojitev prinesla boljše pogoje za življenje. Zavedam se, da bo v začetku težko, vendar zaupam v našo vlado.
Bolje bi bilo, če bi bili brez vojske, z ostalimi bodočimi državami Jugoslavije pa naj bi imeli čimboljše odnose."
Aleš Vajdič, (nezaposlen)
“Dobro je, da se bomo odcepili. V začetku bo težko, ker bo nastopila kriza, kasneje pa se bodo razmere uredile. V našo vlado zaupam, najbolj pa si želim, da nas bi tudi ostale države podprle.
Z osamosvojitvijo pa upam, da bi se položaj izboljšal tudi zame in bi dobil službo. “
□ Alenka Mirt
Jože Mlakar, Brezje
- Po 26. juniju ne bo bolje, kakšno leto ali dve bo celo slabše. Nimamo nobene monetarne in gospodarske politike, ni urejenih carin in mejnih prehodov. Ni mogoče naenkrat prekiniti petdesetletnega skupnega življenja v Jugoslaviji. Vsi naši vodilni politiki so bili malce prenagljeni. V tako kratkem času se ne more spremeniti nič na bolje. Je pa prav, da se osamosvajamo, vendar bi se morali na to že prej spomniti.
Mojca Marolt, Leskovec pri Krškem
- Sem študentka in zato nimam časa veliko razmišljati o 26. juniju, dnevu naše osamosvojitve. Vendar pa se strinjam, da je to nujno potrebno, kajti s takšnimi odnosi med republikami ni več možno skupno življenje. Glede slovenske prihodnosti pa moramo biti optimisti, a ne?
Renata Molan, Krško
- Jaz vsekakor upam, da bo enkrat bolje, vendar mislim, da vsaj še pet let ne moremo računati na kakšne izboljšave pri nas. Sicer pa ne razmišljam kaj dosti o slovenskem osamosvojitvenem dnevu.
□ Tekst: Martin Kerin □ Slika: Janko Božič
Upokojenci o osamosvojitvi
SLOVENCI IMAMO EDINO MOŽNOST, DA SE OSVOBODIMO
Štefka Štefanič, Log
- Lepo bi bilo, če bi bilo po 26. juniju bolje. Do sedaj je bilo vedno slabo. Menda bodo nekaj ukrenili, da nam bo v prihodnje bolje in ne samo še slabše. Slabše, kot mi je bilo, pa mi tako več ne more biti in zato se ne bojim prihodnosti. Sem optimistka.
Vera Labus, Krško
- Ne bi komentirala, kako konkretno gledam na ta dan. Ne veijamem, da bo potem kaj bolje, sicer pa bomo videli. Kakor si bomo sami zadeve uredili, tako bomo živeli in tako bodo potem tudi ostali gledali na nas. Najprej moramo urediti zadeve pri nas samih.
Gornjih Vodal in Jepeijeka v krajevni skupnosti Tržišče so Več let negodovali nad slabo električno napetostjo. Teh skrbi so kratkim rešili sevniški elektrikarji. Na njihovewm območju gradili daljnovod in dve transformatorski postaji. Na sliki: zaključ-dela pri transformatorski postaji na Jepeijeku.
Upokojenci so ljudje, ki najdlje spremljajo razmere pri nas in po svetu. Živeli so v stari Jugoslaviji, preživeli avstrijsko in nemško nadoblast. Tako imajo veliko izkušenj in mnenj. Pa poglejmo, kakšno je njihovo mnenje o osamosvojitvi Slovenije v suvereno državo.
Jože Kink, 86 let:
ajBfc '. se bo vse spremenilo. Prišli HL bomo v težak položaj, kajti majhen narod smo in želimo ImP°stat> veliki. Sicer pa smo
bili vedno sužnji in smo si vsi
fi osvobodimo. Vedno sem bil lip*'	optimist in bom tudi ostal.
1 g prV \ Zato pravim, da za nas velja: “Majhen sem, sem pa hud!“
Anka Simončič, 68 let:
“Že tako smo majhni, zdaj pa nas bodo še utesnili. Idejo odcepitve podpiram, a ne vem, kako bo uspela. Sem namreč zelo črnogleda. Bojim se, da se naši upi ne bodo uresničili tako, kot si mi želimo. Že sedaj smo podrejeni, zdaj pa bomo prišli v še slabši položaj. Ko nam bo najslabše, nas bodo vsi zapustili. Želim si, da bi nas podprle razvite, velike države. Tudi stikov z ostalimi bodočimi državami v Jugoslaviji ne smemo kar pretrgati."
Filip Repše, 81 let:
“Ubogi smo. Drugače smo močni in razumni, ampak zdi se mi, da smo prešibki, da bi se osamosvojili. Gospodarsko, mislim, da bi šlo, ampak kaj, ko smo tako majhni. Verjetno to ne bo šlo po mirni poti. Smo pa premalo močni, da bi se borili. Osebno bi rad, da bi se združili vsi Slovenci, tudi tisti, ki živijo preko meja. Da bi naši rojaki, ki živijo v Avstraliji, Ameriki prišli nazaj, da bi bili res en narod."
□ Alenka Mirt
itjaž Zajelšnik, Robiti samostojni, je edina stvar, ki nas reši. Mislim, da bo osamosvojitvi bolje, me je vseeno strah tega, vendar sem da je to edina da Slovenci enkrat za-kot narod, tako kot korali že pred leti. Sicer sem optimist glede pri-
Anton Floijančič, Do-bruška vas
- Kaj bo prinesel osamosvojitveni dan, bomo še videli. Sedaj ne morem še nič zagotovo trditi. Če bo vse tako uspelo, kakor predvidevamo, potem bo vsekakor bolje. Zaupam pa načrtom naših politikov.
PREJELI SMO
Pred 15. sejo krške občinske skupščine
REORGANIZACIJO PGE KRŠKO BO POTREBNO BOLJE UTEMELJITI
Odlok o organiziranju PGE Krško v javni zavod je rezultat dobrega poznavnja problemov v poklicni gasilski brigadi Krško. Predlog odloka, ki ga je pripravil IS, je strokoven in utemeljen, saj je tudi na tem področju nujno napraviti red in postaviti sistemske rešitve.
Vendar pa veliko dvomov v predlagane rešitve vnese obrazložitev, ki sledi odloku. Napisana tako poljudno, da nekdo, ki se vsaj malo spozna na stroko, iz nje ne more razbrati prav ničesar o položaju, vzrokih za reorganizacijo in načinu sanacije te organizacije ter o bodoči organiziranosti in položaju novega javnega zavoda.
To, da v zadnjem času PGE doživlja probleme “finančne nepokritosti" in da gre zaradi nepla-čavenja storitev s strani Vidma ta organizacija “v smeri propada v takšni obliki organizacije kot je sedaj" (citirano iz obrazložitve) pač ne pojasni finančnega položaja te organizacije in načina sanacije ter pokritja morebitnih izgub. Govoriti, daje najugodnejša rešitev in racionalizacija v tem, “da postane ta dejavnost občinska služba" in da bi to pomenilo “povečanje števila zaposlenih v upravnih organih" je negacija samega odloka in izraz nepoznavanja funkcioniranja in delovanja javnih zavodov. Le ti niso mišljeni niti kot “občinske službe", niti se z zaposlitvijo delavcev v njih ne povečuje število delavcev v upravnih organih kot trdi IS, ki hkrati zagotavlja, da bo z reorganizacijo PGE dosegel večjo “stabilnost financiranja". Če misli povečati “stabilnost financiranja" s povečanjem lastnega deleža in namenjanjem večjega dela proračunske porabe za to področje, potem lahko to stori tudi brez reorganizacije.
Obrazložitev bi morala opisati finančno situacijo v tem podjetju in nakazati način reševanja le te, prikazati nov način financiranja zavoda in zagotavljanja sredstev za njegovo delovanje, opredeliti spremembe v organizacijskem smislu, spremembe v strukturi in številu zaposlenih in potrebnih delavcih ter načinu reševanja presežnih delavcev in opozoriti
še na druge probleme, ki bi lahko pomembno vplivali na nov zavod.
Sicer pa ima IS še priložnost, da napravi popravni izpit in na sami seji skupščine poda novo, popolnejšo, predvsem pa strokovno obrazložitev, ki bo delegatom pojasnila, zakaj pri vsem skupaj sploh gre. Skratka, pripraviti je treba obrazložitev, ki bo natančno pojasnila sicer dobro pripravljen odlok.
□ M. V.
V nedeljo je bilo na Glavnem trgu v Sevnici zelo živahno. Pod pokroviteljstvom Zavarovalne skupnosti Triglav je potekalo že 12. tradicionalno srečanje gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije. Med nastopajočimi so bili seveda tudi domačini.
Vroče poletno popoldne prijeten prvi poletni večer v soboto 22.6.1991 na Lit) privabila veliko prebivali Krškega na Kresno noč, ki pi je v okviru praznika kraje' skupnosti Krško organizir planinsko društvo Videm začetku so na svoj račun pl p. otroci, za katere so bile oi| nizirane številne zabav igre, proti večeru pa odrasli, ki so se zavrteli zvokih ansambla Dobri pri telji.
Foto: Franci Pavkovič
EKOLOŠKO BOMBO POSLALI
V
in
nji
tri
na
n;
D
je
t P
V soboto, 22. junija, je nekaj minut po dvanajsti uri prispela na železniško postajo v Dobovi prva kompozicija s 36-timi vagoni, nekaj minut za njo pa še ena. Na njih je bilo več kot 900 ton posebnih odpadkov, ki so jih pred časom nekatera podjetja iz Slovenije “izvozila" v Bosno in Hercegovino. Tovor je bil nestrokovno naložen, precej sodov je bilo odprtih in poškodovanih, tako da so se različne vsebine od barv, smol, lepil in še česa izcejale iz vagonov. Pošiljatelj tovora je bila vlada BiH, naslovnik pa Izvršni svet republike Slovenije. Iz spremnih dokumentov, ki so bili nepopolni, je bilo razvidno, da je za pošiljatelja končna postaja Dobova. Železničarji so seveda takoj reagirali, poklicali miličnike, podstavili vedra, tam kjer je
NAPREJ
iz vagonov curljalo, potem pa so poklicali predstavnike občinske vlade, krajevne skupnosti, obvestili republiški štab za civilno zaščito, še prej pa seveda štab za obveščanje. Na postajo sta kmalu prispela republiška sanitarna inšpektorica Metka Hiti - Macarol in namestnik republiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora Mitja Bricelj. Slednji je povedal, da je tovor slovensko vlado presenetil, čeprav so zanj vedeli, so pa bili z bosansko vlado dogovorjeni, da bodo naši strokovnjaki tovor pred odhodom pregledali, da bi lahko pravočasno pripravili ustrezna začasna skladišča. Inšpektorica pa je ugotovila, da obstaja nevarnost požara in da je dobovska železniška postaja neprimerna za pretovarjanje nevarnih snovi.
Takoj za tem je bila sklicana izredna seja občinskega izvršnega sveta, katere rezultat je bil, da se vseh 72 vagonov z nevarnimi odpadki še isti dan odpelje naprej do Jesenic, od tam pa ga naj prepeljejo na ustrezna začasna skladišča oziroma na uničenje, ko bomo takšno napravo v naši republiki uspeli postaviti. To pa prav gotovo ne bo prej kot v enem letu. Odpadki, ki jih je Slovenija sprejela nazaj, sami po sebi niso tako nevarni, saj je tovrstnih odpadkov pri nas precej, nevarni so toliko bolj, ker gre za veliko koncentracijo le teh in bi lahko prišlo do nepredvidenih ekoloških posledic. Torej so Brežičani tokrat reagirali zelo hitro in odločno.
-gr-
Praznik KS Krško
SLAVKU ŠRIBARJU ZLATA PLAKETA KS KRŠKO
Krajevna skupnost Krško je 15. junija praznovala kraje' praznik. O programu prireditev, ki se vrstijo že od 14. juni naprej, smo pisali že v prejšnji številki. Slavnostna seja sku ščine krške krajevne skupnosti je bila v petek, 14.junija 199 v mali dvorani DKD Edvarda Kardelja v Krškem. Na n so podelili tradicionalna priznanja - plakete krajevne skupn sti.
Zlato plaketo je prejel g. Slavko Šribar za dolgoletno de v krajevni skupnosti, predvsem v Gasilskem društvu Kršk ki letos praznuje 120- letnico.
Srebrno plaketo pa so prejeli: g. Štefan Šunta za dolgoletl delo v organih krajevne skupnosti, g. Rudi Dimc za 35 leti članstvo in igranje v Pihalnem orkestru Videm, kjer je bil let tudi predsednik, Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja prizadevno delo pri vzgoji mladih in Labod Libna ob 2 obletnici konfekcijske proizvodnje v Krškem.
Bronasto plaketo pa sfa prejela Natalija Repec za dosežl v plavanju predvsem v letu 1990, ko je bila državna prvakio na 200 m prosto in Plesno društvo Videm za širjenje plesi kulture, predvsem med mladimi.
POLNOČNI OBISK ALI:
VSEGA JE KRIVA LE MESEČINA IN NIKOLI LJUDJE!
(Bilo bi dobro, če bi bila le pravljica.)
Polna luna. Okrogla in zadovoljna je vandrala po nebu in tiho osvetljevala to naše zemeljsko mravljišče. Dotaknila se me je, ko sem obrnjena v steno ravno hotela zaspati.
Potem se je nekaj zgodilo. Nekaj je zagodlo mimo mojega ušesa, nekaj me je povleklo za lase, nekaj me je rahlo uščipnilo v vrat in ko sem se ozrla je sedel poleg mene na blazini in jezno strmel vame. Dolga kapica mu je zlezla postrani, velika ušesa so izdajala, da rad prisluškuje. Noge v škorenjčkih je rahlo skrčil podse in ker nisem takoj reagirala me je ponovno stresel za rame. “Poslušaj", je rekel, “dovolj imam tega. Ves moj življenjski prostor ste mi za-svinjali"!
“Kakšen prostor in kdo sploh si?“ sem vprašala. “Res si nevedna zelena stvar. Če ne bi kar naprej čepela doma, bi me morda kdaj srečala na
kakšni gozdni jasi, kjer je bil še donedavna moj dom. Zdaj pa tudi tam nimam več miru. Z buldožerji so uničili moja prebivališča, kjer sem skrit pod praprotjo nadzoroval življenje. Ves gozd me je poznal.
Veverice so mi prinašale lešnike, srne so mi na trenutke zaupale svoje mladiče, lisice so mi zvijačno pomežiknile, ko so odhajale na lov. Ježi so me pozdravljali z vsemi svojimi iglicami, ko smo se srečevali med listjem. Žabe so mi prvemu zapele najnovejše skladbe svojih zborovskih pesmi.
Sedel sem na gobanovih foteljih in z vetrom sva se kdaj pa kdaj ukvarjala tudi s poezijo, le rime so nama včasih malo nagajale. Ampak bila sva vseeno ustvarjalna. Zdaj vsega tega skoraj ni več!
Potok teče ukleščen v betonska korita. Gozdne živali iščejo drobne izvirke. Žabe so obupane, ker ne pridejo več do svojega mokrega doma. Veselih ribic, ki so se skrivale
v mirnih zatonkih ni več!
Zato pa so povsod sledi vaše čudovite civilizacije. Štedilniki in hladilniki. Prastare hladilne skrinje in pralni stroji. Tu in tam zavržena vrata avtomobilov ali kar cela stara zarjavela pločevinasta škatlja, ki jo je lastnik mirne duše prepustil gozdnemu objemu.
Smeti in še smeti. Plastika. Ko sem spal pod praprotjo, mi je priletel na glavo preluknjan lavor. Vidiš, to se je zgodilo meni, gozdnemu škratu v zahvalo, ker sem vseskozi vestno čuval zeleno bogastvo tega sveta. Si že kdaj pomislila, odkod so povodnji ob velikem deževju? Si že kdaj pomislila, da je v naravi vse medsebojno povezano? Sploh veš, kaj pomeni tako onesnaževanje vsega, kar nas obdaja? In česa vsega ne spuščate v zrak! Ali bolje povedano: Kaj vse smrdi pod oblaki, ali pa tudi ne, pa vseeno povzroča nepopravljivo škodo ljudem in vsemu lepemu, kar nas obdaja. Da tistega zloveščega
kukavičjega jajca, ki bi ga srčno radi kam podtaknili, sploh ne omenjam.
Zakaj, misliš, bledi drevje in smreke izgubljajo svoj iglasti okras? In zakaj vaši otroci tolikokrat kašljajo in stari ob slabem vremenu komaj še dihajo?“
Globoko sem zajela sapo in rekla: “Oprosti, toda to z menoj nima nobene zveze. “
“Seveda “ je rekel. “Ne s teboj in sploh z nobenim. Samo govorite in samo prepričujete se, kako je z vami vse v najlepšem redu in kako se, podobno kot Don Kihot, borite za čistost vsega okolja. Zato, vidiš, sem slabe volje in moral sem nekomu preliti to svojo jezo. Pravijo, da so premaknjeni pesniki za to kar primerni.
