KbJO XVIII. — številka 52
^ttanovitelji: občinski odbori SZDL Je-
*^nlce, Kran|. Radovljica, Skofja Loka ^   Tržlč. — Izdaja časopisno pod-»Gorenjski tisk« — Glavni in Ugovorni urednik SLAVKO BEZNIK
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
KRANJ, sobota, 9. 7. 1966
Lena 40 pai ali 40 starin dinarie*
List izhaia od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. jamiaita 1958 kot poltednik. Od 1. januarji 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah In s o b o t a b
ZA GORENJSKO
^ seje občinskega komiteja ZK v Kranju
Stvar vseh ljudi
Kranj, 8. julija — Na današnji seji občinskega komi-t%ja, kateri so prisostvovali Udi sekretarji nekaterih to-arniških komitejev, so razpravljali o nalogah komuni-
stov za uresničevanje sklepov brionskega plenuma CK 5»KJ.    Kot so ocenili je to
tvar vseh občanov, vseh lju-Si in ne zgolj le članov ZK. Vre za zavračanje vseh pojavov centralizma, naciona-
^zma in utrjevanja samouprave za samostojnejše gospodarjenje delovnih organizacij in podobno.
Že prihodnji teden bodo širši sestanik po delovnih organizacijah in na terenu, kjer bodo člani občinskega komiteja in sekretarji osnovnih organizacij tolmačili sedanje naloge članom SZDL, sindikalnih organizacij samoupravnih organov in čim-širšemu krogu ljudi. V ponedeljek je predviden pogovor tudi z vsemi sekretarji osnovnih organizacij ZK, v torek z borci NOB in drugimi.
K. M.
Posvet predsednikov gorenjskih občin
Ob očprti meji
V sredo dopoldne je bilo v prostorih Skupščine občine Radovljica posvetovanje, na katerem so bili navzoči predsedniki bbčin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič ter predstavniki Komisije za turizem pri izvršnem svetu.
Razpravljali so o vprašanjih   sodelovanja obmejnih , gorenjskih občin z zamejskimi kraji. Tako je bilo govora ■ %   tem   kakšne   stike ima J Xranj z Beljakom in Železno ! ^5aPlo» Trbiž z Borovljami in Radovljica ter Jesenice s Trbižem in Beljakom.
Nadalje so na posvetovanju govorili tudi o problemih urejevanja mejnih prehodov, o pripravah gostinskih, trgovskih in drugih dejavnosti na
Odprta turistična sezona
Na Jezerskem osrednja prireditev v prenovljeni Kazini
turistično sezono itd. Navzočim je bila predložena tudi analiza problemov v maloobmejnem prometu, ki jo je pripravila uprava carine. Predstavniki izvršnega sveta so s predsedniki obmejnih občin Gorenjske ob koncu razpravljali še o problemih izbire v trgovini, proračunskem položaju, prometnem davku ter o vlogi in obveznostih privatnega in družbenega sektorja v gostinstvu. S.
V soboto, 2. julija, je bila na Jezerskem na svečan način odprta letošnja turistična sezona. Osrednja prireditev je bila v prenovljenem hotelu Kazina.
Svečani prireditvi je priso-
Lep pridelek žitaric
Ta teden so na Gorenjskem kmetje začeli z žetvijo žitaric. Medtem ko je ječmen v glavnem že ves v kozolcih, ponekod pa so ga že omeli, sedaj žanjejo rž in pšenico. Najbolj razgibana žetev je v vzhodnih predelih Gorenjske med Kranjem in Kamnikom, pa tudi na Sorskem polju. V severnejših predelih žetev zaostaja za več dni.
V glavnem pa so žitarice zelo lepe in bo pridelek znatno večji od prejšnjih, povprečno dobrih let. Zanimivo je tudi to, da so kljub visoki rasti (rž j« ponekod zrasla tudi do 2 metra) ostale v glavnem Jiepoležane, čeprav je bilo tudi nekaj hudih neviht in nalivov. Letos bo torej razen žita tudi precej slame, katero kmetovalci zlasti pozimi krmijo • tudi živini.
I
Odmevi IV. plenuma CK ZKJ na Gorenjskem
Utrjevati samoupravljanje
Ne gre za osebna nasprotja, marveč za boj med birokratskim etatizmom in samoupravljanjem. Samo z uveljavljanjem človeka, državljana v našem samoupravnem sistemu lahko sleherni član družbe največ prispeva k uveljavljanju sklepov 4. plenuma na Brionih.
To je bila osnovna misel člana izvršnega komiteja CK ZKS Franca Popita, ko je skupno s članom CK ZKS Marjanom Brecljem pred aktivom Gorenjske v četrtek govoril o uveljavljanju zaključkov zadnja plenarne seje CK ZKJ na Brionih. Pogovora so se udeležili vsi sekretarji občinskih komitejev, predsedniki občinskih skupščin, predsedniki sindikalnih svetov in občinskih odborov SZDL.
Glavni namen pogovora je ;bil, kako uresničiti sklope plenuma. V začetku so sekretarji vseh občinskih ko-imitejev poročali tudi o odmevu tega plenuma med prebivalstvom. Povsod so z velikim zanimanjem spremljali poročila in obravnavali
sprejeta stališča. V Kranju in v Tržiču je bilo več primerov, da so ljudje z zaskrbljenostjo govorili o Titu in bili pripravljeni na karkoli za obrambo njegovih misli. V Radovljici so prve dni pokupili vse časopise in se zbirali okrog radijskih in tele-
vizijskih sprejemnikov, že v soboto, zlasti pa takoj po praznikih — v torek in sredo (Nadaljevanje na 16. strani)
stvovalo veliko gostov, opazili pa smo tudi predsednika skupščine Kranj Martina Koširja,  sekretairja občinskega
Za opremo stanovanja dekorativne tkanine
TEKSTILINDUS KRANJ
komiteja ZK Kranj Franca Puharja in druge.
Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem je pripravilo za letošnje leto 17 novih tujskih sob oziroma 34 postelj vefi kot lani. Nekaj več je ludi privatnih ležišč, tako da imajo na Jezerskem skupaj preko 400 ležišč. Vsak dan, razen ponedeljka, bo na Jezerskem zabava s plesom, dvakrat tedensko pa kino predstave.
% Izboljšali in povečali so> 9 tudi trgovino in prodajo 0 turističnih spominkov , v % nekaj dneh pa bodo še % odprli bencinsko črpalko* O novo trgovino na Jezer-% skem in Jezerskem vrhu. % Kmalu  bodo  izdali tudi
# turistični prospekt v na-
# kladi 30.000 izvodov.
Tržič:
Vsaka šola neka] stane
Siavbo osnovne šole heroja Grajzarja v Tržiču-bodo med šolskimi počitnicami temeljito popravili. Predračun del znaša več kot 20 milijonov starih dinarjev, h katerim bo občinska skupščina prispevala 15 milijonov. Ko so na seji občinske skupščine razpravljali in sklepali o najetju potrebnega posojila, so izrekli precej kritičnih besed na račun vseh, ki so imeli pri gradnji te šole kaj besede. Stavba je namreč stara manj kot dve leti, a že od vsega začetka kaže velike pomanjkljivosti. Najhuje je to, da skozi streho in pri oknih močno  zamaka.  Tržičani se
vprašujejo kdo je temu kriv* vendar je jasno, da odgovora na to ne morejo dobiti. Ugotavljanje odgovornosti j« pri nas že tako ali tako močno zamotana stvar. V tem primeru pa je očitno odgovornost zelo porazdeljena. Krivi so naročniki, projektanti in podpisniki načrta podnebnim prilikam neustreznega načina gradnje, tisti, ki so zaradi pomanjkanja denarja projekt med gradnjo spreminjali in izvajalci del. V Tržiču sicer vedo, da vsaka šola nekaj stane, vendar menijo, da gre pri njihovi šoli za neopravičljivo družben* škodo.
Gorenjski politični aktiv se je na sestanku, ki je bil v sredo v Kranju, dodobra seznanil z vsemi nalogami, ki so pred njim zdaj, po 4. plenumu CK ZKJ Jugoslavije. Sestanka se ja udeležil član CK ZKJ Franc Popit — FoU> Perdan
2
NOTRANJA POLITIKA
9. JULIJ 1966 * Gliš
S seje jeseniške občinske skupščine
0 delu sodnika za prekrške
Sodnik za prekrške je nun al lan' obravnavati čez 2000 zadev — Pretepi, vinjenost in razgrajanja so česti prekrški
Na nedavni seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so odborniki razpravljali o poročilu o prekrških in o delu sodnika za prekrške za preteklo leto.
Sodnik za- prekrške je opravil ogromno delo, saj je skupno število obravnavanih zadev čez 2.000. Zaradi prekrškov javnega reda in notranje ureditve je odgovarjalo 1709 oseb. Razčlenitev prekrškov zoper javni red in mir kaže, da so pretepi na prvem mestu, saj je kar 248 oseb odgovarjalo zaradi tega delikta. Tudi kršilcev nočnega miru, razgrajačev in takih, ki vinjeni razgrajajo in
"ovirajo promet ni malo. Takih se je pred sodnikom pojavilo 367. Vozniki motornih vozil in uporabniki javnega cestnega prometa so storili 682 prekrškov. Vinjenih voznikov motornih vozil je bilo v letu 1964 le 75, dočim je takih kršilcev bilo lani veliko več, in sicer 153. Voznikov motornih vozil brez vozniškega dovoljenja je bilo 101, v letu 1964 pa samo 40.
Podatki o hazarderjih ka- ', žejo, da je bilo 30 skupin s j
.108 udeleženci. .Naselja in do- \ movi so še vedno kraji ha-
zardnega igranja, nekaj primerov pa je bilo tudi v javnih gostinskih lokalih.
S področja gospodarstva je bilo obravnavanih 55 prekrškov (predpisi o gozdovih 12, lov 2, ribolov 4, živalske kužne bolezni 15, gostinstvo 10 itd.).
Kako so bili storilci teh prekrškov kaznovani?
Z denarno kaznijo je bilo kaznovano 1513, z izrekom zaporne kazni 98 in z ukorom 23 kršilcev. Politika kaznovanja se je zaostrila tako, da se je povprečna denarna kazen 3830 din v letu 1964 povišala na 5.080 din v preteklem letu. Povprečna izrečena zaporna kazen pa je v preteklem'letu znašala 20 dni.
Zaradi prekrškov je odgovarjalo tudi 33 mladoletnikov in 15 tujih • državljanov.
Odborniki so se na seji izrekli za strožje kazni kršilcev zoper javni red in mir ter tistih, ki uničujejo parke in nasade. J. V.
Odkritje spomenika v Besnici
Prebivalci Besnice pri Kranju so v počastitev Dneva borca pripravili zelo lepo žalno svečamost, ki so jo izvedli v nedeljo zjutraj ob odkritju novega spomenika. Spomenik, za katerega so prispevali z denarjem, materialom in delom, • so posvetili 28 padlim borcem in talcem iz svojega kraja ter poljskemu partizanu in neznanemu borcu, ki tudi ležita v skup-
nem grobu na njihovem pokopališču. Svečanosti so se poleg, domačinov in številnih svojcev žrtev fašizma udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Kranj ter zastopniki skoraj dvajsetih krajevnih organizacij združenj borcev iz bližnjih krajev. K bogatemu programu je prispeval krainjski pihalni orkester, sicer pa eo ga
v celoti izvedli pevci in rt citatorji besniškega kulturr prosvetnega društva, ki nos ime znanega borca domačin-Jožeta Paplerja. Posebno primerno in ganljivo so ro# zbranimi zveneli kratki Žr? Ijenjepisi vseh, katerih imt' na so na spomeniku, saj jt bil tako spomin nanje zeK živ tudi tistim, ki jih »i^ poznali.
V nedeljo (3. julija) so v Besnici odkrili spomenik žrtvam NOB — Foto Franc Perdan
Po Križki in Jezerski planini na Krvavcu
ožilje pastirjev in turistov
Križka in Jezerska planina, začetek julija — Zgodnjepopol-dansko sonce neusmiljeno pripeka in žge moj mlečnobeli hrbet (ki zdaj., ko to pišem, ni več mlečrrobel pa tudi rjav ne, ampak rdeč). Na planinah so krave in turisti in pastirji. Krave se pasejo in otepajo sitnih brenceljnov in muh, turisti se samozadovoljno in glasno »rekreirajo« pred svojimi ■vikendi — preurejenimi pastirskimi kočami, pastirji pa pa-.sejo krave, molzejo jih, delajo sir in so bodisi starčevsko -zadovoljninli pa otroško razposajeni (kajti le starejši in otro-šci tod se plamijejo). Blizu je dom na Krvavcu in mogočna an--tena -televizijskega pretvornika, blizu je zgornja postaja žičnice, ki dovaža planince vseh sort, od takih v špičakih in visokih petah do tistih v gojzarjih in s težkimi nahrbtniki. Po vsem Krvavcu so posejani vikendi, po vseh poteh pa potrgano planinsko cvetje. Na shojeni stezi, meti kamni in mravljami, vene ciklama; še diši; ni še pol ure, kar 3o je nekdo utrgal, ker hi bila dovolj lepa (!) med planinsko travo na poseki, lepša je bila v njegovi roki, lepša, kajne, je zdaj na stezi, ko čaka, da povsem ovene in da bo neki čevelj uničil njeno lepoto.