Pa še to sem izvedel, da boste znanje o vsem živem, kar nas obdaja, pometali iz srednjih šol, ki niso gimnazija. Slava vam! Že tako ne poznate dovolj zakonov prilagajanja vsemu, pa naj bo to drevo
ali kamen, rastlina ali ptica pod nebom, žival v gozdu, riba v vodi ali krava na pašniku. Saj je tako vseeno! Delček narave ste in pika. Najbolj trapast delček narave, ki samega sebe vodi v propad!"
Popravil si je kapico in naskrivaj posmrkal. Odslonil je okno in začutila sem, kako mi nekaj težkega lega na prsi in se mi plazi navzgor proti vratu. Nekje od daleč sem še slišala porogljiv škratov glas: “Ali čutiš? Takole pa izgleda vaš čudoviti zrak, ko pada zračni pritisk. Ha - Ha!“ Toda ta smeh je bil bolj žalosten.
S težavo sem obrnila glavo in odprla oči. Nikogar ni bilo na blazini, le luna je mirno in mehko osvetljevala steno. “Presneta luna“ sem rekla. "Drugič bom do kraja spustila rolete. “
Sploh pa pravijo, da ima luna skrivnostno moč, ko obseva življenje. Bo že držalo!
O krakovski hosti pa raje ne govorimo.	□	As ta
6
NASVETI
CENTRALNO OGREVANJE
VARČEVANJE Z ENERGIJO
(i)
'H
To je obširna tema in zato razdeljena na dva dela. V prvem delu so predvsem nasveti o pravilni uporabi in izbiri kotlov, v drugem delu, ki bo objavljen v naslednji številki časopisa SRŽ, pa bo opisano delovanje centralne inštalacije z upoštevanjem večine nam dostopnih načinov varčevanja energije.
ik V današnjem času je centralno ogrevanje bivalnega ki prostora normalna potreba in je lokalni vir ogrevanja -x namenjen le ogravanju prostora v prehodnem obdobju. 1 Denarno je naložba v centralno ogrevanje zahtevna in < je zato pravilna izbira in izvedba še kako potrebna in pomembna.
Pravilna uporaba in izbira kotlov
Kotel za centralno ogrevanje mora biti ustrezno izračunan Za določen objekt. Upoštevajoč zimske temperature kraja, kjer objekt stoji (te temperature izhajajo iz večletnih meritev najnižjih temperatur), vrste gradbenega in izolacijskega materiala, željene temperature prostorov in števila le teh, lahko izračunamo potrebno moč kotla za centralno kurjavo. Seveda Pri tem izračunu upoštevamo zasteklene površine, način kurjenja (omejeno nočno, s prekinitvami) in še nekatere značilnosti objekta, tako da po upoštevanju vseh vrst dejavnikov »i potreben nikakršen dodatek na moč kotla, saj so toplotne izgube objekta natančno izračunane. Zavedati se moramo, da je vsaka rezerva med potrebno in dejansko močjo kotla Pravzaprav izguba, saj je razširjeno mnenje, da je boljše imeti nekoliko močnejši kotel (za vsak primer), napačno.
Vsak kotel ima svojo nazivno moč, pri kateri je tudi izkoristek optimalen. Delovanje pod polno močjo je zelo učinkovito, če pa imamo rezervo, kotel nikoli ne deluje pod polno obremenitvijo. Izkoristek kotla je zato manjši in tudi sam čas, potreben za segrevanje kotla na delovno temperaturo, je večji ter je s tem povezana večja poraba goriva. Obenem s slabšo obremenitvijo kotla imamo tudi slabše izgorevanje v samem kotlu. Zaradi nepopolnega izgorevanja, se v notranjosti kotla nabirajo saje, ki dodatno povečujejo porabo goriva. Sloj saj debeline 1 mm poveča porabo za 4 %, z večjo porabo goriva pa povečamo temperaturo dimnih plinov in s tem nam več toplote uide skozi dimnik.
Prav tako tudi pravilna izbira dimnika pomaga pri pravilni in varčni uporabi kotla. Če je dimnik prevelikega svetlobnega premera, dobimo premočan vlek in s tem avtomatsko višjo temperaturo dimnih plinov. V primeru, da vlek zmanjšamo, Pa zaradi predimenzioniranega dimnika hitrost dimnih plinov
Kmetijski nasveti
NEVARNOST KROMPIRJEVE PLESNI
Konec prejšnjega tedna (16. junija) je Paarova elektronska naprava na našem področju zabeležila kritične podatke za pojav krompirjeve Plesni - PHYTHOPHTHORIINFESTANS, kar pomeni, daje možno (ni pa nujno), da se ta bolezen tudi dejansko pojavi. To pomeni, da Je treba sedaj nasade krompirja redno dnevno pregledovati in ob Prvem pojavu te bolezni tudi škropiti. Znaki bolezni so pege s sivo prevleko na spodnji strani lista, ki so najbolj vidne zjutraj v rosi in se najprej pojavijo na spodnjih listih.
Za prvo škropljenje je najbolje uporabiti BRESTAN, lahko pa tedi DITHANE, ANTRACOL ali kakšen drug podoben pripravek. Temu naj bi glede na vremenske razmere dvakrat zaporedoma sledil klDOMIL ali SANDOFAN Z, nato pa, če bo vreme zelo ugodno razvoj plesni lahko še dvakrat ANTRACOL COMB1, ki ima tekalno sistemično delovanje. Nato nadaljujejo z rednim škropljenjem z BAKROVIMI PRIPRAVKI. Škropiti je potrebno na 7-10 dni oz. Po vsakem dežju s KONTAKTNIMI FUNGICIDI. Kadar škropimo s sistemiki, sc lahko ta čas malo podaljša.
Bolj kot to, katero sredstvo se uporablja, je pomembno, da se nasad zares temeljito poškropi, tako da je zgornja in spodnja površina listov pokrita. To dosežemo z dobro škropilnico, ki mora imeti montirane vrtinčne šobe in pri pritisku najmanj 5-7 barov. Ravno tako te je treba držati količine potrebnega preparata, ki je razvidna iz
navodil.
Če se bo pojavil koloradski hrošč, dodajte mešanici škropiva še 'nsekticid. Najbolj učinkoviti, pa tudi ekološko sprejemljivi so EVI-SEKT in BANCOL, ki delujeta na ličinke hrošča. CROMOREL D Pa deluje na ličinke in odrasle hrošče. Če krompir ni bil dognojcn, se lahko to naredi še preko listov, in sicer tako, da se mešanici Škropiva doda še 0,5 kg UREE na 100 1 vode.
Kumaric proti plesni bučnic - Psevdoperonospori CUBENSIS še ni potrebno škropiti. Obvestila o začetku škropljenja bodo na radiu Brežice in na kmetijski svetovalni službi tel.: 22-352.
, Zatiranje divjega sirka:
Sedaj je čas za zatiranje divjega sirka in pirnice v koruzi z 40g TELL/ha in MOČILOM ali še bolje z 20g TELL/ha in moči lom, čez 2-3 tedne pa še enkrat z 20g TEll/ha in močilom.
V krompirju, pesi in drugih širokolistnih kulturah, pa lahko divji sirek in pirnico zatirate z FUSILADE ali FUSILADE SUPER 2-4 l/ha in dodatkom močila.
preveč upade in se le-ti hitro ohlajajo. Pride do kondenzacije dimnih plinov in rosenja, izloča se žveplena kislina, kar ima nezaželjene posledice.
Nasplošno lahko ugotovimo, da za stanovanjski objekt površine 100 - 150 m2 normalne toplotne izolacije potrebujemo kotel moči 16 - 25 KW (14000 - 21500 kcal) in dimnik svetlobnega preseka 0 16 cm za uporabo premoga in olja oz. 0 18 cm za drva.
Kotle na trda goriva ločimo na navadne in trajnožareče. Trajnožareči imajo to prednost, da jih naložimo enkrat dnevno in imajo cca. 80 % izkoristka, medtem ko ga imajo navadni okoli 60 %. Obenem bi še omenil nekoliko dražjo, a bolj ekonomično obliko kotla, ki ima ločen bojler. Kotli z vgrajenimi bojler so cenejši, vendar imamo skozi ugasnjen kotel vlek in zaradi naravne cirkulacije se voda ohladi tudi v boj-leriu, kar pri ločeni izvedbi ni možno.
Če imamo ločen bojler, je možno nanj priključiti na dodaten - ponavadi že vgrajen - toplotni izmenjevalec alternativen vir za ogrevanje vode, kot je toplotna črpalka ali solarni sistem, ker se v prehodnem obdobju ne izplača greti vode s kotlom.
V zadnjem času je bilo “moderno" kotle na trdo gorivo preurediti na kurilno olje, ki je bilo cenejše in bolj enostavno za uporabo. Toda le redki kotli imajo enako visok izkoristek na olje, kot ga imajo na trdo gorivo. Izjema so le tisti kotli, v katere lahko vstavimo zgorevalno komoro (t.j. pravzaprav cev), saj ta vročim plinom podaljša pot za dokončno zgorevanje in oddajanje toplote. Sicer pa je priporočljivo, da kotle na trdo gorivo kurimo z oljem le takrat, ko ne rabimo polne moči, saj dosežejo ti kotli svojo polno moč prav pri kurjenju s trdimi gorivi.
Če kurimo na olje, moramo imeti ustrezen gorilnik. Izrazito pomemben del gorilnika je šoba. Prevelika šoba pomeni kratek čas delovanja z daljšimi premori mirovanja v hladnih dneh. Z manjšo šobo se tudi zmanjša moč gorilnika in poraba olja. Vsaka šoba ima določeno oznako, ki pomeni porabo olja v kg/h - oz. US gal/h - ter razpršilni kot in karakteristiko pršenja. Slednji dve oznaki morata odgovarjati oznaki gorilnika in se ne smeta spreminjati.
□ Darko Šarenac
AJDINA
inženiring Sevnica, d.o.o.
68290 Sevnica, Glavni trg 25
telefon: (0608) 81-157 „TTfvT„A
telefax: (0608) 82-708 NUDIMO VAM
- projektiranje toplotne izolacije objektov
- projektiranje ogrevalnih in hladilnih sistemov za objekte ter za gostinstvo in kmetijsko proizvodnjo
- široko izbiro toplotnih črpalk
Medicinska pedikura!
Oprailjam profesionalno medicinsko pedikuro, razne masaže, odstranjujem kurja očesa, odtiske, vraščene nohte in boleče izrastke na stopalih, razpokane pete, luska* o kožo.
Med drugim opra*ljamm razne druge terapije - masaže - kot JO BIOMASAŽA i REFLEKSOTERA PUO, kalen je ta ožhljanje kr*nega obtoka. AKUPUNKTURNIH točk za zmanjšc*anje PSIHOFIZIČNE napetosti, raznih bolečin hrbtenice. gla*c, križa, mišic in sklepov.
PEDIKER
?	~U / | ELEKTRO IN ROČNA
\\ V j j // I	masaža je za umirjanje in zmanj
I krče*, bolečin in drugih težav.
zmanjševanje CELUTT1SA, mišičnih
MAGNETNA IN KROMOTERA PIJ A sla dodatni *ir alternativne medicine, katera pomaga psihološko umirjati razne bolečine in *rsto drugih bolezenskih motenj.
Za vse te storiti e dobite informacije na telefon 060H-70-40H.
Priporočam usluge TE RAPE UT ERAM I HRUŠOVAR
str. med. d. pediker-maser
OBRATNA AMBULANTA VIDEM
drugi torek v mesecu od 14. do 17. ure in četrto nedeljo od 8. do 12. ure
ZDRAVSTVENI DOM BREŽICE
vsak ponedeljek od 10. do 12. ure
HOTEL SREMIČ KRŠKO vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 8. do 12. ure
HOTEL AJDOVEC SEVNICA
drugo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 16.ure
ARHITEKT SVETUJE <2>
Spoštovani!
Obračamo se na vas, da bi nam pomagali najti rešitev za ureditev otroške sobe. Hčerka je stara 11 let, sin pa 2 leti. Ker bo obstoječa otroška soba premajhna za njiju, bi radi spalnico preuredili. V prilogi smo vam narisali obstoječe stanje, problem je tudi, ker je garderobna omara v spalnici enodelna (z drsečimi vrati), tako da je ni mogoče prestaviti v otroško sobo, razen če bi prestavili vrata in popravili zidovje. Pohištvo v otroški sobi je Alplesovo, dokupili bi še posteljo za fanta. Pričakujemo vašo rešitev!
□ DruZina M. iz Krškega
Nasvet:
Predlagam zgraditev podija višine 25 do 30 cm s podkons-trukcijo iz smrekovih plohov oziroma moralov 5/25, pod iz iverice 20 mm in itison. Ob posteljah leseno oblogo iz smrekovih desk ali barvane iverice z robom, obdelanim v valoviti liniji:
ira
poCTttjJA
LeserjA-err/A&Ji
Police za knjige in igrače.
EL£
Videoteka “SONY“
Šumlaj Vlasta
POD OBZIDJEM 1 (pod gradom)
68250 BREŽICE
Izposojamo videokasete vseh vrst žanrov po zelo ugodnih pogojih (za tri dni)
Poslujemo z originali visoke kvalitete Odprto v popoldanskem času do 21.00
/alo/ha
| knjigama I papirnica
[kulturna scena [prodajna galerija Ljtencija
NEKAJ MISLI O ZAVAROVANJU
Zavarovale je gospodarska dejavnost, ki ustvaija gospodarsko varnost z združevanjem nevarnostnih objektov zaradi izravnavanja nevarnosti. Kljub vsemu kar ljudje in sleherni posamezniki poskušamo storiti, da bi preprečili neugodne posledice raznih nevarnosti, pa se le-tem ne da povsem izogniti, še tako uspešni preventivni in represivni ukrepi ne morejo v celoti preprečiti nastopanja nevarnostnih dogodkov, ki povzročajo motnje v gospodarskem delovanju bodisi posameznika ali širše - celotnega narodnega gospodarstva.
Najbolj zmotno je prepričanje “ah, sgj se mi ne more nič zgoditi,“ luyti nesreča je dosegljiva veliko prej kot sreča in le en dan v letu od 365 dni lahko poruši vse, kar je čez leto načrtovano ali zgrajeno.
Torej, namen zavarovanja je nadomeščanje škod, zagotavljanje gospodarstvu obnovo uničenih in poškodovanih proizvodnih in osnovnih sredstev, ki je posledica delovanja raznih naravnih nesreč ali drugih škodljivih doga-janj.
Ena izmed pogostih delitev deli zavarovanje na premoženjsko in
osebno, kar smo predstavili v naših prispevkih, predlagamo pa predstavitev osnovnega požarnega zavarovanja.
POŽARNO ZA VAROVANJE (Pogoji P-89) krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca motornega voznika, premičnega delovanja stroja, padca letala, manifestacije in demonstracije. Če je posebej dogovoijeno in je obračunana dodatna premija, je vključeno tudi jamstvo za dodatno nevarnost, in sicer: poplavo, izliv vo-
de, zemeljski plaz, odtrganje zemljišča, snežni plaz, izliv tekočine, samovžig zalog ter izliv žareče mase. Poudarjamo, da zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi zavarovanih nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali morebitne izgube zaradi nestanka zavarovalnega primera.
Ker je to šele uvod v najpogostejše požarno zavarovanje, sledi v prihodnji številki razčlenitev kritja te zavarovalne vrste.
jo, po patrovem pripovedovanju, pred 320 leti zgradil) Pavlinci iz Lepoglave. Lepota umetnosti te cerkve se je zlivala z zvoki moškega pevskega okteta iz bližnjega kraja, ki je imel koncert narodnih slovenskih pesmi. Oktet je mojstrsko odpel pesmi pod vodstvom prof. Slabeta.
In potem še - smuk v kopalke! Atomske Toplice so resnično enkratne in morda je tudi to pripomoglo, da je splaval najmlajši sin. Za vse nas je bil to res srečen dan.
□ Tovarišica iz vrtca Pravljica
KRŠKI ROCK ŽUR USPEL
Tekst: Alenka Mirt Foto: Matjaž Mirt
V petek, na prvo poletno noč, smo bili na krškem bazenu priča dobro pripravljenemu rock žuru. Nastopile so domače glasbene skupine Felix K, Rio band, Imagine, Jocker, Polska malca in Charli. Slišali smo veliko dobre glasbe različnih zvrsti. Udeležba publike je bila za krške razmere zelo dobra, saj že več let ni bilo takšne prireditve.
FELIX K (Cerklje ob Krki), s svojimi skladbami, in o ka-skupina, ki se je predstavila teri bomo gotovo še slišali.