Krvavec je postal pravo sožitje pastirjev in turistov. Krave, telice, voli in biki so povsod in prav tako turisti. Celo okrog hotele živina ne da miru turistom, ki so si tako zaželeli planinskega sonca. Samo pastirjev je bolj malo. Na Križki planini še je nekaj starejših ljudi, ki skrbijo za živino, na Jezerski, planini pa ro pastirji otroci.
»Ze devetnajsto loto pasem živino tu gor!« se je pohvalil 78-Ieini Jože Grilc z Ambroža, kjer se po domače pri nisi pravi Vižence. »Sin z ženo in dvema otrokoma gospodari iloma, jaz pa vsako loto pridom poleti na planino. Navadno priženemo živi-
no sem gor od 22. do 24. junija, nazaj pa gremo 8. Septembra ali kakšen teden pozneje, kakršno je pač vreme; računa se, da 15. septembra ni več živine tod. Letos smo prignali že 12. junija, ker je' zaradi zgodnje pomladi tudi planina prej ozelenela.«
Križko planino, ki meri 252 ha, so kmetje vasi Ambrož, Stiska vas, Ravne, Apno, Senturška gora in Sv. Lenart kupili leta 1928 od lastnice graščine Križ pri Komendi za 800.000 kron. Ze prej so pasli na tej planini, takrat pa so jo Križki prodali, menda zato, ker so tudi sami dajali gor letno po kakšnih 18 glav živine, vendar
so na planino dali rejeno živino, dol pa je jeseni prišla mršava, »ker to ni bila pašna živina«, pravi Joža Martinjak z Ambroža, po domače Obaj-dov. Kolikor deležev je.tai-krat kdo kupil, toliko njegove živine se je potem vsako leto lahko prepaslo na planini; če je kupil npr. delež za 7 glav, je toliko živine smel vsako leto dati v planino. Najmanjši delež je menda za 2 glavi, največji za 14 glav; vendar imata tako velike deleže le dva kmeta. »Danes je planina državna last, vendar imamo mi na njej pašne pravice!« mi je pripovedoval Oba j do v   Joža  z Ambroža.
koče, plačamo po 1000 din, tisti pa, ki imajo živino v skupnem zadružnem hlevu in ki imajo tudi skupnega pastirja, pa plačajo za vse skupaj po 2000 din od glave! To ni prav!« V pašni zadrugi te planine je namreč 36 članov — kmetov, vendar jih ima le 6 svoje koče in hleve, ostali pa imajo skupni zadružni hlev in skupnega pastirja.
Vendar danes le še malo teh koč služi pastirjem in kravam, več turistom. Večina koč je preurejena v vikende. »Živino dam v zadružni hlev, kočo pa v najem!« pravi Obajdov Joža; »oče in mati sta še planova-la, jaz ne več, samo malo pogledat še pridem.« Jože Grilc pa še pase in ima še živino v svojem hlevu, pozimi pa kočo oddaja smučar-
tudi kupil delež na planini, in že od takrat so turisti stalni gostje\ njej, posebno snaH carji pozimi. »Tu imam dv* molzni kravi, tretja je brej ena pa je še doma!« pripov duje; »mleko oddajamo tu stom, prav tako sir, ki ga mi delamo. Včasih smo tudi delali in ga porabili ma, ko še ni bilo toliko t stov, danes pa ga lahko odda mo. Sir delamo iz kisleg mleka, ki ga postavimo na šporget in kurimo toliko časa, da se voda odloči; potem to odnesemo ven in precedimo v torilo (toriu pravijo pc domače, je pa to lesena skleda), da sirohka (knjižno: sirotka) odteče, v trebušastem cedilu pa ostane hlebec sira.« Sirotko je. včasih Jože Grilc pokrmil prašiču, zdaj1 pa je svinjak ob njegovem hlevu prašiča   nima več,
prazen
fssssmmmmsmmmmmmMmmsmmmmm
.Vlimica Kuhar (Dovarjeva z Ambroža, stara 12 let), Slavka Bodlaj (Kavarjeva iz Zakala, 14 let), Mici Močnik (Mošni-kova z Ambroža, 15 let) in Vido Grilc (Goznikov z Ambroža, star 12 let) preživljajo počitnice na Jezerski planini na Krvavcu, kjer pasejo okrog 130 glav goveje živine
~$X</.-c\
»Nekaj pa ni prav: lani smo zadrugi v Cerkljah plačali po 1000 din pašnine za vsako glavo živine, čeprav sami pa-semo, sami čistimo planino in sami skrbimo za ograje. Mi, ki imamo svoje hleve in
jem in tudi poleti prenočuje turiste, saij ima v koči razen kuhinje z dvema pogradoma še dve sobi, eno spodaj zraven špajze in kuhinje, eno zgoraj pod streho. Kočo je naredil leta 1938, ko je
pravi, da ga ne more nositi v planino, ker je že prestar, razen tega pa je invalid od mladih let, ko se je prehladi], zdravili ga niso, pa se mu je posušil kostni mozeg, pravi, in zdaj ima eno nogo
* JULU 1966 * GLAS \—-„-
GOSPODARSTVO
Slovesna otvoritev nove pekarne v Lescah
Vreteklo soboto sta predsednik skupščine občine Jesenice to-Variš Ludvik Slamnik in predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Franc Jere prerezala vrvico in s tem uradno in na slovesni način predala obratovanju nov sodobni pekarski obrat v Lescah.
Slovesnosti so se udeležili ^udi predsednik skupnosti jugoslovanskih železnic dr. Marjan Dermastja, generalni direktor zvezne direkcije za prehrano Duško Avramovič, predstavniki vseh gorenjskih Občin, predstavniki vseh slo-
venskih in nekaterih drugih žitnih podjetij, predstavniki družbeno političnih in gospodarskih organizacij ter banke.
Predsednik delavskega sveta delovne enote Gorenjske, v katero spada tudi nov pekarski obrat, je v kratkih čr-
Vsak petek degustacija v Murki
»Kdor zna, ta ima!« pravijo ljudje, v Lescah pa je to trgovsko podjetje Murka. Pretekli teden je Murka poleg parkirnega prostora svoje poslovalnice v Lescah odprla nov bife »Jurček«.
»Bife je namenjen kupcem Murke, predvsem tistim iz okolice, ki letno prinesejo v Lesce 1.200.000.000 S din!« je dejal direktor Murke tovariš Miloš Šter. Na parkirnem prostoru   bodo priložnostno
skrčeno, neuporabno. Prejšnja leta je sirotko dajal neki ženski v bližnji koči, ki je imela prašiča, zdaj pa ga tudi ona nima več, vse pomije letos popije ena izmed njegovih krav.
Prav  tako kot  Križko so turisti okupirali  tudi Jezersko planino.  Ker koče niso več le občasna bivališča pastirjev, ampak bolj ali manj stalna     bivališča, vikendi, imajo tudi svoje hišne številke.   Pastirska    koča kmeta MoŠneka z Ambroža na Jezerski planini ima npr. nad vrati tablico z napisom »Ambrož pod Krvavcem 17«, doma pri njih pa je hišna številka 2. Te koče, ki je povsem    lesena,    nairejena iz brun,  se drži   zraven šupa, ki je* odprta proti jugovzhodu, v njenem zadnjem delu pa je svinjak in v njem še prašiči, naprej v isti vrsti pa sta dva hleva za živino, tudi lesena. Jugovzhodno od koče in hlevov je ograjen prostor za živino, ki mu pravijo  osek;  lesenim  vratom v ta ograjen    prostor pravijo lesa. Nekatere koče in hlevi na Jezerski .planini spominjajo   na   Veliko   planino po okroglem oziroma elipsastem tlorisu in  po strehi, kriti s skodlami, ki sega skoraj do tal. Izrazit primer tipične ve-likoplaninske  pastirske koče je Jagcscova z Lenarta, ki pa je preurejena v vikend; pod isto streho, ki sega nizko do tal in ki je v tlorisu elipsa, so prostori za živino in za pastirja.  Ponekod drugje, npr.
prodajali raznovrstno blago po znižanih cenah.
V bifeju bo vsak petek brezplačna pokušnja raznih proizvodov n. pr. kave, cigaret, alkoholnih pijač, raznih vrst juhe in si. Ko so odprli bife, so dva dni dajali brezplačno na pokušnjo kavo in cigarete Morava ;n Filter 57, izdelke tobačne tovarne Ljubljana.
JOŽE VIDIC
pred Dovarjevo kočo z Ambroža, pa je s polkrožno streho pokrit samo prostor, ki ga imenujejo vopa (knjižno: lopa); na obeh straneh ima> vhod, ki ni zaprt z vrati, ampak le z ograjo, ki se lahko odpre in zapre; vse ostalo, koča in hlev, je pravokotne oblike z dvokapno streho, kot večina zgradb na teh dveh planinah na Krvavcu. Nedvomno gre torej za vpliv Velike planine, ki pa se tod ni uveljavil.
Ko sem po Jezerski planini iskal pastirje, jih nisem našel. Po vseh kočah, ki naj bi bile pastirske, a so bolj ali manj preurejene v vikende, so bili turisti. Potem sem vprašal otroke, ki so se z žogo igrali igro med dvema ognjema, kje so pastirji. »Tu!« so mi samozavestno odgovorili; »mi smo pastirji!« Štirje otroci, štirje učenci, stari od 12 do 15 let, pasejo živino na tej planini! »Le eden je starejši, 58 let star, vendar gre zjutraj domov, delat na kmetijo, zvečer pa se vrne!« so mi pripovedovali; »to je Anton Jagodic, Omperhov z Ambroža št. 6. ki pase 16 glav živine.« Nekajkrat sem jih povprašal, če jih ni nič strah. »Nič!« so mi brez pomisleka odgovarjali. Vsak v svoji koči spi, vsak ima toliko in toliko živine na skrbi, nekaj domače in še tujo, sami mol-zcjo krave in izdelujejo iz mleka sir in maslo, sami postrežejo turistom, če pridejo in si zaželijo skodelico mleka ali sir ali kaj drugega. V Do-
tah orisal pomen novega obrata za gornji del Gorenjske, nato pa so si gostje ogledali obrat. Gest je so se zelo pohvalno izrazili o novi pekarni, slišali smo celo, da je lepša cd ljubljanske.
Pekarna je medobčinska investicija občin Radovljica in Jesenice, kombinata »Žito« Ljubljana in banke.
Na kolektivu novega obrata je. da novo sodobno opremo, oziroma mehanizacijo izkoristi za peko čim boljšega kruha in peciva.
JOŽE VIDIC
Blejski turistični promet
Manj domačih in več tujih gostov — Do 20. junija 4.604 gostje več kot lansko leto — V maju največji izpad domačih gostov
Blejski turistični promet v prvi polovici leta (do 20. junija) teče v znaku številčne premoči tujih nad domačimi gosti. To sicer ni nič nenavadnega, saj je podoben položaj na Bledu že od leta 1963, ko je bilo na Bledu prvič več tujih kot domačih gostov.
Čeprav je bilo število domačih gostov v prvih štirih mesecih skoraj enako lanskemu letu (187 več) je prišlo do velikega izpada v maju (7.113 manj) in junij (4.693 manj). Tako znaša skupno število domačih gostov v prvih šestih
Zbor občanov v Lahovčah
V nedeljo, 10. julija, dopoldne bo v Lahovčah pri Cerkljah zbor občanov za vasi Lahovče in Vopovlje, ki ga sklicuje svet krajevne skupnosti Zalog.
Prebivalci Lahovč in Vopo-velj bi radi modernizirali cesto, ki vodi skozi vas. Približno 1400 metrov dolg odsek je zaradi vedno močnej-
šega cestnega prometa zelo slab. Ker bi modernizacija ceste veljala okoli 17 milijonov starih dinarjev, krajevna skupnost pa teh sredstev nima, so sklicali zbor občanov. Na njem naj bi se občani izrekli za uvedbo krajevnega samoprispevka ali ne. Zbrani denar bi porabili izključno samo za ceste.
mesecih 45.075 kar je za 11.619 manj kot lani.