POLSKA MALCA je upravičila vsa pričakovanja.
JOCKER (Krško), trio z udarnim bard rockom, ki je dodobra segrel publiko.
IMAGINE (Senovo), mlada skupina, ki igra čvrst rock and roli.
RIO BAND (Krško), dobro uigrana skupina, ki kaže veliko abicioznost.
CHARLI so resnično užgali - pregorel je zvočnik.
Boštjan Meh, študent medicine: “Na prireditev sem prišel, ker že več let ni bilo takšnega Rock srečanja. Včasih se je še kaj dogajalo, sedaj pa je očitno vse v krizi. Takšnih prireditev bi moralo biti več. Najbolj všeč mi je Polska Malca.”
Potopis
KAKO SMO ŠLI OTROCI IN STARŠI IZ “PRAVLJICE" NA IZLET PO VESELJE
Bilo nas je veliko, toliko, da se nismo preštevali. Razen avtomobilov. Teh je bilo dvaindvajset. Dolga kolona se je vila po cesti proti Kozjem, določili smo prvega in tistega, ki bo zadaj spodbujal počasne.
Peljala sem se v avtomobilu Matejine mamice. Povedala je, da je Mateja že od 5. ure zjutraj čula iz strahu, da ne bi zaspala. Podobno skrb so imeli tudi ostali, saj smo bili ob določeni uri vsi pravočasno na startu.
Naš prvi postanek je bil v Podsredi, kjer smo si ogledali hišo Titove sestrične. Parkirati toliko avtomobilov hkrati, potem pa v gosjem redu zvoziti na cesto, ni mačji kašelj, posebno še, če se gre miličnika tovarišica, ki se bolj spozna na druge reči. No, pa smo z dobro voljo rešili tudi to.
Olimje je kraj sredi zelenih gričkov, pokošenih travnikov, konjičkov, žrebičkov, ki se pasejo, pa tudi krav, kokoši,.. Čudovita idila, ki jo dopolni še zelo stara cerkev, ki s svojim mogočnim zidovjem, bohotnim drevesom in klopca vabi popotnike.
Še prej pa nas je čakal razburljiv dogodek. Obisk pri čarovnici. Težko je pričarati in predstaviti ta kraj, ljubezen, mir, spokoj, pa tudi mlinčke, zanimive kamen-
čke, korenine, živali, spominke, rastlinje. Pa seveda čarovnica, ki se sklanja nad kočo, ki je, kot piše na bližnjem grmičku, bila nekoč tolovaj.
Zraven čarovničine koče je gozdna jasa. Tovarišica Verica je pripravila domače šopke, pripeli smo jih na prsi naših malih šolarjev, ki so slovesno stali v polkrogu in čakali na podelitev diplom in daril, ki smo jih izdelale v ta namen. Ob zvokih kitare in pozibavanju po ritmu, smo peli:
“Prišel je čas slovesa, bratje, oditi moramo.
Razidimo se v upanju, da se še srečamo.
Nekoč se bomo srečali.... Sklenimo zdaj verigo, bratje, podajmo si roko....
Kljub vročini smo veselo peli narodne pesmi, otroci pa so še zaplesali.
Dva močna očka sta privlekla težak kamen, na katerega je stopila “pridigarka“ Zdenka, s klobukom na glavi in listom z desetimi pravili lepega obnašanja v šoli (v poduk in na znanje novincem), ki so se glasila nekako takole:
1. pravilo: Ne pljuvaj po tleh v šoli, ker lahko tovarišici spodrsne na smrklju in je ne bo v šolo, ker si bo zlomila nogo. Moral boš nazaj v vrtec.
2. pravilo: Ne nosi v šolo co-
pat, ker se je v nogavica lažje drsati...
3.	pravilo: Ne delaj domači nalog, ker si boš prehiti) izrabil svinčnik, saj ate p mama še za kruh nimata..
Z avtomobila je že vabil pisana množica daril, ki sm< jih tovarišice izdelale za src čolov, saj bi si radi za ta dena kupili lopatke, žoge in ostal za peskovnik. Prodali strt vseh sedemdeset srečk in vsa ka je zadela.
Smeh nas je spremljal naprej ko smo se pomerili vleki vrvi (mimogrede na omenim, da smo ženske dva krat “nabrisale" moške) teku z zavezanimi nogami (& danes me bolita noga grlo...) in hranjenju z zaveza nimi očmi (bolečine od sme ha so ponehale takoj ko sed bila na vrsti za sladkanje kremnimi rezinami). Vs< skupaj sta okusno začinila Š< lastnik koče pri čarovnici, go spod Brilej, ki nas je pohvalil da smo ljudje z “dušo“, in na pater Metod, ki je rekel, d> bi na kaj takega še prišel.
Slab kilometer stran kmetija, kjer gojijo šampinjo ne, na neobdelani površini p> se pasejo mufloni, sme,... Kaj lepega smo še tu doživeli ne bom pisala, povem naj h to, da smo izvedeli, da je muflonova samica divja ovca.
Ob 15. uri smo že sedeli 'i hladni cerkvi v Olimju, ki so
MURPHVJfiV ZAKON
ČE STVARI PREPUSTIMO NJIM SAMIM, SO NAGNJENE K TEMU, DA SE
OD SLABEGA NA SLABŠE.
2avarovalnica trigiav
POSAVSKA PANORAMA
y ice - y ice - y ice
Ni res, lahko pa bi bilo...
Obveščamo vse, ki govorijo naokoli, da je SRŽ “flavzarski" časopis in nasploh blatijo njegov ugled, da jih bomo sodno preganjali, v kolikor s tem takoj ne prenehajo. Naši obveščevalci so namreč sestavili te cel spisek zlonamernih občanov, ki jih bomo še pred izrekom zaslutene kazni nagradili z enoletno brezplačno naročnino, saj nam s tem delajo neizmerno reklamo. (Dobre stvari gredo vedno iz ust v usta - SRŽ)
***
Zadnje čase ]e vse več prošenj in pritožb številnih lokalnih in tudi višjih veljakov, naj jih uvrstimo v to rubriko. Da se ne bi komu brez vzroka zamerili, naprošamo vse zainteresirane, da se nam pisno ali osebno javijo, izrazijo svoje telje o tem, kaj bi radi o sebi videli napisano, še bolje pa je, da kar sami sestavijo tekst in nam ga pošljejo ali osebno dostavijo. Fotografij do nadaljnega ne objavljamo, za anonimnost objave jamči uredništvo, za neobjavo pa tiskarna. (Priložile še tisoč din za tiskarske stroške - SRŽ)
***
Iz dobro obveščenih virov smo zvedeli, da bodo najbolj svečano proslavili osamosvojitev Slovenije ravno v sevniški občini. S šmarnico bodo napolnili plavalni bazen in vanjo spustili pečene ribe, z vsem tem pa bodo Občinarji svojo ovčico stregli vse do jutranje ure, ko se naj bi po predvidenem scenariju vse skupaj končalo. Za tiste, ki so te zdaj navajeni, da si strežejo sami, bo na voljo ruski bife v malem bazenu - tam bodo na voljo surove ribe in ritoznojčan. (Naj živi osamosvojitev - SRŽ)
***
Sekretar krške občinske skupščine Ž.Š. je nepreklicno odstopil. V odstopni izjavi, ki so mu jo pomagali sestaviti Zeleni, je napisal, da ne more več prenašati peklenskega tempa stalnih zasedanj občinskega parlamenta, stalnih groženj po telefonu, poizvedovanj po določenih informacijah, neresnosti pri pripravi osrednje in vseh lokalnih proslav ob osamosvajanju in tega, da poštarji nočejo več dostavljati vabil in ostalih zadev na določene naslove. (Postal bo direktor pošte - SRŽ)
***
Zato da bi prihranil kakšen dinar v občinski blagajni, predsednik krške vlade F.Č. ne naroča več hostes v delavskem domu ob ministrskih obiskih. To delo opravi kar sam, loti pa se tudi odpiranja oken in zapiranja vrat. Njegovo geslo je namreč: ne prepusti drugemu, kar lahko storiš sam. (Poslanci ga bodo nagradili še z enim mandatom -SRŽ)
***
Delavke krškega Laboda so nam pred časom potožile, da njihov direktor E. K. ni več tako aktiven kot nekoč. Baje je zapadel v nekakšno meno, zato je vse bolj tih, boječ, zagrenjen, skriva pa tudi svojo politično in ostalo pripadnost. (Najbolj jih moti, da je prevečkrat v pisarni - SRŽ)
***
Iz krogov zelo blizu glavnemu direktorju VIDMA F.Č. je pricurljala za zdaj še nepreverjena, a zagotovo neovrgljiva novica, da se počasi pripravlja na odhod. Njegova menežerska ekipa se že veseli, nižji podložniki pa nameravani odhod v tujino objokujejo, saj še vedno ne vedo, komu naj se v bodoče klanjajo in lezejo v rit. Lahko jim zaupamo, da bo to prav gotovo B.G.R.Ž.M.K., pod katerim bodo plače samo za nekatere in to precej nižje kot doslej. (Za VIDEM mu je švedsko ravno - SRŽ)
***
Najbolj bradati novinar z Dolenjske J.S. je že dolgo ugotavljal, da mu zdaj že bivša hiša preveč zaračunava oglasni prostor v časopisu, ki ga potem neuspešno preprodaja zelenim podjetnikom in obrtničkom. Zato je začel izdajati svoj časopis za ugodne priložnosti, njegovo geslo pa je, dokler smo profi, bo tudi profita. Zalo se požvižga na novinarski kodeks in konkurenčno klavzulo, ki ga je spravila na cesto. (V1DMOV papir je garant za njegov uspeh, samo da ne zvedo delavci - SRŽ)
***
Priznani gostilničar J. N. Brzi je pred dnevi predčasno pričel s praznovanjem osamosvajanja, saj je iz najvišjih krogov zvedel za scenarij, točen datum in uro odcepitve. Za to je pripravil vola, odojka in jagenjčka na žaru, vse pa dodobra zalil s pristno slovensko kapljico. O tem, kdaj in kako se je praznovanje končalo, vesoljna Slovenija še ni zvedela, saj ga še vedno ni na spregled. (Prvi bo zamenjal osebno izkaznico -SRŽ)
***
Dela pri dokončanju javne hiše v Krškem, ki jo odpira D.R., njegove delnice pa sta odkupila še M.K. in S.S., gredo počasi h koncu. Največ težav ima lastnik z registracijo, saj Občinarji še vedno ne vedo, pod katero dejavnost naj firmo vpišejo, se pa mnogi zanimajo, kako bi lahko prišli zraven, če ne redno pa vsaj občasno. Lastnik ima zdaj polne roke dela, saj se je na razpis prijavilo več kot 600 mladih in malo manj mladih mladenk, najavljen pa je tudi prihod treh avtobusov iz Poljske, dveh s Češke in en kombi z Madžarske. (Ponudba je presegla pričakovanja - SRŽ)
***
P.S.: V naše uredništvo je tik pred zaključkom redakcije prišel spisek novih članov brežiškega izvršnega sveta in predsedstva občine. Na njem je zelo malo novih obrazov, zato ga tokrat ne bomo objavili, so pa vsi demokratično in tudi sicer prekaljeni kadri in niso v nobenem sorodu z zloglasnim B.P. Lahko povemo še to, da gospoda E. S. ni na spisku. Kdor želi, lahko omenjeni spisek na lastno odgovornost pogleda na sedežu uredništva, fotokopiranje ni dovoljeno. (Z objavo bomo prehiteli celo radio - SRŽ)
y ice - y ice - y ice
ATELJE MODE
MAJA ŠUŠTERŠIČ modni oblikovalec
68270 KRŽKO, C. 4. JULIJA 118 a (0608) 33 951
V NOVO ODPRTEM LOKALU VAM NUDIMO:
- posebno ponudbo vseh vrsl modernih tkanin - metrsko blago po vseh modnih zakonitostih tega poletja
- bogato izbiro tkanin za otroško konfekcijo
- raznovrstne in raznobarvne gumbe iz uvoza
- vse za bodoče mamice
- kolekcije zaves VELANA in IDEJA, ki jih zašijemo po vaši zamisli ali pa vam pri tem svetujemo
- strokovno svetovanje pri nakupu blaga in oblikovanju oblačil
VSE NAŠE CENE SO KONKURENČNE PREPRIČAJTE SE!
ZA NAKl P NAD 1.000,00 DIN NUDIMO 10 % POPUST
Dan osnovne šole v Brestanici
ŠOLSKA VRATA SO ODPRTA VSEM
“Prepustite se voljno času valujočih ritmov, vtisov, spoznanj, odprite vaša srca, da boste nenadoma z nami sredi velikanskega duševnega sveta in vsakdanjega utripa našega hrama učenosti..“ Tako je v začetku programa povabila učenka - napovedovalka vse goste prvega DNEVA ŠOLE OŠ Adama Bohoriča Brestanica k sodelovanju in spoznavanju vseh horizontov naših dejavnosti, ki smo jih želeli predstaviti in tako pokazati, kaj delamo, kaj zmoremo in znamo.
Vedno smo želeli biti del kraja, del njegovega življenskega utripa, iskali smo vezi z društvi, organizacijami, posamezniki, organizirali aktivnosti, v katere smo jih vključevali in v uresničevanju zastavljenih ciljev bili kot družina. A tako široko zastavljenega programa, kot smo ga pripravili za DAN ŠOLE, do sedaj še nismo imeli.
Razdeljen je bil v tri dele. V prvem, slavnostnem delu, so zadonele pesmi naših pevskih zborov, zapela je harmonika, flavta, klavir, zaplesali so plesni pari, vmes pa so stopale pogumne korake drobne rime - prvi cvetovi poezije naših pesnikov iz šolskih klo-pi.
V drugem delu smo goste povabili v šolske prostore, da si ogledajo, kako kaj delamo. Predstavili smo lastne didaktične igre in učenci so demonstrirali, kako z igro odkrivajo nova spoznanja. Uredili smo jezikovno-literarni kotiček, razstavili likovne in tehnične izdelke, izdelovali in popravljali vetrnice, v frizerskem kotičku so nastajele pod prsti frizerke Olge Pompe prikupne frizure; na računalniku so obiskovalcem ugotavljali bioritem; delala je šolska trgovina, ob njej pa še prodajalna Mladinske knjige iz Novega mesta in prodajalna Pelikana iz Krškega - na policah je bilo na pretek vsega, kar mladi potrebujejo v prostem času in za pouk; v hranilnici so tokrat smeli var-
čevati tudi obiskovalci; v svojem kotičku pa so se predstavili vrtičkaiji in lutkarji. Po hodnikih je dišalo po dobrotah iz krušne peči pekarne Sluga z Rožnega, učenci pa so pridno ponujali sladoled in slaščice, ki sojih napekle članice DPM iz Brestanice.
V tretjem delu je razpoloženje ustvarila naša učiteljica Stanka Macur s pesmimi, nato so naši mladi manekeni predstavili oblačila prodajalne Roki iz Brestanice za vroče in malo manj vroče dni. Bila je to prava modna revija v dveh delih, v vmesnem delu pa smo k programu povabili tudi naše goste. Polni vtisov smo se na večer razšli, gostje zadovoljni zaradi prijetnega programa, mi pa srečni, ker nam je prvi poizkus odprtih šolskih vrat, imenovan DAN ŠOLE, uspel.
In v prihodnje? Naši šolski skupnosti smo izbrali ime ISKRICE in mi sami smo kot iskre, nemimi, neulovljivi, polni idej, ki se porode, zagorijo v ustvarjalnosti, zažarijo v uspeh. In z njimi se bo zagotovo oblikovala ideja, kako v prihodnje izpolniti DAN ŠOLE, saj bo leto hitro okoli in bomo zopet vabili v Brestanico. Takrat pa le pridite in se sami prepričajte, da je pri nas lepo, zanimivo. Če pa si boste že prej zaželeli odškmi-ti vrata in pokukati h kateri od naših dejavnosti, kaj počnemo, vas bomo iskreno veseli. Zato, dobrodošli!
□ Margareta Marjetič
Eno od izbirnih predtekmovanj za vsakoletno največjo harmonikarsko prireditev pri nas Zlato harmoniko Ljubečne, na kateri je med Posavci doslej največ uspeha požel Toni Sotošek, je bilo v nedeljo na Studencu. Na prireditvi, ki jo je s pomočjo domačinov organizirala sevni-Ška ZKO, je raztegnilo mehe 22 harmonikarjev. Osem med njimi se je uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, ki bo v Rogaški Slatini.
Najmlajši udeleženec tekmovanja na Studencu je bil komaj 8-letni Bojan Zupančič.