Število tujih gostov je v stalnem poraistu. Do začetka maja jih je bilo 15.979 (6.187 več kot lani), v maju 14.301 (4.674 več) in do 20. junija 25.552 (5.362 več). Skupno število tujih gostov znaša 55.07S kar je za 16.223 več kot lani.
Na osnovi teh podatkov so vidi, da je do 20. junija obiskalo Bled 100.057 gostov, pri čemer se je močno povečalo število tujih gostov. Izpad obiska domačih gostov se pozna v prvi vrsti zaradi manjšega števila šolskih skupin.
Za sedaj še niso urejeni podatki za prvo polletje, vendar je popolnoma jasno, da se je promet močno povečal.
P. C.
Jože Grilc pred svojo kočo na Križki planini — Foto Triler
varjevi koči sem na vratih videl celo cenik. In Dovarjevo de'.cl e z' Ambroža št. 5, Mimica Kuhar, stara 12 let, v šolo pa hodi na Senturško goro, je bila tudi najbolj zgovorna in korajžna, največ je vedela povedati. »Pasem 37 tujih glav živine, v glavnem telice, vole in bike, razen tega pa še 5 domačih, skupno torej 42. No, da ne pozabim: še dva konja imam, domača. Sama tudi molzem in izdelujem sir in puter. Zdaj imam le eno molzno kravo, ena pa je breja.« Mimica bo med počitnicam; precej zaslužila in dolgčas ji tudi ne bo. »Od vsake krave mi plačajo po 1500 din, od teličkov pa po 1000 din!« se je pobahala, potem pa še povedala, da bo
denar njen, ne očetov ali mamin. Seveda, saj ga bo sama zaslužila!
Razen nje pasejo živino iz vasi Zakal, Komenda, Stu-čenga, Podgorje, Kokra in Ambrož še Slavka 'Bodlaj, Kavarjeva iz Zakala št. 5, stara 14 let, Mici Močnik, Mošnikova z Ambroža št. 1, stara 15 let in Vido Grilc, Goznikov z Ambroža št. 3, star 12 let. Mici ima okrog 60 glav živine, Vido 25, Slavka pa le 2. Pridni so, to jim je treba priznati.
Dvoje bi bilo treba poudariti ob koncu zapisa o planinah na Krvavcu: prvič — da sta se ob na zunaj manjših spremembah na arhitekturi tod lepo ujela turizem in paša živine in da imajo od te-
ga sožitja korist tako turisti (koče so narejene, le malce preurediti jih je treba, razen tega jim je vedno na voljo sveže mleko, sir in maslo) kot kmetje"— lastniki koč, živine in pašnih pravic (postranski zaslužek z oddajanjem koč v najem, s prenočevanjem priložnostnih turistov in s prodajo mleka. in mlečnih izdelkov); in drugič — ljudi, ki bi planovali, ki bi hoteli poleti z živino v planine, je vse manj, ljudi za delo na kmetijah- je vso manj, zato so tod le šc starejši, za druga dela manj sposobni, in otroci, ki na ta način zelo koristno in tudi prijetno preživijo počitnice.
A. Triler
A
KULTURA IN PROSVETA
9. JULIJ 1966 * GLAS
Etnografska razstava v Mestni hiši v Kranju
Gorenjska kmečka skrinja
Do 4. avgusta bo v galeriji Mestne hiše v Kranju odprta za-nimiva razstava o gorenjski kmečki skrinji, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Skrinje za razstavo so zbrane z vse Gorenjske. Pozneje bo razstava obiskala še druge kraje na Gorenjskem, najprej (od 15. avgusta do 15. septembra) pa si jo bodo lahko ogledali turisti in domačini v Festivalni dvorani na Bledu.
Razstava je skrbno pripravljena, čeprav obiskovalci (ki pa jih je malo!) pogrešajo vslike. Samo razstavljene 6kriiye s skopimi legendami in z nekoliko izčrpnejšimi pojasnili o razvoju in pomenu gorenjske kmečke skrinje, pa nekaj delov drugega poslikanega pohištva, nekaj stare obleke in nekaj starih okenskih mrež za okras po <?tenah — samo to jih ne zadovoljuje. Fotografije, morda tudi barvne, drugih skrinj in detajlov bi razstavo zelo poživile, tako prazna ne bi bila.
Kljub temu pa razstava do-I i pove o skrinji posebno tistemu obiskovalcu, ki se potrudi in tudi kaj prebere. Na začetku npr. piše: ^
»Skrinja je najstarejši in dolga stoletja najvažnejši kos pohištva, ki je služil v različne namene: shranilo za žito, živila, obleko, v srednjem veku tudi kot stol in postelja. V stanovanjski kulturi višjih stanov jo je v čfsu baroka začela izpodrivati omara. Bolj trdoživo se •je obdržala v uporabi med pod-eželskim prebivalstvom. Po gorenjskih kmečkih domovih je vse do konca 19. stoletja pomenila ^najvaž-nejši shrambcni kos pohištva .. .«
Pozneje: »Z nastopom industrializacije in novih družbenih sprememb, ki so proti koncu 19. stoletja bistveno posegle v preobrazbo naše ljudske kulture nasploh, je skrinja začela izgubljati svoje mesto v notranji opremi
gorenjskih kmečkih domov. Prav iste silnice so vodile k zatonu tudi naše ljudsko slikarstvo. Skrinja je ob koncu fetoletja izgubila hkrati svojo funkcionalno in dekorativno vrednost. Iz hiš, kamer in čumnat, ki jih je s svojimi živopisanimi barvami krasila in jim dajala vzdušje tople domačnosti, jc odhajala na podstrešje in se pridružila skromnejšim in starejšim skrinjam v funkciji shranila za žito. Najbolj trdoživo se je obdržala v uporabi v Zgor-njesavski dolini, kjer po posameznih domovih še vedno služi kot shramba za obleko. Posebno v Ratečah je skrinja vse do danes ostal^del notranje opreme.«
Le iz teh dveh citatov obiskovalec lahko zve kaj o funkciji gorenjske kmečke skrinje. Poudarek razstave je na oblikovni in dekorativni podobi in razvoju skrinje, od najstarejše strehaste skrinje, o kateri imamo podatke že iz antike, pa do »primera degeneracije našega ljudskega slikarstva ob koncu 19. stoletja« na skrinji z letnico 1892, izdelek slikarja in mizarja Janeza Hrovata iz Podkorena. Nedvomno je prav, da etnografi in umetnostni zgodovinarji raziščejo likovno plat skrinj, razdelitev in po-slikavanje prednje stranice, motive, ki se pojavljajo na prednji in končnih dveh stranicah, posamezne slikarske delavnice, konstrukcijo skrinje itd. Take raziskave lahko veliko povedo o življenju naših prednikov, ki so skrinjo
uporabljali za shranjevanje najbolj dragocenega: obleke, nakita, knjig, drobnih vsakdanjih potrebščin, tudi denarja, pa žita, suhih krhljev in hrušk itd. Ob tem pa bi morali vsaj enakovredno skrinjo obdelati tudi z druge, funkcionalne plati. Na razstavi ne zvemo ničesar več, kot tisto, kar smo citirali zgoraj, o uporabi skrinje: za kaj vse so jo uporabljali, kaj so shranjevali v njej, kje je bilo kaj v njej, kako je notranji prostor skrinje razdeljen z različnimi predali in policami in za kaj se služili posamezni ti prostori? Ničesar ne zvemo o velikosti skrinje, o številu skrinj, ki jih je imela kmetija določene velikosti v določenem času in določenem prostoru, ničesar o njeni vlogi pri bali kmečke neveste, ničesar podrobnejšega o tem, kje je imela skrinja svoje mesto v posameznih prostorih kmečkega doma in za posamezne funkcije.