POZDRAV Z NOVE PLANINSKE POTI
Planinsko društvo Videm, ki je bilo ustanovljeno 1988. leta in vključuje 360 planincev, je eno izmed najaktivnej-i-	Ših v planinskih vrstah. Na
|j	zadnjem občnem zboru, ki je
i	bil izredno dobro obiskan, so
i-	razpravljali o številnih nalo-
gah tega društva in končno i,	tudi sprejeli program dela za
h	naslednje obdobje.
e Med njimi omenimo orga-d	nizacijo planinskih tur (izle-
tov) ter pripravo mladinskega '	planinskega tabora, ki zdru-
3	Žuje planince PD Bohor Se-
3	novo, Brestanice in Lisce iz
s	Sevnice. Poleg tega bodo iz-
e	vedli še številne akcije: tradi-
cionalno kresno noč na Libni J	(22. junij), množični pohod
i	na planino (sredi septembra),
i	sodelovanje na delovnih akci-
jah PD na območju Žumber-ka in Gorjancev itd.
V 1989. letu so trasirali planinsko transverzalo ali sprehajalno pot, kot jo poimenujejo, z namenom, da bi si na tej poti planinci pridobivali kondicijo za zahtevnejše poti,
Štiriindevetdesetletni Franc Žibert iz Brezovega pri Hu-denem je poslušalce navdušil z igranjem na orglice.
Martina Žibert z Jelenka pri Raki je bila edina ženska med tekmovalci, vendar se je uspela uvrstiti v nadaljnje tekmovanje.
NA STUDENCU SO RAZTEGNILI MEHE
se naužili svežega zraka in hkrati spoznavali lepote naših krajev. Po tej poti se radi sprehajajo tudi ostali občani, ki sicer niso včlanjeni v PD, potrebujejo pa sprostitev.
Sprehajalna pot vodi od krškega ribnika, mimo brunarice Rakov hram, naprej ob potoku Dmik, skozi vas Ponikve do Grmade, kjer je tudi vpisna knjiga. Od tu pa se sprehajalci vračajo do ribnika. Vsa pot je vidno označena z markacijami.
Končno naj povemo, da je duša PD Videm njegov predsednik Vinko Novak, v veliko oporo pri delu pa so podpredsednik Lojze Štih, tajnica Zlata Božičnik in gospodar Bojan Božičnik.
Želimo, da bi PD Videm še naprej delovalo tako aktivno kot doslej in tako omogočilo našim krajanom spoznavati lepote naše okolice in kar je najvažnejše: PRIDOBIVATI MOČI ZA NADALJNJE DELO.
□ Slavko Smerdel
V prejšnji številki (3) časopisa smo objavili novico o tekmovanju Občinske gasilske zveze Krško. Žal se nam je vrinila tiskovna napaka.
V konkurenci pionirk je namreč zmagala ekipa Gasilskega društva Krško in ne ekipa Velikega Podloga. V opravičilo objavljamo fotografijo zmagovalne ekipe.
KULTURA
nifSn
ililHi-jln!
Iz dejavnosti Posavskega muzeja Brežice
NOVA ODKRITJA V ŽADOVINKU PRI KRŠKEM
Čeprav kulturnim ustanovam država reže vsako leto tanjši kos kruha, skušamo v Posavskem muzeju nemoteno nadaljevati naše raziskave. Njihov obseg je sicer okrnjen, vendar pa je kontinuiteta dela in raziskav bistvena za končni rezultat in oris arheološke preteklosti posavskega področja.
Spomladi 1987 je Agrokombinat Krško na parcelah v Žadovinku začel z gradbenimi deli za namestitev tehtnice. Pri delu so uničili večji del žarnega grobišča. Po posredovanju Posavskega muzeja in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so bila dela začasno ustavljena in na odkopanem terenu je bila izvedena hitra zaščitna akcija. Odkrili so dvajset grobov, material hrani Posavski muzej, na parcelah pa so prepovedali nadaljnje gradbene posege.
Zaradi verjetnosti, da bo Agrokombinat ponovno širil svoje zmogljivosti, smo se v Posavskem muzeju odločili nadaljevati z načrtnimi raziskavami grobišča v Žadovinku. Ker smo tudi pri vodstvu Agrokombinata naleteli na razumevanje in željo, da se teren razišče in s tem sprosti za nadaljnja dela, smo se odločili pričeti že to pomlad.
Majhna finančna sredstva, ki jih je imel na voljo muzej, so nam narekovala poiskati pomoč. K sodelovanju smo pritegnili Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študentje tretjega in četrtega letnika so tako na naših izkopavanjih opravili obvezno terensko prakso pod vodstvom doc. dr. Mitje Guština.
Teren smo razdelili na kvadrate 5x5 metrov. Ker zaščitni poseg v letu 1987 ni mo-
gel omejiti obsega grobišča, smo letos želeli vsaj delno omejiti njegovo področje. Po odstranitvi ruše so se v produ pokazale prve grobne lise. Odkrili smo deset novih grobov, tako da se je skupno število povzpelo na petindvajset.
Grobišče v Žadovinku sodi v čas pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč. To je obdobje, ki ga časovno lahko omejimo od približno leta 1200 do 800 pred našim štetjem.
Iz tega nemirnega časa, polnega nenadnih in številnih premikov žarnogrobiščnih prebivalcev, poznamo številne depoje ali zakladne najdbe. Skriti v različnih grapah, jamah in nepristopnih krajih so ostanki časa, ko so brona-stodobni prebivalci in obrtniki skušali shraniti svoje premoženje za mirnejše dni. Mnogi so ostali pozabljeni in danes nam njihova naključna odkritja govore o življenju in kulturi takratnih ljudi. Posavski muzej hrani predmete iz depoja Silovec pri Sromljah, to je različno orodje, sekire in srpi, bronast nakit ter surova ruda, pripravljena za izdelavo novih predmetov.
Naselbine iz tega obdobja v Posavju še niso poznane, zato pa so ravno grobišča tisti vir, ki nam največ pove o življenju prebivalcev v času kulture žarnih grobišč. Svoje mrtve so sežigali in ostanke pokopali v preproste grobne
jame. Po teh planih žarnih grobiščih je obdobje tudi dobilo svoje ime. V Žadovinku je zaenkrat raziskan le del take nekropole. V grobovih so kosti pogosto shranjene v glinenih posodah ali žarah, dodani pa so še osebni predmeti pokojnika. To so navadno bronaste igle za spenjanje obleke, zapestnice, bronaste ovratnice, lasni obročki in seveda keramične posode. Preprostejši grobovi so brez žare, kosti so prosto položene v jamo in tudi kovinski pridatki so v takih grobovih navadno skromnejši.
Do sedaj je v Žadovinku odkritih 25 grobov. Čeprav je del grobišča že uničen, nekropola še zdaleč ni raziskana. Časovno in kulturno se grobišče ujema z nekropolo v Dobovi, ki sodi med naj večje in najpomembnejše nekropole tega časa pri nas. Tu je bilo odkritih preko štiristo grobov, ki nam dajejo natančen pogled v življenje tega področja od 12. do 9. stoletja pred našim štetjem.
V naslednjih letih načrtujemo nadaljevanje raziskav na grobišču v Žadovinku. Upamo, da bomo z novimi odkritji dobili nove slike o prebivalcih pozne bronaste dobe in morda tudi sled novih naseljencev, ki oblikujejo od osmega stoletja dalje bogato železnodobno kulturo Slovenije.
□ Irena Lazar
PLESNI VEČER V SEVNICI
Nekako v senci številnih kulturnih in drugih prireditev, ki so se minule dni vrstile v Posavju se je na odru kulturne dvorane GD Sevnica odvijal plesni večer pod naslovom Sence. Mlade plesalke in plesalci iz Sevnice, Brestanice in Kostanjevice so pod okriljem sevniške ZKO pripravili zanimiv nastop, ki si ga je poleg njihovih staršev in sošolcev ogledalo le malo ljudi. Čeprav je bila na prvi pogled to nepomembna prireditev, pa se natančnejšemu spremljevalcu kulturne dejavnosti nista mogla izmuzniti zagnanost in skrb, s katero so pripravili mladi Posavci (povečini osnovnošolci) pripravili to prireditev.
Že dejstvo, da so mladi organ-bizatorji zmogli preseči občinske meje ni nepomembno. Večer je tudi nakazal, da so imeli prav tisti, ki so že spoznali, da ne gre mladim pretirano visiljevati tistih oblik kulturne dejavnosti, ki sicer imajo dolgoletno tradicijo, a je mladi ne morejo več sprejemati z enakim nadvušenjem kot prejšnje generacije. Res je, da se razmere od občine do občine in iz kraja v kraj spreminjajo, a povsod še ni dovolj posluha za stremljenja mladih. Nemara so zato v našem okolju zelo redke samostojne kulturne skupine mladih in še redkejši njihovi kulturni projekti. Plesna dejavnost je že nekaj let v vrhu zanimanja mladih in prav zadnji čas se uspešno razvija tudi v Posavju.
Čeprav bi bila strokovna ocena mladim plesalcem najbrž dobrodošla za njihovo nadaljnje delo, naj tokrat naštejemo le sodelujoče, kot so se predstavili v skrom-
nem programskem listu: Vugago, Aleja in Šniranci iz Brestanice (mentorica Petra), Mi, molji iz Kostanjevice (Lucija) in Tenia iz Sevnice (Monika in Sabina).
ffii
II!
SLOVEN d.o.o.
Cesta krških žrtev 11 68270 KRŠKO
tel.: /0608/ 31-627
fS*i«
AVTOŠOLA
S TEM OGLASOM UVELJAVLJATE 10 % POPUST ZA STORITVE do 10.7.1991
mm
NEVIODUNUM <3>
STOJI, STOJI EN... GRAD
Osem kilometrov od Bizeljskega stoji na strmini grad Piše-ce, eden najzanimivejših ohranjenih štajerskih gradov. Najbrž je nastal v 13. stoletju, prvič pa je omenjen leta 1329. Bil je last pišečkih vitezov, ki pa so bili le ministeriali pravih grajskih posestnikov - solnograških nadškofov. Rod pišečkih vitezov je leta 1353 izumrl in grad so prevzeli nadškofski oskrbniki ter ga 1995. leta za 33 tisoč goldinarjev prodali grofu Mosconiju. Mosconiji so bili njegovi lastniki vse do leta 1927, ko je umrl zadnji te rodbine - Julij Alfred Mosconi.
Seveda pa je imel grad kot večina gradov na slovenskem tudi svoje temne trenutke. Med te lahko štejemo vsekakor dva punta, ki sta mu pustila neizbrisne sledove - veliki punt 1573. leta in punt domačih (pišečkih) podložnikov zoper tiranskega grofa Hansa Jakoba Mosconija leta 1661.
Najstarejše jedro gradu je iz gotike in baroka, kasneje pa so mu prizidali še trakt s stanovanji in reprezentančnimi prostori (knjižnica, salon). Sredi 17. stoletja pa so zgradili še enonadstropno grajsko kapelo.
Če obiščete grad danes, boste še lahko videli ohranjen, mogočen štirioglat romanski stolp (višine 36 m). V zidovih stolpa je ponekod še mogoče videti lepo rezane kamnite kvadre in (danes zazidane) romanske line, naleteli boste še na kakšno zanimivost (lepe peči, kovane renesančne vratnice ob vhodu v romanski stolp, baročni vodnjak).
Zbirke iz dvoran so shranjene v Posavskem muzeju v Brežicah, bogate zbirke pohištva in ostalih dragocenosti pa so šle, na žalost, po zlu.
Ves prestrašen tiči pišečki grad sredi zelenega gozda. V njem danes živi nekaj družin, ki pa, kakor se mi je na prvi pogled zdelo, ne bodo mogle več dolgo živeti tu. Na grajskem dvorišču kraljujejo koprive, v stolpu prebiva dediščina sodobnosti in delo pridnih pajkov. Nekaj vrtnic (sodobnega datuma) “kazi" ozračje zapuščenosti in lajež psov reže tišino.
Za grad vedo le domačini in pa tisti, ki se z zgodovino poklicno ukvarjajo. Nihče se ne spomni, da bi mu skozi odprta vrata vdihnil življenjsko sapo, da bi mu položil čudežno roko na srce, da bi začelo biti, biti počasi, s starostjo šestih stoletij.
□ Tamara Vonta
V POSAVSKEM MUZEJU RAZSTAVA IN KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
Ob proglasitvi slovenske samostojnosti in svetovnem slovenskem kongresu pripravljajo Brežičani osrednji svečani kulturni dogodek v Posavskem muzeju. Tam bo namreč v četrtek, 27. junija ob 19. uri najprej otvoritev razstave Slovenski ekspresionisti iz Dolenjskih zbirk, ki jo je pripravil dr. Andrej Smrekar iz Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici, medtem ko bo razstava zajela eksponate tako kostanjeviške ga-
lerije kot Dolenjskega in Posavskega muzeja.
Na svečani akademiji, ki se bo začela poldrugo uro kasneje v slavnostni dvorani muzeja, bo govoril član predsedstva republike Slovenije g. Ciril Zlobec, zatem pa bo s svojim izbranim programom nastopil Slovenski oktet. Dodajmo še to, da sta razstavo in koncert omogočili Terme Čatež, d.d. in Skupščina občine Brežice.
PESEM IN LETALA
Minula seja krške oBčinske skupščine se je začela z zamudo, ker se je (nenapovedano) pred njenim začetkom sestalo predsedstvo skupščine na razširjenem sestanku s predstavniki strank.
Razlog pa niso bile, kot bi pričakovali, novice v zvezi s proslavljanjem razglasitve samostojnosti Slovenije. Posvet je bil sklican na prošnjo predstavnikov najboljšega posavskega pevskega zbora Viktor Parma iz Krškega, ki se je znašel v čudni zagati. Krški zbor je namreč zadnja leta navezal zelo tesne stike z vojaškimi strukturami in vojaškimi kulturnimi skupinami, s katerimi je sodeloval na različnih prireditvah po Jugoslaviji. Tako se je zgodilo, da so krški pevci (sicer v okrnjenem sestavu) peli vojakom v Mostarju tudi v času znanih mariborskih dogodkov. Po tem gostovanju je prišlo tako med samimi pevci kot občani do pogostih in ostrih polemik o pravilnosti takega sodelovanja v teh časih in razmerah.
Že nekoliko polegle polemike so se znova razvnele ob vabilu cerkljanske garnizije, da zbor sodeluje na njihovi jubilejni prireditvi konec minulega tedna. Zbor je sklenil poprositi, v maniri starih dobrih časov, za “nasvet" kar naj višji občinski organ, vendar se je zgodilo tisto, kar je bilo pričakovati. Predsedstvo je - kljub večinski naklonjenosti sodelovanju v stilu “kultura nima zveze s politiko" - salomonsko prepustilo odločitev samemu zboru.
Cerkljanski nebesni jurišniki so se že med nadaljevanjem seje skupščine v njenem drugem, slavnostnem delu na svoj način “zahvalili" za razumevanje krški občinski in politični vrhuški z nadvse bučnim preletanjem krških teras, vrtov in otroških igrišč. Saj vendar oboji služijo narodu, kajne?
□ S.M.
(POLETNI)
LITERARNI
KOTIČEK
MODUS V1VEND1
Nekaj podobnega Kol prisluhnili Paulu M.
Z nogami v lavorju In vročim slamnikom Poveznjenim čez oči Čislo čez oči 6e mi je zgodilo včeraj Srečam bradalega možkega Sredi polja Me vpraža
Kam vodi pol in če sploh Pa nimam besed Nili za lo da mu povem Kako vražje dobro izgleda
□ (Klara iz Kržkega)
založba
knjigarna papirnica
kulturna scena prodajna galerija agencija
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
mag. Zdenka Zalokar Divjak dipl. psih.
ŠOLSKI USPEH ALI NEUSPEH
Iz raziskav, ki proučujejo odvisnost uspešnosti otrok v osnovni šoli in prodornostjo ter uspešnostjo odraslega človeka, ni povezav, ki bi opravičevale usodni pomen šolskega uspeha. Po današnjem mnenju je šolski uspeh odvisen predvsem od usklajenosti otrokovih motnosti, sposobnosti in potreb s pričakovanji in zahtevami šole glede vedenja in učenja. Šolski sistem je uniformiran, kar pomeni, da pred otroke postavlja enake zahteve glede količine znanja, načina dela, časa, v katerem morajo to znanje osvojiti. Med enako starimi otroki, ki vstopajo v isti razred, pa so izredno velike razlike, zlasti v zrelosti, intelektualni sposobnosti, temperamentu, vztrajnosti, energetski opremljenosti, zdravstvenem stanju, drutinskem izvoru in ozadju, čustveni odpornosti za strese, itd. Čim manjše so motnosti za delovanje različnih posameznikov, tem več je tistih, ki ne bodo ustrezali tem zahtevam, skratka, ki ne bodo po meri sistema in bodo zaradi tega neuspešni.
Torej imamo v šoli ogromno število otrok, ki jim sedanja šola ne ustreza in se zato v njej ne počutijo dobro, oziroma občutijo šolo kot breme ali celo kot pravo nesrečo. Ti otroci hitro izgubijo veselje do šole in šolskega dela ter potlej samo pod prisilo (ker morajo) hodijo v šolo. Takšno vzdušje ima tudi za posledico, da si številni otroci telijo čim prej iz šole pobegniti (rezultati ankete Svetovalnega centra v Ljubljani, o odnosu otrok do šole).
Otrok pa se seveda ne izogiba le šoli, ampak tudi učenju, kajti učenje je za njega povezano z neugodnimi izkušnjami. Slabe izkušnje s šolo pa pri marsikomu sprotijo tudi agresiven odnos do šole in od tod neustrezne oblike vedenja. Šolski neuspeh ni le stresna situacija, ki povzroča trpljenje otroka in staršev, temveč otrok izgublja vedoieljnost, teljo po pridobivanju znanja, otrok se ni pripravljen več truditi in učiti. V današnjem času se šolski neuspeh s svojimi posledicami kaj hitro sprevrte v psihosocialno motnjo, takšno, ki povzroča trpljenje otroka - ialost, depresivnost, strah, telesne težave, ali pa se izraža z vedenjem, ki je moteče in neprijetno za okolje.
K glavnim vzrokom, ki pospešujejo takšno stanje štejemo tudi neustrezen način ocenjevanja učnih dosežkov otrok. Čeprav je v zadnjem času pri programih in učiteljih opaziti velike spremembe v kvaliteti šolanja, pa je pri ocenjevanju še vedno vse več ali manj po starem. Poleg tako imenovanih metričnih pomanjkljivosti šolskih ocen (majhne veljavnosti, nezanesljivosti, neobjektivnosti, itd), jih prav pogosto uporabljajo tudi kot nagrado in kazen, in celo če se učitelj trudi, da bi kar najbolj pošteno in objektivno ocenil učenčevo znanje, učenci še zmeraj doživljajo dobre ocene kot nagrado, slabe pa kot kazen za svoje delo. To pa povzroča številne zelo neugodne vzgojne in psihološke posledice. Pri otrocih se razvijajo napačni motivi in vzorci vedenja - pri mnogih odpor do učenja in šole, pri drugih nedelavnost in pričakovanje lahkih rezultatov brez dela in truda. Najslabša možna motivacija za učenje, je učenje iz strahu pred slabo oceno. Ko pa strah pred negativno oceno odpade in ni več zunanje prisile, je tudi konec otrokovega učenja. Takšna šola pa je seveda daleč od vzpodbujanja veselja za spoznavanje skrivnosti življenja in pripravljenosti za iskanje poti do novih znanj. Vsi učitelji tudi vedo, da je potrebno znanje preverjati skozi celo leto, pa vendar tudi skoraj vsi zadnje dni pouka mrzlično pišejo vse vrste preizkusov, tako da je konec leta še prav posebno moreče za veliko učencev.
Za zaključek bi le še navedla nekaj misli Janeza Svetine o drugačni poti za reševanje tako zapletenega sistema, kot je šola. Avtor pravi, da je potrebno najprej ugotoviti, katere stvari so učencem določene starostne in razvojne pa tudi sposobnostne stopnje zares potrebne in kakšna učna obremenitev bi bila potrebna za dosego optimalnih učnih in vzgojnih razultatov. Učence je treba učiti “kako loviti", torej iskanja poti do znanj in človeških potencialov, da bodo lahko živeli s sabo in s svetom. Za kvalitetne dosežke pa je potrebna bogata šolska kultura (strokovno znanje ravnateljev in učiteljev in kvalitetna splošna medčloveška kultura medosebnih odnosov). Kidtura pa je nekaj, česar ni mogoče ustvariti z nobenim zakonom, reformo, ali revolucijo, temveč je lahko le plod dolgotrajne rasti in zorenja slehernega posameznika. Ravno zaradi tega smatram, da ni smiselno iskati krivcev, temveč se na podlagi tistega, kar vsakdo izmed nas lahko stori, truditi za kvalitetno šolstvo in zdrave otroke.
ZOBOZDRAVNIK SVETUJE (2>
Piše
Dr. Boris Fekonja
TUDI ZOBJE NISO TISTO, KAR SO NEKOČ BILI ?
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Rad bi dal nekaj nasvetov bodočim mamicam, kako ohraniti zdrave zobe. Usoda zob vaših še nerojenih otrok je v vaših rokah. Če vemo podatek, da se pričnejo mlečni zobje izgrajevati že v tretjem mesecu nosečnosti, lahko vplivamo na njihov razvoj že takrat. Uživajte čimbolj raznoliko hrano, z veliko vitamini in minerali. To pomeni veliko svežega sadja in zelenjave, dnevno popijte tudi vsaj liter mleka in redno jemljite fluorove tabletke, ki jih predpiše ginekolog ali zobozdravnik. Tabletke vzemite vsaj dve uri pred ali po mlečnemu obroku. V mleku je veliko kalcija, ki je glavni “gradbeni material" za zobe, fluor pa se vgradi v takrat nastajajoče mlečne zobe. Zaradi ravno pravšnje količine fluora v sklenini, postane le-ta trša in bolj odporna proti kislinam. Dojenčka imejte pri prsih, če je to le mogoče. Popolnejše hrane zanj preprosto ni. Če dojite, otroku ni potrebno dodajati nobene druge hrane do četrtega ali celo petega meseca starosti, pa še nobenih sitnosti ni s pripravo mleka in prekuhavanjem stekleničk. Dojenje tudi zelo ugodno vpliva na pravilen razvoj čeljusti in obraza v celoti. Po šestem tednu starosti, dodajajte otroku fluorove tabletke med obroke s čajem. Nikakor ne dajajte enomi-ligramskih, ki ste jih jemale ve, temveč četrtmiligramske po posvetu s pediatrom, zobozdravnikom ali patronažno sestro.
Dojenčki dobijo v porodnišnici grenak čaj za žejo, zato ga doma ne razvadite takoj z oslajenim, ker zato ni nobene potrebe. V nasprotnem primeru bo zahteval samo še sladkega, ker mu grenak ne bo dober.
Sladkarij nihče ne prepoveduje, saj zato so, le določene kulture uživanja skadkarij se moramo navaditi. V zahodni civilizaciji, kamor tudi sami težimo, je sladica sestavni del glavnega obroka.
■h m
iiri
Vendar ne zaradi zahoda, temveč zaradi zdravja zob ponudimo otroku sladkarijo po kosilu, čemer sledi temeljito čiščenje zob - Zakaj ? Vsi dobro vemo. Popoldne naj otrokovi žepi ne bodo polni sladkarij. Otroku ponudimo dobro skadkarijo in ne koncentriranega, umetno obarvanega in aromatiziranega sladkorja v obliki raznovrstnih trdih bombonov, lizik, navadnih žvečilnih gumijev (t.j. s sladkorjem) in raznih sladkornih pen in krem. Vsakodnevno jih morate vzgajati v tej smeri in naj ne bo pravilo, da je v trgovini že pred blagajno vrečka z bomboni odprta. Ne priznavam izgovora, češ: “Nekaj pa mora imeti,“ in tega, da se otrok “znebimo" z vrečko cenenih bombonov ali liziko.
Tudi osnovnega okusa mleka otroci ne poznajo več, temveč mora biti raznovrstno obarvan in seveda zaslajen, drugače ni dober. Tudi navadna voda ni dobra za žejo, ampak mora biti v njej vsaj žlička sladkorja. Za žejo in boljšo kri - po starem receptu, seveda.
Zobje so izrastli za žvečenje trde hrane, kajti za srkanje “čo-kolinov" in “medolinov" jih prav gotovo ne potrebujemo, a so pogosta prehrana mladoletnikov. Samo da se otroci ne bi preveč utrudili z žvečenjem. Le z redno uporabo zob se bodo čeljusti normalno in zadostno razvijale, da bodo imeli stalni zobje zadosti prostora za izrast. V nasprotnem primeru je velikokrat potrebno dolgotrajno ortodontsko zdravljenje.
Tudi duda in steklenička sta po tretjem letu starosti grda razvada. Dlje časa ko ta razvada traja, težje jo je odpraviti, pa še veliko škodo lahko naredi na razvijajoči se čeljusti.
Na koncu pa še vzpodbuda in pohvala vsem tistim staršem, ki so že osvojili teh nekaj preprostih pravil za ohranitev zdravih zob. Oni že žanjejo prve rezultate. Vsem ostalim pa v premislek. Niso VAŠI pokvarjeni zobje krivi za pokvarjene otrokove zobe.
Mladi dopisniki
KO BI LE BILO TAKO!
Bilo je tri dni pred začetkom pouka. “Joj, škoda, ker je konec počitnic," sem rekla mami. V nedeljo sem se morala pripraviti na pouk. Zvečer sem se umila, povečetja-la, si sčistila zobe, pripravila vse v torbo in odšla spat.
Zjutraj sem zelo težko vstala. Ko sem se pripravila na odhod, sem še enkrat pregledala torbo, če imam vse. Prišla sem do šole in se s svojimi sošolkami dogovorila, kako bomo sedele. Spoznala sem pet novih predmetov, spoznavanje družbe, spoznavanje narave, srbohrvaščino, tehniko in angleščino. Najte-
Kriva je vaša nedoslednost, malomarnost in nevednost. Od danes tudi to ne več. Ne delajte otrokom in sebi medvedje usluge s popuščanjem in potuho. Omogočite jim pogoje za ohranitev zdravih in lepih zob. Nenazadnje, ohranite tudi svoje preostale zobe, saj vse našteto velja tudi za odrasle.
založba
knjigarna papirnica
kulturna scena prodajna galerija [agencija
žji predmet je angleščina. V prvem polletju sem imala oceno pri angleščini, slovenščini in matematiki štirico, pri spoznavanju družbe in narave trojko, pri srbohrvaščini pa petico. Glasbo, tehnični in likovni pouk pa sem imela zelo uspešno. Telovadba mi ne gre tako dobro, zato sem si zaslužila le uspešno oceno. Vedenje sem imela primemo.
V petem razredu sem se veliko naučila. Gotovo bo šesti razred lažji od petega. Ko bi le bilo tako!
□ Darja Pribožič, 5.r., nov. krožek OŠ Artiče
VZGOJNI PRISTOPI VVALDORFSKE PEDAGOGIKE
Piše: Mojca Nepužlan
Današnji čas je čas nenehnih sprememb. Medtem, ko je bilo mogoče še pred dvesto leti predpostaviti, kako se bo življenje odvijalo čez deset, dvajset let, tega sedaj ni več mogoče. Nova odkritja so človeku prinesla veliko dobrega - popeljala so ga v neznane širine in daljave, s tem pa napravila konec njegovi moči, ugledu in avtoriteti.
Človek kot posameznik vse bolj teži za svobodo, tako zunaj kot znotraj sebe. Vse spremembe v družbi in tudi v človeku samem so nedvomno vplivale tudi na proces vzgoje. Tudi tu so se pojavili novi pristopi, nova gibanja, ki samo nakazujejo neslutene razsežnosti človekove še neodkrite narave, njegovega čustvovanja, razumevanja.
Na vsa ta vprašanja poskušajo odgovoriti nekatere svobodne waldorfske šole (prvo je ustanovil Rudolf Steiner, leta 1919 v Stuttgartu).
Zavedam se velike odgovornosti, ki jo prevzemam, ko se lotevam obravnave vprašanj v svetu zagotovo že priznane svobodne waldorfske šole. Obenem pa si jemljem pravico, da o tem razmišljam, postavljam vprašanja in s tem poskusim pripraviti k razmišljanju še druge. Prepričana sem, da pri vprašanjih svobodnih pristopov k vzgoji ni dovolj nekaj samo prebrati - gre za nov način mišljenja, verjetno pa tudi drugačen način življenja.
Rudolf Steiner poudarja, da se obdobja pri otrokovem razvoju zelo razlikujejo, temu primerni pa morajo biti tudi vzgojni pristopi. Prvo tako obdobje je obdobje imitacije, ki traja od rojstva pa do otrokovega sedmega leta. Otrok posnema okolico, v kateri živi, zato je bistveno, da znamo to izkoristiti v vzgojne namene. Žal današnji način življenja daje otroku zelo malo možnosti, da bi to svojo lastnost dodobra izkoristil. Večidel aktivnosti namreč poteka samo s pritiskom na gumb (pranje, pomivanje) ali pa v pisarnah, kamor otroci nimajo vstopa. Otrok ima tako občutek, da poteka vse avtomatično. Za otroka sedmih let je zelo pozitivno, če živi na deželi, kjer ima veliko več možnosti, da opazuje in sodeluje pri različnih opravilih. Otrok na ta način pridobiva spretnosti, navade in tudi moralne kvalitete.
Za obdobje osnovnega šolanja je pomembna vzgojna strategija “avtoriteta učitelja". Kako močna je potreba po avtoriteti, vidimo že na začetku šolanja, ko beseda učitelja pomeni veliko več kot beseda staršev. Odnosa avtoritete pa učitelj ne vzpostavlja s silo, temveč s svojo osebnostjo. Preko čustvenega kontakta učitelj v otroku razvija občutek za lepo in dobro. V waldorfskih šolah prav zaradi tega učitelj poučuje otroke glavne predmete vseh osem let.
V tretjem obdobju od štirinajstega do enaindvajsetega leta otrok preraste potrebo po avtoriteti. Čuti, da lahko samostojno sodi o stvareh. Gre za obdobje “avtoritete snovi". Mladostnik si sam izbere svoj idol, svojega heroja, ki mu pomaga spoznavati resnico. Mladostnik od učitelja pričakuje in zahteva nesporno strokovno znanje. S svojim načinom mora učitelj dati dovolj možnosti za samostojno oblikovanje lastnih občutkov.
Če je vzgoja prejšnjih obdobij uspela, potem je “sa-movzgoja" kot zadnja etapa končni cilj vzgajanja in izobraževanja, ki je možna šele po enaindvajsetem letu.
Šele tedaj je posameznik dovolj zrel za povsem samostojne odločitve.
Odločitev za posameznikovo samovzgojo mora izhajati iz njegovega Jaza. Posameznika lahko sicer prisilimo v veliko stvari, ne moremo pa ga prisiliti do samovzgoje. Podlaga za samovzgojo je ljubezen, ki posega v okolje in vključuje vse stvari:
“Morali bi delati tisto, kar ljubimo delati. Ljubezen in dolžnost morata zrasti v eno; ljubiti bi morali tisto, kar moramo narediti.“
(Steiner)
POSAVSKI ŠPORT
Z vidika razvoja otrokovih sposobnosti so psihologi in pedagogi začeli opozarjati na razvojne značilnosti otrok in tako se vedno bolj ukinjajo torbice in se začenja gledati na otroka z vidika njegovih sposobnosti in ne z vidika Male šole. Tudi v osnovni šoli je opaziti bistven napredek pri opismenjevanju, branju in računanju, saj že veliko tovarišic sledi otrokovemu razvoju in ne programu. V strokovni literaturi je tudi pri nas že zaslediti priporočila za postopno opismenje-vanje, za pomoč pri branju, itd. kar je že velik korak od prejšnih zahtev šolskega programa.
Še vedno pa smatram, da bi bilo potrebno veliko več narediti na predšolskem razvoju otrokove osebnosti, zlasti na razvoju motorike, gibanja, ki je osnova za kasnejši miselni razvoj, na doživljanju, ki bi formiral otrokov čustven svet, njegov odnos do narave, ljudi, na razvoju glasbe, ki je podlaga za harmonijo govora, slikanja in risanja, ki sta zopet podlaga za kasnejše pisanje, itd. Pri otroški naravi je najbolje slediti njenemu toku in ustvarjati pogoje, da bo ta tok tekel skladno in mirno. Vse ovire, ki pridejo nepričakovano, pa imajo v nadaljevanju nemirno pot razvoja.
USPEŠNA IZVEDBA 1. KOSTANJEVIŠKEGA DUATLONA
PRIHAJA PLAČILO ZA NAŠE DELO
V absolutni razvrstitvi sta bila najhitrejša Nataša Nakrst - Kosmač iz Gorice in Kveder Vlado - Zlatarstvo Banič, ki sta prejela tudi posebni nagradi prireditelja tekmovanja.
V organizaciji Podjetja OTOK iz Kostanjevice na Krki je bila v soboto, 15. junija 1991, uvodna prireditev v okviru tekmovanj Triatlonske zveze Slovenije. Marljivi organizatorji so namreč uspešno izvedli 1. kostanjeviški duatlon, ki je obsegal A - 3,5 km teka, B - 20 km kolesarjenja, C - 6 km teka. Tekmovanje je minilo brez zapletov, čeprav je imelo nemalo tekmovalcev velike težave z makadamskim delom kolesarske poti in zelo slabo vzdrževanimi kostanjeviškimi lesenimi mostovi, ki so že za navadne kolesarje velika nevarnost, kaj šele za tekmovalce. Tekmovanja se je udeležilo 58 tekmovalcev z vseh koncev Slovenije, ki so kljub nekaterim težavam zadovoljni zapuščali Kostanjevico. Po končanem tekmovanju je bil tudi kulturno -zabavni program za tekmovalce in ostale goste.