Prav tako bi bila zanimiva podrobnejša analiza vzrokov, ki so privedli do tega, da skrinja ni več zadoščala zgoraj navedenim njenim namenom, da so jo izpodrinili drugi kosi pohištva in drugi načini shranjevanja nekaterih živil; to bi bilo zanimivo še posebno zato, ker skrinjo starejši ljudje tudi v okolici Kranja delno še vedno uporabljajo.
WkNi to kritika zaradi kri-Ikc, ampak le ugotovitev, da sicer lepo in skrbno pripravljena razstava nc daje prave slike gorenjske kmečke skrinje, ne daje njene celotne slike. Mislim pa, da bi to moral biti cilj take razstave.
Triler
V nekaj stavkih
SKOFJA LOKA: razstava v ljudski knjižnici — V škofjeloški ljudski knjižnici razstavlja v juliju in avgustu Marija Kajzar, predmetna učiteljica za likovni pouk a«! osnovni šoli Trata pri Skofji Loki. Razstavlja 17 olj, v glavnem portrete, krajine in tihožitja. Razstava je prvi prikai njenega likovnega ustvarjanja in je vzbudila precejšnje zanimanje.
BLED: drugi kongres grafičnih oblikovalcev, včlanjenih J organizacijo ICOGRADA — V ponedeljek (11. julija) se b« na Bledu začel drugi kongr-s grafičnih oblikovalcev, ki so včlanjeni v mednarodno organizacijo ICOGRADA. Kongres bo trajal do 16. julija. V času kongresa, 14. julija, bo v Festivalni dvorani tudi revija jugoslovanskih narodnih plesov in pesmi, ki jo bo izvedel svetovnoznani folklorni ansambel »Lado« iz Zagreba. — ICOGRADA je mednarodna zveza organizacij grafičnih oblikovalcev, ki so jo ustanovili aprila 1963 v Lofl-donu. V njej je včlanjenih 28 vodilnih združenj za grafično oblikovanje iz 19 držav. Namen organizacije je povečati pomen in kakovost uporabne grafike: oglaševanja, embalaže, filmskih in televizijskih sredstev, prometnih, industrijskih in splošnih vizualnih informacij. Na letošnjem kongresu bodo obravnavali predvsem tehnologijo grafičnega oblikovanja if vizualnih komunikacij, vzporedno s kongresom bo od 11. do 13. julija tudi študentski seminar, na katerem bodo razpravljali o znakih in simbolih; ki naj pomagajo odpraviti jezikovne pregrade med narodi. Kongres bosta spremljali tudi specialni razstavi, ki bosta obsegali dela s pod ročij, ki jih bosta oo-ravnavala kongres in seminar.
TRŽIČ: Koncert združenih godb Borovlje in Tržič - Preteklo nedeljo dopoldne (3. julija ob 10. uri) je bil na trgu pred občino v Tržiču koncert združenih godb koroškega mesta Borovlje in Tržiča. Koncert sodi v program sodelovanja Tržiča s tem koroškim krajem.
KAMNIK: otroška pantomima »Kraljična Srebrna in snežinka Mala« — Konec junija je kamniški Zavod za estetsko vzgojo uprizoril otroško pantomimo (igro z gibi brez besed) »Kraljična Srebrna in snežinka Mala«. Scenarij in koreografija sta delo Milice Buhove, članice baleta SNG v Ljubljani Zavod je ob koncu šolskega leta pripravil tudi posebno raz stavo za mladino. >>
PRESKA: 110-letnica osnovne šole — Osnovna šola v Preski pri Medvodah je konec junija slavila svoj 110. jubilej. Za to priložnost so pripravili razstavo publikacij in dokumentov ki med drugim kažejo,,da so šolo najprej preuredili iz me* narije, leta 1930 so zgradili novo, k tej pa so leta 1964 prizi dali nov objekt z modernimi učilnicami in kabineti.
Preurejen klubski prostor
Dve leti je od tega, odkar so v Preddvoru odprli klubske prostore v sedanjem kulturnem domu, ki so bili za tamkajšnje razmere potrebni. Sedaj se je komite Zveze mladine skupno s tamkajšnjim Kulturnim društvom odločil, da obstoječe prostore preuredi in da poživi dejavnost kluba, ki je sedaj skoraj popolnoma zamrla. Tako bodo sedaj naprej v klubu zabavni
Tudi na
V začetku prihodnjega meseca bodo tudi prebivalci Jezerskega lahko gledali televizijski program. Prav sedaj opravljajo zemeljska dela za postavitev televizijskega pretvornika, ki bo stal na kraju »Rozmanovo« na Zgornjem Jezerskem. Prebivalci bodo vsa zemeljska dela opravili
večeri in druge prireditve ' okviru kluba se bodo začeH priprave za proslavo 130* letnice rojstva prve slovenske pesnice Josipine Turno-grajske, ki se je rodila ift umrla v gradu Turn na*! Preddvorom, kjer je sed4 dom onemoglih. Ta slovenski pesnica ima pred grado* svoj, na žalost precej zane' marjen spomenik.
K.
skem TV
s prostovoljnim delom. Co lotna investicija bo veljala' milijonov 800 tisoč starih di narjev.