REZULTATI
Članke
1. Nataša Nakrst - Kosmač -*■ K2 ŠPORT GORICA (1.19,42)
2.	Cokan Barbara - TRIATLET CELJE (1.26,04)
Super veteranke
1. Rozman Greta - KRANJ (1.22,46), 2. Škapin Marta - TRIATLET CELJE (1.48,00)
Mladinci
1. Dolenc Marko - SK BRDO LJUBLJANA (1.10,10), 2. Seljak Matjaž - LJUBLJANA (1.17,29)
Člani 1
1. Kveder Vlado - ZLATARSTVO BANIČ (1.08,50), 2. Tomše Borut - BREŽICE (1.09,15)
Člani 2
1. Rogelj Jože - ALPIS LJUBLJANA (1.11,55), 2. Ekart Viktor -RAČE (1.12,56)
Mlajši veterani
1.	Malnar Jojze - LJUBLJANA,(1.10,47), 2.Pimat Srečo - LJUBLJANA (1.13,29)
Starejši veterani
1. Ivanetič Milan - BETI METLIKA, (1.25,27), 2. Škapin Rudi -TRIATLET CELJE, (1.27,29)
□ Pripravil: Matjaž Zajelšnik
Kot učenka nižje stopnje sem se zelo veselila 5. razreda, saj sem mislila, da ga bom z lahkoto končala. V vseh nižjih razredih sem bila odlična, zato sem upala, da bom tudi letos. Hotela sem imeti same petice, včasih tudi kakšno štirico, vendar ni bilo tako lahko.
Čez nekaj tednov po začetku šole sem začela dobivati ocene. Bile so skoraj same štirice, zato sem se začela bolj učiti. Ker pa sem se bolj učila, so se tudi ocene boljšale. Tega sem bila vesela. Konec polletja sem si oddahnila. Bile so počitnice in vse dneve sem samo brala. Dva dni pred šolo sem pogledala zvezke in malo ponovila. Vsi so me spraševali, ali rada hodim v šolo. “Včasih da, včasih ne,“ je bil moj odgovor. Še nasled-
nji dan sem se veselila šole. Veliko smo pisali kontrolnih, pa tudi vprašana sem bila velikokrat. Dobivala sem petice in štirice, najbolj pa me je razjezila kdaj pa kdaj kakšna trojka. Doma sem s prijatelji začela nekaj raziskovati, zato sem se učila in pisala domače naloge zvečer. Moj uspeh je začel popuščati in dobivala sem skoraj same štirice. Sama nase sem bila zelo jezna, ker sem presekala svojo obljubo.
Nekega večera sem rekla mami, da ne bom odlična. Rekla mi je, da se je pomembno potruditi in biti zadovoljen s tistim, kar si zaslužiš. Pomirila sem se in do konca leta upoštevala mamin nasvet.
□ Jelka Levar, 5.r. nov. krožek, OŠ Artiče
Osnovna šola Leskovec pri Krškem	tel.: 33-422
VZGOJNOVARSTVENA ENOTA ali 22-773
VABILO
k vpisu predšolskih otrok
Obveščamo starše, da sprejemamo prijave za sprejem otrok v našo VVE. Če želite svojemu malčku oz. predšolskemu otroku dobro, potem brez odlašanja napišite vlogo, mi pa bomo poskrbeli, da bo vaš otrok varno preživel čas, v katerem nam ga boste zaupali. Seveda poleg varstva otrokom nudimo strokovno vzgojno vodenje in trudimo se, da vnašamo v svoje delo mnogo novosti. Posebno skrb posvečamo tudi zdravi in ustrezni prehrani..
IN KJE SO NAŠE ENOTE ?
- V enoti ob šoli v Leskovcu sprejemamo poleg ostalih predšolskih otrok tudi malčke.
- V enoti v Nakupovalnem centru Krško smo edini v naši občini, kjer delamo do 20. ure zvečer.
- V enoti v Velikem Podlogu prav tako sprejemamo otroke vseh starosti.
Dodamo naj še, da nam lahko otroka prepustite za toliko ur dnevno, kolikor potrebujete oz. želite, npr. štiri, šest, osem ali več ur.
Oglasite se osebno ali po telefonu oziroma napišite vlogo na naš naslov najkasneje do 30. junija 1991.
□ VODSTVO ŠOLE
SISTEMATSKI PREGLED
V petek smo imeli petošolci sistematski pregled. Z avtobusom smo se zjutraj odpeljali v Brežice, nato pa v zdravstveni dom.
Fantje so najprej šli v laboratorij, dekleta pa smo bile v čakalnici. Sestra je pregledala, kako vidimo. In sicer, kako vidimo z enim očesom. Med tem so se fantje vrnili iz laboratorija. Potem smo bile na vrsti dekleta. Sestra nam je vzela kri in na pregled smo dale tudi vodo. Priznati moram, da me je bilo kar malo strah, kako bom prenesla pregled na iglo, s katero mi
OTROK-DRUŽINA-VZGOJA
Vprašanje:
Pišem vam zato, ker sem zelo ogorčena! Mojega sina letos ne bodo dali v OS, ker pravijo, da še ni dovolj zrel za to. A v mali šoli nimajo niti torb niti zvezkov in se nič ne učijo. Kako naj potem otrok kaj zna? Sama ga doma učim pisati pa brati, pa nima pravega veselja. Če bi se pa v Mali šoli učili, bi najbrž dobil veselje.
Prizadeta mama
bodo vzeli kri. Toda tudi to je minilo. Vrnile smo se v čakalnico in najprej v sobo, kjer smo se morale sleči in počakati, da smo prišle na vrsto za pregled pri zdravnici. Pregledala nam je grlo, pbslušala srce, zmerila pritisk in pregledala hrbtenico. Svetovala nam je tudi mazila proti mozoljem, kako se moramo pravilno držati in še marsikaj. Sprašujem se, zakaj se otroci vedno tako bojimo zdravnikov, ko pa nam svetujejo samo dobre stvari.
Končali smo s pregledi, ker pa nam je ostalo še precej časa do odhoda avtobusa za Artiče smo se še malo potepali po Brežicah. Ta dan nismo imeli pouka, zato se nam ni mudilo v šolo.
□ Tjaša Penev nov. krožek OŠ Artiče
Košarka Tekma za pokal Slovenije - 2. kolo:
KK PODBOČJE - KK C0L0R MEDVODE
-83:94
Strelci za ekipo Podbočje: Krajcar 23, Rozman 17, Krivokapič 15, Krošelj 10, Plevnik 8, Vego 4, Rostohar 4, Leskovar 2.
Strelci za ekipo Color Medvode: Alibegovič 22, Maček 20, Baliž 17, Arh 19, Medica 9, Milosavljevič 7.
V 2. kolu pokala Slovenije je ekipa Podbočja izgubila s slovenskim prvoligašem Color Medvode. Prvi polčas je bil izenačen, večji del so vo-
(40 : 42)
dili Podbočjani, a v zadnji minuti so gostje povedli za 2 točki. Polčas se je tako končal z rezultatom 40:42. V drugem delu so gostje večji del polčasa vodili z razliko 2-8 točk in prednost držali vse do konca tekme. Ekipa Color Medvode je bila boljša in je zasluženo zmagala. V ekipi Podbočja je manjkal igralec Vaupotič Boštjan.
□ KK Podbočje
Odgovor:
Zrelost za vstop v šolo, naj bi pomenila določeno stopnjo razvoja osebnosti otroka na socialnem, čustvenem, telesnem in intelektualnem področju, potrebno za doseganje obremenitev in zahtev, ki jih trenutno zahteva šolski sistem. Ker je naš šolski sistem zelo uniformiran in represiven, skušamo psihologi, vzgojitelji, pediatri, učitelji na podlagi poznavanja otrokove osebnosti ugotoviti kolikšna je otrokova zrelost in potem skupaj s starši določiti tudi najbolj ustrezen čas všo-lanja. Omenim lahko tudi kronološko starost otroka, ki je pri nas predpisana, vendar služi, oz. naj bi služila le kot okvir za vpisovanje otrok v šolo. Pri takšni odločitvi naj bi torej sodelovali tisti, ki z otrokom delajo in živijo. Sama zastopam stališče, daje odločilnega pomena ugotovitev otrokove zrelosti s strani vzgojiteljev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otrokom. Vendar, če vsi ti ne uspejo s starši priti na približno enako oceno, potem delo ni bilo v redu opravljeno. S strani strokovnjakov zato ne, ker morajo delati v interesu otrokovih sposobnosti, s strani staršev pa tudi ne, ker jim naložimo dodatne obremenitve s šolskim delom, za katere
bi bilo bolje, da jih izkoristijo na bolj prijeten način ukvarjanja z otrokom. Še najmanj pa je takšno neskladje dobro za otroka, ker bo žrtev prezahtevnih nalog. Sama velikokrat opozaijam na strokovnih aktivih in roditeljskih sestankih, da je sodelovanje med vzgojitelji in starši nujno skozi celo leto, vendar je tudi tu
v osnovno šolo. Sestavljalci programov so smatrali, da bo to uspelo, če bodo otrokom dali torbice in zvezke in jih tudi po šolsko učili vleči črte, like, itd. V praksi pa se je pokazalo, da so otroci sicer navdušeni nad torbicami, zvezki, itd, toda še veliko bolj in raje se igrajo, poslušajo pravljice, pojejo, hodijo na
situacija takšna, da se šele ob zaključku leta najde čas za pogovor o otrokovem napredku in zrelosti, da se čaka na “testiranje" otrok, potem pa je nezadovoljstvo na obeh straneh.
Ko se je pred leti določila tako imenovana Mala šola, je bil njen namen zajeti vse v naslednjem letu šoloobvezne otroke in jim olajšati prehod
sprehode, se igrajo v peskovniku, se žogajo, sprašujejo, rišejo, režejo, šivajo, itd. Otrokova vztrajnost je pri dejavnostih, ki je za otroke primerna, neprimerno daljša, njegova motivacija na višini, ki vzpodbuja otrokovo ustvarjalnost, tako da seje marsikatera vzgojiteljica vprašala o smiselnosti pisanja v zvezke, o dajanju domačih nalog.
LAHKA STRAN
y Ul VE ZGODBE
piše: IČJA
BOSA V TRAVI
Pričakovala je navaden večer. Ker pa je pač obljubila, da pride, je stopila v banjo in premišljevala, ali naj obleče lila hlače ali oguljene kavbojke. Med sušenjem las se je odločila, da si natakne kavbojke in obuje teniske. Kdove ali bo dovolj prostora na klopeh, a saj je tako raje sedela v travi. Z ielejem si je popravila pramen las, ki je ni nikakor ubogal in si rahlo namazala ustnice.
“Morala bi malo shujšati, “ je pomislila v predsobi in vzela avtomobilske ključe. Zunaj je bilo soparno in težak večer se je spuščal na zemljo. Kot vedno je z očmi pregledala role na oknih, a ni imela več časa, da bi jih zalila. “Kmalu se bom izmuznila", je zašepetala v povešene cvetove.
"Živio!" je pozdravila drutbo.
Tadej je pravkar zakuril ogenj, Mateja je razlagala sladkarije po mizi, Zdravko pa je nosil iz kombija pijačo. Ozrla se je naokoli. Sami znani obrazi. Vedno so žurirali skupaj, se nacejali s pivom in basali z napolitankami, proti jutru pa se razgubili po parih.
Sedla je k Miri in Poloni, ki sta usklajevali garderobo za sobotni disco. Naenkrat se je zdrznila in pogledala v desno. Poleg Dragice je sedel neznanec in ona je krilila z rokami, mu skušala nekaj dopovedati, od časa do časa pa ga je pogladila po laseh. Opazil je njen pogled, prikimaval sogovornici in jo gledal.
V bližnjem zvoniku je bila polnoč. Kar obsedela je poleg umirajočega ognja, raztresenih steklenic in jasnega obzorja. Koliko zvezd! Vse bolj ji je bilo na ušesa hihitanje, stokanje in smeh iz okolice.
Začutila je dihanje na vratu, a se ni premaknila.
“Končno, “ je zamrmral in jo prijel za roko.
“Davor sem, “ jo je presenetil in čakal na odgovor. Imel je razpeto srajco in razvezane vezalke.
“Si že opravil?" je očitajoče rekla in ni mogla razločiti barve njegovih oči.
“Pravzaprav ne, “ je sprejel izziv in jo objel okoli pasu. Dišal je po parfumu in pivu.
“Punci je slabo in kruli nad usodo, ki jo je prikrajšala za dober seks. “
“Moraš biti pa res dober, da te je taka hvala. “
A njegove roke so že razpenjale bluzo in tipal je za nedrčkom.
Naenkrat se je odmaknil in jo vprašujoče pogledal. “Zakaj pa kar tako sediš?"
“Bojim se. Če se premaknem, lahko tudi meni postane slabo in bom ob dober seks. “
“Saj ni vse tako, veš, “ ji je hotel razložiti.
"Vem, zato moram zaliti rože," je vstala in z odpeto bluzo prižgala avto. S prsti si je razmršila lase in niti trenila ni, ko je prisedel. Bila sta tiho, le njegovo dihanje jo je začelo vzburjati, zato je pritisnila na zavoro in se obrnila k njemu.
“Pravzprav sem potrebna poštenega seksa. “
Stisnil jo je k sebi in jo pobožal po laseh.
“Marsikaj bi ti želel povedati, a najprej hočem pod tuš. Dovo-liš, da vozim jaz in greva k meni?"
Med vožnjo jo je vzburjal z božanjem po bedrih in nemočna mu je slonela na ramenu.
“Mogoče pa bo še kaj več kot le golo seksanje, “ je pomislila in se prepustila njegovim prstom...
ASTROLOGIJA ZARES « ^ pRE|) OSVOJITVIJO
Piše: Dušan Barbič - Duduš
VAŠ OSEBNI HOROSKOP
METOD, 31 LET
Njegov Ascendent je v Levu, torej je ponosen in samozavesten človek, ki nenehno išče lastno identiteto. On nikakor ne more biti povprečen človek in to vedno tudi dokazuje. V spoju sta dva fiksna znaka (Bik in Lev), kar pomeni, da ima močno voljo in jasne, fiksne cilje. Je rojen vodja in dominira v skoraj vsakem okolju, pa čeprav tega zavestno niti ne želi. Včasih je lahko prav otročji, včasih malo pretirava s svojim ponosom in to meji že na aroganco, ima pa mnogo pozitivne energije, ki jo tudi velikodušno deli. Prav gotovo ima veliko smisla za dramatiziranje.
10. hiša je kar lepo polna; poleg Sonca sta tu še Mesec in Venera. Zelo je ambiciozen in želi doseči odgovoren položaj. Kot politik bi zanesljivo uspel. Želi, da ga ljudje spoštujejo in da to doseže, zna trdo in vztrajno delati. Ima tudi močno izražene me-nežerske sposobnosti. Verjetno je rojen v družini z visokim položajem v družbi in visokim standardom.
Sonce v trigonu z Jupitrom pove, da je velik entuziast, optimist in je zelo družaben. Ker je pozitiven in altruističen do drugih, nima problemov s sodelovanjem z ljudmi, niti z njihovo pomočjo. Vedno je pod zaščito psihičnih sil, tako da nikoli ni popolnoma na tleh. Ta aspekt potijuje poštenje, svoje akcije pa bazira na moralnih in religioznih standardih. Njegov vpogled v bodočnost meji že na jasnovidnosat. Občasno se umakne iz posvetnega življenja, da bi se posvetil samo knjigam in najljubšim prijateljem.
Zaradi trigona Sonce - Pluton je njegova moč koncentracije in volje najvišje razvita. Ima sposobnost regeneracije, transformacije in nadgradnje vseh aspektov življenja. Zanimajo ga joga.
meditacija in drugi sistemi duhovnega razvoja; značilne so jasnovidne in intuitivne sposobnosti. Njegova energija je skoraj nadčloveška; v svojem izražanju je ognjevit in kreativen.
Venera v Biku mu daje stalne, trajne strasti. Emocionalna varnost in stabilnost v ljubezni sta zanj zelo pomembni. Je zvest in stanoviten, vendar tudi zelo ljubosumen in posesiven. Rad živi komfortno, v lepi okolici, rad se lepo oblači, dobro je in nasplošno si privošči razkošje. Denarje zanj pomemben zato, da si te stvari lahko privošči in kot rečeno, ni stiskač. Morda se bo nekega dne z vso ljubeznijo posvetil vrtičku ali pa kakšnemu vinogradu, saj ima rad zemljo (Bik je pravi predstavnik zemeljske triade). Zaradi tega položaja ima lep, močan glas in bi lahko bil dober pevec.