Sedaj na Jezerskem nc m'" rejo spremljati televizijske;: programa, ker so v mrtva kotu, vendar imajo kljub t. mu že 10 televizijskih sprt jemnikov. R. C
Novi prostori za knjižnico
razstave o gorenjski kmečki skrinji v galeriji Mestne hiše v Kranju - Foto Franc Peidan
Te dni se je ljudska knjižnica v Lescah preselila v novozgrajeni Družbena dom. Po sodobni opremi in prostoru sodi med najlepše v radovljiški občini. Opremo zanjo
jc izdelala Tovarna verig, je tudi investitor družben«! doma.  Knjižnica  bo pričel poslovati v novih prostorih soboto, 9. julija, ob 18. uri.
9. JULIJ 1966 * GLAS
PANORAMA
m dni
po SJfVfit
Včeraj in danes je na obisku v Kairu predsednica Indije Indira Ghandi. To je njen prvi obisk v ZAR .V tem mesecu bo indijska predsednica obiskala tudi Beograd. Ti stiki sodijo v. okvir priprav za trojno konferenco, ki bo letos jeseni.
V Bukarešti je bil ta teden sestanek politično-posve-tovalnega odbora varšavskega sporazuma. Na sestanku so sprejeli tudi deklaracijo o agresiji ZDA v Vietnamu .V deklaraciji piše, da so države članice varšavskega sporazuma pripravljene nuditi DR Vietnamu vsa potrebna sredstva za obrambo, vključno s tem, da" omogočijo prostovoljcem odhod v to de-žslo.
Ameriška letala še naprej bombardirajo severnoviet-Tiamsko prestolnico Hanoi in Haiphong.
Britanski premier Wilson bo 16. julija odpotoval na dvodnevni obisk v Moskvo. Formalno bo odpotoval na o-tvoritev britanske industrijske razstave, bo pa gost sovjetske vlade.
Francoski predsednik Pom-pidou in britanski predsednik \Vilson sta se pretekli četrtek pogovarjala o morebitnem vstopu Britanije v EGS. Opazovalci menijo« da so kljub sestanku njuna osnovna stališča ostala nespremenjena.
V Trstu je v četrtek prišlo do novih demonstracij zaradi nameravane ukinitve ladjedelnice sv. Marka. v
iz slovenskih zamejskih časopisov
SLOVENSKI VESTNIK
Preteklo soboto so se začele 17. poletne kulturne prireditve na Petrovi gori v Brezah. Domači igralci so se predstavili občinstvu z dramo znanega sodobnega avstrijskega avtorja Fritza Hochv.alderja »Sveti eksperiment«. To soboto je na sporedu ljudska igra Bertolda Brechta »Gospod Puntila in njegov hlapec Mat ti«.
V nedeljo, 21. junija, so gostovali v Bilčovsu igralci prosvetnega društva Svoboda iz Tržiča. Z igro »Globoko so korenine« so prijetno presenetili in navdušili vse- obiskovalce.
11. in 12. junija je bil v St. Vidu ob Glini tradicionalnr peti festival koroške narodne pesmi. Nastopilo je 48 pevskih zborov z već kot 1000 pevci. ,
Ljudje in dogodki
Pomemben sestanek vzhodnega vrha
V Bukarešti sedijo v teh dneh za mizo vsi najvišji voditelji vzhodnoevropskih držav, ki so včlanjene v varšavski pakt. Pogovarjajo se skupaj z vojaškimi strokovnjaki o tej zvezi. Poudarek jc na političnih ocenah, saj zaseda telo, ki ne razpravlja o problemih, ki so izključno vojaškega značaja. Priprave za sestanek političnega posvetovalnega odbora držav članic varšavskega sporazuma so tekle že nekaj mesecev. Pred
V
tem najvišjim sestankom v Bukarešti so se v maju letos sešli še obrambni ministri članic, kmalu za njimi pa še zunanji ministri. Obširne priprave kažejo, da so odnosi v varšavski zvezi potrebni temeljite presoje in ocene. Nekatere stvari s samih priprav so že nekoliko znane. Zlasti mnogo na vzhodu v zadnjem obdobju razpravljajo o sistemu evropske varnosti. Pri tem politični ljudje vedno bolj spoznavajo, da vojaške zve-
ze niso zadostno jamstvo za varnost, ki si jo države v današnji Evropi želijo.
Po drugi strani pa skrbi zaradi evropske varnosti, ki je bila v pogojih vojaških zvez prej nevarnost kot pa varnost, sovpadajo tudi z zanimivimi dogodki v vzhodnoevropskih državah. Vzhodni vrh začenja svojo razpravo po dveh zelo posrečenih obiskih, de Gaullo-vem v Moskvi in Cu En Lajevem v Bukarešti. Nimamo namena, da bi ta dva obiska po političnem pomenu med seboj vzporejali, značilno pa je kljub temu, da sta bili povsod udeleženi predstavnici, ki se najbolj upirata vojaški pripadnosti in ve/anosti, na zahodu Francija, na vzhodu pa Romunija. Ze nekaj časa je namreč znano, da v Bukarešti niso več zadovoljni s
trdnimi kleščami v varšavski zvezi. Po sestanku se bo verjetno nekoliko več vedelo, kakšen politični razvo.; bo sledil razpadanju atlantske vojaške zveze na vzhodu. -
Pri tem pa ne smemo zv -molčati, <*da se bo sestanek na vzhodnem vrhu nadaljeval tudi o gospodarskem sodelovanju v zvezi z njihovo gospodarsko skupnostjo SEV. Pričakujejo, da bo izmenjava stališč v tem delu prav tako pestra, zakaj nerazčiščeno je ostalo vprašanje povezovanja in razvoja. Nekatere države se težko odločajo, da bi sprejele skupno gospodarski odejo, ki za vse ni enako dolga, zlasti še, ker nekateri načrti zahtevajo naci«-nalne žrtve za skupne koristi, ki pa še niso prepričljive.
Franc Krč državni prvak v tekmovanju gozdnih delavcev
Tudi živci so odločali
Naslov prvaka iz Zlatega bora pri Titovih Užicah na Jezersko — Franc Krč govori o svojem uspehu
Tega ni nihče pričakoval. Gozdni delavec Franc Krč iz Zg. Jezerskega, ki je v službi pri GG Kranj, obrat Preddvor je bil sicer prvi v okviru podjetja pred dvema letoma, vendar kasneje ni nastopil na slovenskem prvenstvu. Letos je odšel Krč na slovensko prvenstvo v Postojno, kjer je osvojil tretje mesto in tako dobil pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Iz Zlatega bora se je vrnil z naslovom državnega prvaka.