Venera trigon Saturn kaže na občutek za red, ravnotežje in proporcije v vseh področjih umetnosti. Poleg tega, da ima občutek za praktičnost (zemlja), ima tudi zračno intelektualnost in občutek za pravico in fair-play. Morda je nekoliko preresen in rezerviran.
Mars v Dvojčkih kaže na mentalno aktivnost in agresivnost. Nakazuje pa tudi veliko sprememb na profesionalnem področju. Sposoben je opravljati več del hkrati.
NEZNANKA
V zadnjo bitko zdaj gredo besede, tanki pa -zastirajo poglede.
O TISKU
Vsak dan novi časopisi mešajo si štrene, a dokončna se resnica le ne razodene...
O EVROPI
Iz prepirov nas Evropa morda bo rešila, ali pa, kot zlobna vila, znova uklenila...
O POSLEDICAH
Kaj od vsega je ostalo? Pravi kupček zdrah.
V srcu malega človeka pa se širi strah...
ČVEKANJE
Usta polna so demokracije, v srcih pa
sovraštvo vence vije...
DOBRI ODNOSI
Vsak po svoje in s sovraštvom si pravice išče...
Naj bo cela Zemlja skupna, moje je dvorišče!
O USKLAJEVANJU
V parlamentu ljube stranke medsebojno se borijo... Bolje,
da bi skupaj čvrsto
reševale polomijo...
OPTIKA
Baulin Stojan
Prvomajska 17, 68290 SEVNICA Telefon: (0008) 82-503
■ velika izbira okvirjev Iz uvoza
• lahke leče
■ stanjšane leče
• fotoobčuttjlve leče
• bifokalne leče
■ kontrola vida na elektronskem DELOVNI ČAS:	refraktometru
ponedeljek - petek - 8.-16. ure / torek - sreda - 8.-18. ure četrtek - sobota - 8.-12. ure
O OSAMOSVOJITVI TUDI DRUGAČE...
V takšnih, usodnih in prelomnih trenutkih, kot je napovedani 26. junij, dan osamosvojitve Slovenije, je prav težko napisati besede, ki bi bile dovolj po meri trenutka. Saj ni, da bi bili pretirano otožni pa tudi preveč vzradoščeni ne bi smeli biti. In če besede ne stečejo dovolj dobro, je kar primemo pobrskati po narodovem spominu in literaturi in ni vrag, da se ne bi našlo kaj primernega. Pa smo izbrskali eno, ki sicer govori o nekdanjih ljudeh in njihovih navadah, če pa jo malce posodobimo in posamezne besede zamenjamo, lahko dobimo zgodbico, primerno velikemu Dnevu.
Pred branjem pa tistim, ki nimate dovolj miselnih asociacij, prilagamo
Fran Milčinski
BUTALSKI ZAJEC
Tale historija ni kdo ve kako imenitna, povem jo le, ker se mi je sanjala. Včasih se mi kake historije sanjajo, pa ni nobena dosti prida.
O butalskem zajcu se mi je sanjalo tole.
Privadil se je bil v deteljo in je Butalce nič koliko bolelo srce, ko so videli potresno žival, kako se jim suče po deteljišču.
Majali so glave in moževali, kaj naj store, da preženo zajca iz detelje in ga preleno brez škode za deteljo, pa tudi brez škode za zajca, ki takisto ne bo brez koristi v pečenem stanju.
Majali so glave in motevali teden dni in še teden dni in so sklenili takole: najprej naj se zajcu detelja prepove z lepo besedo - morebiti bo pomagalo. In da ne bo zamere, naj se da živali primeren rok, do tega roka se mora izseliti. Če se ne bo, bodo vnovič stopili vkup in preuredili in sklenili, kaj bo potem.
Tako so dejali in so ukazali policaju, in ko je prišla nedelja, se je pokril policaj s kapo in je stopil na občinsko pot ob deteljišču. Z močnim glasom je dal zajcu na znanje, da so butalski možje sklenili tako, da se mu najstrožje in nepreklicno prepove deteljišče; izseliti da se mora iz detelje v hosto, to pa najkasneje v štiri-
SLOVARČEK:
- BUTALSKI ZAJEC: je lahko država, republika, vojska, vlada, vodstvo podjetja...
- BUTALCI: so lahko državljani, davkoplačevalci, delavci...
- DETELJA: je lahko naš zaslužek, plača, premoženje ...
- POLICAJ: je lahko Janša, Bavčar, sindikalist ...
- PUNT: državljanska vojna, državni udar, štrajk ...
najstih dneh in tako gotovo, ker bi drugače prišlo drugače, in se ne ve, kako bi prišlo. Verno so Butalci poslušali oklic. Potem so šteli dneve in so čakali, kaj bo; ali se bo zajec pokoril oklicu ali se bo drznil, da se mu ne bo - to bi bil punt!
Tekli so dnevi, preteklo jih je štirinajst, tedaj je detelja zrasla tako visoko, da iznad nje ni bilo videti zajca tudi, kadar se je od sladke detelje pijan postavil na glavo.
Pa ko Butalci zajca niso videli, so dejali: “Hvala bogu, ni ga več!" in so bili veseli.
In takih ljudi je povsod dosti: česar ne vidijo ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni.
Obiskali smo
AGRARIA BREŽICE PROIZVODNJA IN TRGOVINA
Od Kmetijske zadruge do sodobnega podjetja
Eno izmed najstarejših podjetij v Brežicah je prav gotovo AGRARIA BREŽICE - PROIZVODNJA IN TRGOVINA. Začetki njenega delovanja segajo v leto 1948, ko je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Brežice. V letu 1954 sta se ji je pridružila še Mestna vrtnarija in Mestno podjetje mesarija Brežice. Leta 1967 so zadrugo reorganizirali v podjetje, ki je dobilo današnje ime - AGRARIA BREŽICE.
Ker smo tudi v našem časopisu želeli predstaviti dejavnost
tega, v Brežicah in tudi širše, sicer znanega podjetja, smo za
JC/	"	'
razgovor zaprosili direktorja g. IVANA VUCANJKA, diplomiranega inženirja organizacije dela.
SRŽ: Gospod direktor, prosimo vas, da v kratkem opišete organiziranost vašega podjetja.
VUČANJK: Agraria Brežice - proizvodnja in trgovina p.o. je podjetje, ki nastopa v pravnem pomenu samostojno in ni nobene od poslovnih funkcij prepustila drugemu pravnemu subjektu. Imamo sedem samostojnih profitno - poslovnih
enot in sicer: PE Kmetijsko posestvo Cerklje, PE Kmetijsko posestvo Trnje, PE Kmetijsko posestvo Globoko, PE Žitni
silosi, PE Trgovina, PE Klavnica z mesnicami in PE Mehanična delavnica, poleg teh pa imamo še lastno poslovodstvo in komercialno dejavnost za vse poslovne enote. Imamo 180 redno zaposlenih delavcev, povprečna letna kadrovska obremenitev v podjetju pa je 230 delavcev.
AGRARIA BREŽICE ima v svoji lasti 530 ha zemljišč, od tega 440 ha obdelovalnih površin. Finančni obseg lastne kmetijske proizvodnje predstavlja 3 milijone DEM. Druge proizvodne in poslovne dejavnosti, kot so trgovina, skladiščenje in druge predstavljajo večinski delež bruto prometa in ta znaša v povprečju 20 milijonov DEM. Tako znaša skupni povprečni bruto promet AGRARIE BREŽICE 23 milijonov DEM.
SRŽ: Katere pa so majpomembnejše proizvodne dejavnosti vašega podjetja ?
VUČANJK: Kar se proizvodnje kmetijskih pridelkov tiče, so najpomembnejši hmelj, hruške, žitarice ter proizvodnja jajc in govedereja.
Na območju Trnja imamo nasade hmelja v skupni površini nekaj nad 40 ha, ki imajo urejen namakalni sistem. V teh nasadih je povprečni letni pridelek 60 ton suhega hmelja, ki ga preko 80 odstotkov izvozimo na zahodno tržišče.
Hruške imamo na območju Piršenbrega in Artič na površini 20 ha. V nasadih prevladujeta sorti Viljamovka in Conferans, povprečni letni pridelek pa znaša 400 ton. Deset hektarov nasadov je posodobljenih z namakalno - oroševalnim sistemom. Poleg te proizvodnje pa imamo še 380 ha njivskih površin, na katerih imamo zasejano pšenico, koruzo in oljno ogrščico. Pridelamo 650 ton pšenice, 1300 ton koruze in 90 ton oljne ogrščice.
SRŽ: Imate tudi proizvodnjo jajc in govederejo.
VUČANJK: Da, v neposredni bližini Cerkelj se nahaja PE Kmetijsko posestvo Cerklje, kjer imamo v treh najsodobneje opremljenih objektih z računalniško vodeno opremo
27.000 nesnic. Letna proizvodnja znaša 7 milijonov konzumnih jajc, ki jih prodajamo na področju občin Brežice, Krško, Novo mesto in v Zagrebu. Poleg tega letno vzredimo še
160.000 jarkic za Jato Zalog in za zamenjavo nesnic.
SRŽ: Koliko pa oskrbujete domači trg z govejim mesom?
VUČANJK: Na posestvu v Trnju imamo v treh hlevih 400
stojišč za mlado pitano govedo. Letno oddamo v zakol v lastno klavnico preko 320 glav živine ali v živi teži preko 175 ton. S tem zadovoljimo več kot polovico potreb po govejem mesu v občini Brežice.
Naša klavnica je opremljena s sodobnimi hladilnicami, v kateri opravijo zakol v višini 2.300 ton. Na področju občine Brežice imamo maloprodajno mrežo trinajstih mesnic v katerih prodamo letno preko 850 ton mesa.
SRŽ: Že v uvodu ste omenili, da je po obsegu poslovanja ena pomembnejši dejavnosti AGRARIE trgovina. Koliko trgovin imate in kaj vse prodajate ?
VUČANJK: Na območju občine Brežice imamo pet lepo urejenih maloprodajnih trgovin z delikateso, sadjem in zelenjavo, diskont s skladiščem živil, ter dve prijetni okrepčevalnici.
V sedmih dobro založenih trgovinah z repromaterialom pa kupcem nudimo sredstva in opremo za kmetijstvo, železnino, gradbeni material, stavbno pohištvo, barve, lake, plastiko in avtomaterial ter vozila različnih proizvajalcev.
Imamo pa tudi lastno avtomehanično delavnico, v kateri z najsodobnejšo opremo izvajamo servisno dejavnost za kmetijske stroje ter druga vozila.
SRŽ: V našem razgovoru smo podrobneje predstavili vašo dejavnost. Tokrat ni bil naš namen, da bi vas posebej spraševali o težavah in problemih, ki jih prav gotovo tudi v vašem podjetju ne manjka?
VUČANJK: Seveda. Vendar menim, da so problemi preveč podobni tistim v drugih okoljih in zato manj zanimivi. Vsekakor lahko rečem, da jih za sedaj uspešno rešujemo.
SRŽ: Za razgovor se vam zahvaljujemo.
□ Pripravil: D.S.
STRZENI
Dopisnik Dela iz Posavja Vlado Podgoršek se je pred časom, ko ni dočakal izredne seje parlamenta v Brežicah, le odločil, da gre pod nož v domačo bolnišnico. Operacijo je uspešno prestal, tako da je zasedanje poslancev, ko je padla vlada in odstopilo predsedstvo, tudi sam spremljal. Seveda le v vlogi nemega opazovalca. Kot kaže, bo tudi po njegovem prihodu z bolniške ostalo dovolj gradiva za objavo.
Nezaupnica brežiški vladi gre seveda najbolj na roko njenim profesionalnim članom. Ti bodo (seveda ne vsi) še naprej greli svoje fotelje in več ali manj brez dela in odgovornosti čakali, da se poslanci zedinijo in izberejo novo vlado. V kolikor se strasti med strankami ne bodo kmalu umirile, se lahko zgodi, da bodo ti na občini vedrili vse do novih volitev ali pa še dlje, saj dosedanji parlament le-teh zaradi nesklepčnosti ali drugih vzrokov ne bo mogel razpisati.
Združenje kemičnih čistilcev iz brežiške občine je baje Že vložilo pritožbo pri javnemu tožilcu, ker poslanci in vlada brez ustreznih soglasij in dovoljenj perejo umazano perilo v skupščinskih klopeh. Je pa to pranje zaenkrat še brez kemičnih detergentov, zato žehta še ni tako bela, kot bi si nekateri želeli. Ali res hočejo preveč? (Belo je belo, barve so pa barve).
Dolgotrajno osamosvajanje je pustilo posledice tudi na nekaterih Slovencih. Tako se direktor posavske Ljubljanske banke v svojih izvajanjih nič več ne oprošča, po čemer je dolga leta slovel. Najbrž je njegova banka že dovolj samostojna in se ne boji več svojih lastnikov niti komintentov. Samo kar se denarja in deviz tiče, je še vse tako kot pred osamosvojitvijo.
Na pogovoru nekaterih direktorjev iz krške občine z ministrom Rejcem je bilo največ govora o konjih. Najprej je g. Jenič omenil, da je občina doslej slonela na dveh paradnih konjih, nato se je g. Božič vprašal, zakaj mora firma odprodati ravno najboljšega konja iz svojega hleva, temu se je pridružil g. Vehovar, ki je sicer dejal, da se novi podjetniki počutijo kot metulji, med vrsticami pa je dal vedeti, da pa delajo kot konji. Debato je zaključil sam g. minister, ki je dal vedeti, da bo vsem konjem (verjetno pa tudi ostalim) treba sneti paradno opravo in z njimi začeti delati.
STRZENI
TRGOVINA
TANJA
z mešanim in tehničnim blagom
Drnovo 75,68273 l^skovec pri Krškem tel.: 0608/32-947
Nudimo vam konfekcijo, metražno blago, otroško, žensko in moško perilo, obutev, kozmetiko in drugo blago.
POSEBEJ UGODNO:
Trenirke in cokli Kopitarne Sevnica
Pri nakupu nad 1.000,00 din z odrezkom iz časopisa
SRŽ 10 % popust	Delovni	čas:	vsak	dan	od	8.-	13.	ure
Tudi pri nas lahko kupite »SRŽ«
in od 15.-19. ure v soboto od 8.-13. ure
GOSTILNA IN DISKONT
»KMEČKI HRAM«
MILAN HERAKOVIČ Oražnova 11
68311 KOSTANJEVICA NA KRKI Tel.: (0608)60-078
Diskontna prodaja prehrambenih in tekstilnih artiklov, pijače in vsakodnevno sveže zelenjave po ugodnih cenah.
Ob zadovoljnem nakupu, in tudi sicer, se lahko okrepčate v našem gostinskem lokalu.
GUMI KLINIKA LUKEŽ BOŠTJAN
Brežice, Prešernova Ig. tel. /OBOS/ «1-461
- godobno elektronsko centriranje
- krpanje In manjava gam
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.00 do 12.00 In od 14.00 do 17.00 v soboto od 7.00 do 12.00
«1
AGROSERVIS - BREŽICE p.O.
68250 BREŽICE, C. bratov Cerjakov 11
Tel.: 0608/61-000,61-633, trgovina 62-309 fax: 61-634
Cenjene stranke obveščamo, da vam v našem servisu in trgovini nudimo:
- servisiranje vozil VW-AUDI, TAM-IVECO in ZASTAVA - kamioni v garanciji
- avtomehanikarska dela
- avtokleparska dela
- avtoličarska dela
- avtoelektrikarska dela
- pranje in mazanje vozil
- tapetniška dela
tudi na vseh ostalih osebnih in gospodarskih vozilih in avtobusih.
POSEBEJ UGODNO:
- vulkanizerska dela
- optična nastavitev in centrirale
- lakiranje vozil v najsodobnejši termolakirnici
Prodaja novih in rabljenih vozil VW-GOLF, AUDI, PASSAT po sistemu STARO ZA NOVO. Prodaja gospodarskih vozil TAM in ZASTAVA - kamioni. Prodaja rezervnih delov programa VW, ZASTAVA, TAM in kmetijske mehanizacije.
Popravila vseh vozil po zapisniku zavarovalnice in ureditev potrebne dokumentacije.
ČLANI AMD IMAJO POPUST NA OPRAVLJENE STORITVE.
E
A
AVTOSALON BREŽICE
Finžgarjev« 1; 68250 BREŽICE tel.: 0608/61-318
Prodajamo vozila CITROEN in ALFA ROMEO in rezervne dele.
Smo pooblaščeni servis za oba tipa vozil.
Pri nas vam nudimo Kompletne usluge mehaničnih, avtokleparskih, avto-ličarskih in avtoelektričnih opravil
POSEBEJ UGODNO:
KOMPLETNE USLUGE - KLJUČ V ROKE!
Delovni čas: od 7. do 15. ure
METRO Dušan Pavlič Erjavčeva l/a 68270 KRŠKO tel(0608) 31-084
Nudimo vam barve, lake, čistila, pralne praške in druge materiale po zelo ugodnih cenah. Prodajamo na naročilnice stanovanjske zadruge.
KOVINOTEHNA f.
C.BHATOV MILAVCEV RR. P A E 7 I C E » TEL.:0608-62-671
NUDI CENJENIM KUPCEM:
- Di Di Seven specialno univerzalno čistilo, ki je osvojilo svet
- VVATER MATE večnamenska vpojna krpa
- EVROTOOL univerzalni nož za rezanje stekla, keramike, papirja, tekstila (12 operacij)
- PRAŠKO elektro statična metlica za čiščenje prahu
- ELEKTRIČNO ORODJE
- ELEKTRO INSTALACIJSKI MATERIAL
- REZILNI IN BRUSNI MATERIAL
- KLJUČAVNICE IN OKOVJA
- DROBNA KMET. MEHANIZACIJA (rotacijske kosilnice, kosilnice na nitko, motorne žage in drugo)
POSEBNA PONUDBA:
SUZUKI MARVITI 800 najcenejši osebni avtomobil s 5 vrati Prodajamo tudi na tri čekeI
Del. čas od 8.00 - 13.00 In od 15.00 - 19.00, sobota od 8.00 - 12.00.
NEMOGOČE JE MOGOČE II
14
H L* M
26. junij 1991. št. 4
o.
BRAMAC VSE ZA STREHO
■UP'
.
Strehe ščitijo zgradbe pred padavinami, dežjem, snegom, vetrovi in sončno pripeko. Prav tako ščitijo Zgradbe pred preveliko izgubo toplote. Strešna °blika in kritina se prilagajata okolju, v katerem stoji ^ša. Prilagaja se pokrajinskemu načinu gradnje. Strehe so z ozirom na obliko: eno-, dvo-, tro-, štiri-in večkapnice. Z ozirom na nagib imamo položne in strme strešine. Strešna kritina mora biti take vrste, da voda hitro odteče s strešine. BRAMAC ima tako kritino!
BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključe-vanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo [ešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični m donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, •emno rjavi in črni barvi.
Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individu-a|no prilagojeni željam potrošnika - gradbinca. Lepi •n obstojni strehi pa pripada še več, namreč naj-boljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC bdi dodatni program specialnih izdelkov za vse
detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe.
Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe.
30 let garancije = vaša varnost
KUPON
Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje.
IME IN PRIIMEK: ...........................
POKLIC: ...................................
NASLOV: ...................................
Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek po telefonu:
068/22-016 in 0602/85-074.
BgiaMarir«
Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho Sedež in tovarna k 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016, Telex: 35827, Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, Tel. 0602-85074, Fax: 0602-85318
OBVESTILO
Slovenski krščanski demokrati vabijo članice posavskih Aktivov kmečkih žena v nedeljo, 7. julija 1991, na SREČANJE ob 140-letnici ustanovitve Bratovščine Sv. Cirila in Metoda. Vabilo velja tudi vsem ostalim občanom.
OBVESTILO BRALCEM Zaradi obilice drugega gradiva tokrat izjemoma ne objavljamo nagradne križanke in rubrike Poznate Posavje. Pravilne rešitve in odgovore iz prejšnje številke ter dobitnike nagrad bomo objavili v prihodnji številki, ki izide 10. julija.
založba
knjigarna papirnica
kulturna scena Lprodajna galerija lagencija
ZAVOD ZA KULTURO KINO BREŽICE
29.6.1991 - am. komedija “PROBLEMATIČNI MULC" ob 20.00 uri
30.6.1991 - am. komedija “PROBLEMATIČNI MULC" ob 18.00 in 20.00 uri
7.7.1991 - am. akcijski “MRAČNI ANGEL", ob 19.00 in 21.00 uri.
KMEČKA ZADRUGA centrala:0608/61-155 Aarona Brežice	direktor: 0608/61-258
Pod otozidK*Ti 39 68250 Brežice
komerciala: 0608/61 -259 HKS: 0608/61-964 tetefax: 0608/61 -261
Dejavnost zadruge je:
1. Kmetijska proizvodnja:
- poljedeljstvo - vrtnarstvo
- sadjarstvo, sadilni material
- vinogradništvo in kletarstvo
- živinoreja, ribogojstvo
- proizvodnja gob
- proizvodnja zdravilnih zelišč
2. Predelava na kmetijah
3. Trgovina na debelo in drobno!
- povrtnina, sadje in izdelki
- kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila, semena, sadilni material in sredstva za zaščito rastlin in živali
- živilska in druga živalska krma
- industrijske rastline
- kemični izdelki, barve, laki in potrebščine
- tehnična operna in rezervni deli, orodja in potrebščine,reprodukcijski in potrošni material za oskrbovanje proizvodnje, obrti, infrastrukturnih in storitvenih dejavnosti
-predelava in dodelava vseh vrst kmetijskih pridelkov
- zastopanje in posredovanje v prometu blaga in storitev
- gostinstvo in kmečki turizem (bife)
- računalništvo - izdelava programov za kmetijstvo.
4. Izvoz in uvoz
f Nika je Nika, fc^j!
iii
A.
Krško. Dalmatinova 3, t>l./fil. 0608 33 020
SRŽ - ČASNIK ZA POSAVJE
NOVO V BREŽICAH.. NOVO V BREŽICAH.. NOVO V BREŽICAH
BOUTIOUE LADY
Po zmernih cenah vam nudimo:
- ženske obleke za svečane priložnosti
- hlače in mini krila
- enobarvne in večbarvne bluze
- moške in ženske yeans hlače in krila
- kratke yeans hlače
- lahko poletno obutev
- moške srajce in yeans jakne
- ostala drobna modna oblačila
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 v soboto od 8.00 do 12.00
Ob nakupu in tudi sicer se lahko okrepčate v CAFFE BAR MONAC, kjer lahko posedite na terasi.
NOVO V BREŽICAH.. NOVO V BREŽICAH.. NOVO V BREŽICAH
BREZPLAČNI MALI OGLASI
Mlad zakonski par išče stanovanje v okolici Brežic ali Krškega. Ponudnik naj pisno sporoči naslov v uredništvo časopisa SRŽ.
**»
KUPIM stara pisma, dopisnice, razglednice, knjige in časopise. Informacije: Rado K. Kajtna, Gregorčičeva 20, 68250 Brežice.
**«
Nujno PRODAM travnik na Pristavi pri Dobravi, 2738 kvadratnih metrov velikosti. Cena po dogovoru, možnost plačila na 2 obroka. Informacije: Kunšek Helena, Trebež 12/b, 68258 Artiče.
**•
NUDIM inštrukcije za matematiko, fiziko in računalništvo (za srednje izobraževanje). Informacije na tel.: 0608 31-964.
***
PRODAM po ugodni ceni avtomatic TOMOS motor, na dve prestavi, dobro ohranjen, s prikolico. Informacije: Šibilja Terezija, Pod goro 5, Krško.
»**
PRODAM jadralno desko VEPLAS “Burin“ z dvemi jadri (8 in 6 kvadratnih metrov). Zelo ugodno !!! Informacije: tel.: (0608) 62-947 v popoldanskem času.
*»»
V najem ODDAM poslovni prostor in stanovanjsko hišo. Informacije: tel.: 79-210 (po 20.uri)
**»
PRODAM pletilni stroj EMPISAL, dvoredni na kartice z dodatno opremo. Cena ugodna. Informacije na tel.: 0608 21-325 int. 14 (ves dan).
♦ ♦♦
PRODAM kosilnico “MUTA - GORENJE" in suhe hrastove plohe. Informacije: tel.: (0608) 70-581 v večernih urah.
***
PRODAM obnovljen gliser Elan z motorjem Johnson 35 KM in pomožnim motorjem Tomos 3,5 KM. Informacije na tel.: 32-876.
***
PRODAM globok otroški voziček Tribuna (20.000 din). Informacije na tel. 82-057 ali 77-344.
«**
PRODAM par kratkodlakih belih koz, starih 3 mesece. Informacije na tel.: 81-157 od ponedeljka do petka popoldan.
***
KUPIM teleobjektiv za fotografski aparat ZENIT MX. Informacije na tel.: 75-860 (v večernih urah),
***
Ugodno PRODAM gumijasti čoln B-sport z lesenim dnom in šipo, ter motor Tomos 4. V popoldanskem času informacije na tel.: 0608/62-155
Ugodno PRODAM motorno škropilnico Stihi. Informacije na telefon: 75-759.
KUPON ZA SRŽ
BREZPLAČNI MALI OGLAS
VSEBINA:
NAŠLO V OGLAŠEVALCA:
 -><§-
NAROČILNICA za časnik »SRŽ«
Ime in priimek ...................
Naslov ...........................
Naročam časnik SRŽ.
Polletno naročnino bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice.
(Datum)
(Podpis)
Posavska glasbena scena
Izobraževalni center MOST Krško d.o.o. ŠOLA ZA TUJE JEZIKE
začetne in nadaljevalne tečaje nemškega, francoskega, angleškega in italijanskega jezika. Z izobraževanjem bomo pričeli v mesecu septembru, tečaji bodo organizirani posebej za odrasle, mladino ali otroke, izvajali pa se bodo v vseh treh posavskih občinah. Šolo za tuje jezike vodi prof. Kolškova, tečaje pa bodo vodili najboljši učitelji tujih jezikov v Posavju. Predprijave sprejemamo na naslov: MQST Krško d.o.o. pp 71, 68 270 Krško, oz. po telefonu (0608) 32 - 510 (Erika Cerovšek, oec.)
Tonija Sotoška iz Koprivnice verjetno ni potrebno posebej predstavljati, a vseeno ni odveč ponoviti, da je to mlad ustvarjalec, glasbenik, komponist in morda še kaj. Ker je po krajšem premoru zaradi služenja vojaškega roka, spet vse bolj pogosto na glasbeni sceni, sem ga obiskala in se pogovarjala z njim za SRŽ.
SRŽ: Toni, kako se spominjaš svojih začetkov ?
Toni: Bil sem majhen, harmonika velika, toda želel sem znati, biti dober in najboljši, zato sem trmasto vadil in vadil in čez čas kar nekajkrat osvojil naslov Zlata harmonika Ljubečne. Veliko sem nastopal tudi na TV, spoznal
ogromno ljudi, videl precej sveta in na žalost spoznal tudi to, da pri glasbi ni vse tako, kot je potem videti na odru. Veliko stvari se dogaja tudi “za zaveso41, vendar o tem ne bi govoril.
SRŽ: In potem si služil domovini. Si imel v tem letu dni kaj časa za svoje ustvarjanje?
Toni: Bolj malo. Služil sem pri vojni policiji in sem imel urnik več ali manj vedno poln. Izkoristil pa sem čas, ko so drugi spali in sem vadil po skritih kotičkih, da jih ne bi motil. Vmes sem imel tudi nastop na TV za furmanski praznik in mislim, da v letu služenja vojaškega roka nisem nič izgubil.
SRŽ: Kqj pa nastop na Marjanci? Slišati je bilo, da ste pustili nadvse dober vtis in da...
Toni: Res je. Radio Maribor nas je povabil k sodelovanju in tako smo se znašli v dvorani Tabor na mednarodni paradi viž, ki jo vodi Vinko Šime k. Moram povedati, da so letos nastopili v večini ansambli iz sosednje Avstrije, od naših pa le Alpski kvintet, Štirje kovači, Prerod, Sre-denšek in mi z Vražjo polko, ki je v triu kitare, baritona in harmonike izredno mojstrsko izpeljana - vsak instrument pride do izraza in je pravi užitek za poslušanje. Da je to res, je pokazal tudi bučen aplavz v dvorani; publika nas je lepo sprejela, Alpski kvintet pa nas je celo povabil v Gorje pri Bledu na svojo 25. obletnico.
SRŽ: Kakšni pa so tvoji načrti v prihodnje?
Toni: Moja želja je že od nekdaj bila sestaviti profesionalni ansambel in mislim, da
SRŽ: Nam lahko zaupaš, kaj si počel potem, ko si se vrnil domov?
Toni: Ja, potem sem začel razmišljati o kaseti, ki sem jo želel čimprej posneti. Rezultat tega pa je, da se mi je pred kratkim to tudi posrečilo. Kaseto sem posnel s Francijem Arhom (basist) iz Krškega in z Romanom Her-volom (kitarist). Franci je sicer kapel-mojster v Kapelah in pa državni prvak v pozavni, Roman pa je prav tako profesionalec. Kaseto smo posneli v studiu 22 v Mariboru in to v rekordnem času (v sedmih urah deset skladb). Producent kasete je Boris Rošker, izšla pa bo (najverjetneje) pri RTV Slovenija, lahko pa tudi pri Helidonu, kajti oboji so pokazali zanimanje. Na tej kaseti je pet lastnih skladb, venček narodnih, Snežni valček in pa malo Avsenika in Burnika, vse pa so zelo kakovostne, precej virtuozne in moram reči, da sem kar zadovoljen, saj sem dosegel svoj namen.
sedaj to niso več sanje. JI spomladi nameravam raz^j I sestav, verjetno na kvinj I vključiti še petje in poteflj j bom začel z glasbo ukvau * profesionalno; po vsej vel! nosti v tujini, kjer vidim H ] še možnosti kot doma. * pričan sem tudi, da bo® daj, ko sem si našel spon! ja, ki me bo finančno po< ral, lahko lažje in hitreje d' in tako prej uresničil s' ' ambicije.
SRŽ: Toni, hvala za j pogovor in veliko uspf tako na tvoji glasbeni potil' v zasebnem življenju.
Gostilna KMEČKI HRAM
OTOK d.o.o. Kostanjevica na Krki
IGRE IN POLETJE NA KRKI
sobota, 6. julija 1991 ob 17.00 uri
otvoritev ČOLNARNE (kajaki, kanuji, ribiški čolni) otvoritev
LETNEGA VRTA GOSTILNE “KMEČKI HRAM“
ZABAVNE IGRE za vsakogar PROMENADNI KONCERT GODBE NA PIHALA PLES NA VODI IN ŠE MARSIKAJ
PRIDITE, ZABAVNO BO !!!
Tako Toni o sebi. Kdo|| pozna in kdor je že kdaj ^ kakšno njegovo skladbo, ’ da je svoje delo opisal skromno, kdor pa je sedaj I vič slišal zanj, ga bo prav I tovo želel spoznati.
□ Tatjana Vertovi
m Mercator - Sremič
TRI LUČKE
za vas smo pripravili:
- vsak petek od 19. do 23. ure večer cocktailov ob zvokih citer
- vsako soboto ob 20. uri glasba za ples. Igra ansambel Čarli
- ob nedeljah družinska kosila
Bodite naš gost, ne boste razočarani. Rezervirajte svojo mizo na telefon: 0608/3 1 -075
KUPON ŠT. 5
BAMB0LA
L 0TR0V SA | # TVOJIH USANA ,
Y0JRIDE
PRETEND
MOJA DAMA
Drage bralke in braki, ki ste hkrati tudi poslušalci »Studia BREŽICE«!
Radi bi vas opozorili na novo oddano radia POSAVJE, ki oddaja na valovni dolžini 88,9 MHZ in 1584 KHZ. Oddaji, ki bo verjetno razveseljevala in hkrati tudi združevala vse generacije, smo dalo naslov »SUPER 4«.
To je glasbena oddaja , v kateri vam bomo »vrteli« glasbo iz naše mladosti pa vse do najnovejših svetovnih hitov. Seveda nismo pozabili tudi na slovensko glasbo, ki se nam morda prav v tem času zdi prepotrebna zvočna kulisa te, v molovskem akordu napisane vsakdanjosti. Ko smo oblikovai oddajo »SUPER 4«, smo predvsem mislili na vas -poslušalce. Da ne bi te rubrike z naslovi »VEČNO LEPE, POPULARNE DOMAČE, MELODIJE IZ VSEH VETROV in IZ TUJIH LOGOV« oblikovali samo mi, smo urejanje prepustili prev vam.
Na kuponih, ki so pred vami, boste našli ze vpisane melodije za vsako rubriko posebej, vi pa lahko lestvico oblikujete tako, da obkrožite en predlog iz vsake rubrike, pod njo
K pripišite svoj novi predlog. Tako mo dobili vrstni red in popularnost posamezne skladbe, oziroma imena prvih štirih melodij (SUPER MELODU) in od tod tudi naslov oddaje »SUPER 4«. V imenu uredništva vam želimo veliko prijetnega ob poslušanju in ustvarjanju oddaje »SUPER 4«, ki bo na sporedu vsak četrtek ob 18. uri na valovih STUDIA BREŽICE.
Andrej Pintarič
TELEFON
MELODIJE IZ VSEH VETROV
KUPON ŠT. 6
MOJ
PREDLOG
TELEFON
NASLOV
^yunjn99M^>
16