Poiskali smo 37-letnoga Franca. Je poročen in ima 11-letno hčerko Marjanco.
»Težko prenašam pot z avtobusom in sem se zaradi tega po prihodu v Zlati bor počutil preoej neugodno. Bal sem se, da se bom v slovenski ekipi najslabše uvrstil. Precej skrbi sem izgubil, ko sem videl, da imajo tudi o-stali tekmovalci tremo. Dobro, da sem trmast drugače bi obupal.«
Na kaj ste računali pred tekmovanjem?
»Mislil sem, da sem lahko v najboljšem primeru četrti. S končnimi rezultati sem bil, razumljivo, nadvse zadovoljen: 1. Krč (Slov. — GG Kranj). 2. Duh (Hrvaška), 3. Volf (Hrvaška), 4. Kranjc (Slovenija), 5. Zalokar (Slov. — GG Bled) itd. Nastopilo nas je 52 tekmovalcev.«
In kako je'bilo med samim tekmovanjem?
»Gledalcev sploh nisem imel časa gledati. Po prvem dnevu (petih disciplinah) sem vodil pred lanskoletnim prvakom Kranjcem za 1 točko. Domačini so zvečer pripravili manjšo slovesnost, ki pa se
je nisem udeležil. Šel sem spat, ker sem vedel, da me čaka še en naporen dan.«
In drugi dan?
»Mislil sem, da je že vse izgubljeno. Pri drugi disciplini sem imel smolo. Pri sekanju kolobarja sem izgubil pri kvaliteti 30 točk. Tedaj so mi glavni nasprotniki »ušli« po točkah. V zadnjih dveh disciplinah so odločali živci. 2e v naslednji disciplini, pri enostavnem rezu, sva se izenačila z lanskoletnim prvakom, pri skladanju celuloznega lesa pa sem dobil potrebno prednost.«
Ste se za tekmovanje veliko pripravljali?
»Težko je reči kdaj in koliko sem se pripravljal. Treninga je bilo malo — štiri dni pred prvenstvom v Postojni, vendar pa moram šteti v trening tudi 15 let dela v gozdovih. Gotovo je to največ vredno.«
Franc Krč je dosegel tako veliko priznanje in uspeh za svoje delo. Moč, hitrost, izdržljivost, sposobnost močne koncentracije in izredne preciznosti so odločale o državnem prvaku.    Kot prvak je
dobil za nagrado motorno žago znamke Stihi, poleg tega pa' tudi denarno nagrado. V posebni disciplini tekmovanja, v delu z motorno žago,
Franc Krč
je namreč prav tako osvojil prvo mesto.
Konec novembra čakajo Jezer jana nove naloge. V Delnicah bo kot državni prvak branil barve Jugoslavije na mednarodnem tekmovanju. Za tekmovanje se bo pripravljal in prepričani smo, da nad ne bo razočaral.
Na koncu smo ga zaprosili« da naj že sedaj poizkusi prognozirati svoj plasma na naslednjem x državnem prvenstvu. Bil je kratek:
»Nihče še ni bil pri nas dvakrat državni prvak.«
P. Čolnar
1
Sram me je pokazati
Trgovci morajo blago hva-» liti tudi če vedo, da hvale ni vredno. Zato bom opisal primer, ki sem ga doživet na Jesenicah.
Kravata mi je le preveč bingljala sem ter tja, zato sem sklenil kupiti sponko za kravato. Stopil sem v drogerijo na Titovi cesti in vpra-t šal: »Ali mogoče imate sponke za kravate?« »Imamo jih že«, mi jc odgovorila prodajalka, »toda take da me jih je sram pokazati!« Vseeno sem jih pogledal. Ne, da niso lepe, ampak so neuporabne. Zahvalil sem se za prijazen odgovor in jo mahnil križem kražem po jeseniških trgo* vinah, vendar sponke nikjer nisem dobil. Če boste srečali človeka, ki mu kravata bin-glja, potem vedite, da sem to jaz (in da iščem podjetje« ki jih izdeluje).    J. Vidic
P AN URAMA 9 PANORAMA • PANORAMA * PANORAMA © PANORAMA © PANORAMA
O PANORAMA # PANORAMA
Izbrali so nape
ovenko
GORENJSK
Kosnj
(Nadalje' Iz prejšnje
Popoldne, ko sparjeno (če je' začno delati obeh strani pri v nekaj metrov' ke, ki jih posi* jo, da lahko z d skozi in z obeh dajo. Ko delajo' vadno ženske i", jo, moški pa of
Z delanjem treba začeti km<' zato, ker je sen ba še naložiti " Ijati domov zolec.
Pomembno op kladanje sena membno zato, naloženo čim« se voz ne zvrne, to, ker poti do povsod najbolj^ praktičnih zah> naložen voz kmetov estetski ra lepo naložei mahati z nje razširijo po
V1IHA KLINAR: MESTA
V soboto, 2. julija, so v Portorožu izbrali najlepšo Slovenko. Prireditev so pripravili v restavraciji hotela Lucija in je bilo zanjo veliko zanimanje. Vcpdar pa ob začetku prireditve prostor ni bil poln. Vstopnina je bila namreč nič manj kot 3000 do 5000 starih dinarjev. Ko 60 jo takoj po pričetku spustili na 1000 dinarjev, so gledalci napolnili ves prostor nove restavracije ob morju. Prireditev sta vodila televi-
BODICE
f) Hotel sem jo pobrisati iz Kranja preko Gorenje Save in Stratišča. Pu so me prisilili, da sem se vrnil, kosem bil že v Stražišču. Tam popravljajo cesto, toda pri odcepu na to cesto, zadaj za Tekstilindusom ni nobenega znaka ali opozorila. Na prste sem jim našteval odločbe in člene o pravilih za delo na cesti, toda oni so se mi smejali in moral sem nazaj s (ičkom.
% Podobno sem doživel še v Poljanah. Hotel sem parkirati mojega konjička za tam-nkajšnjim gostiščem »Na Vidmu«. Skoraj sem se zaletel v debele cementne cevi, ki so tam položene že tri leta. Nekateri turisti se jezijo. Nekateri pa menijo, da je vodovod Kranj s tem dal še več poudarka razvoju kraja.
zijska napovedovalka Helena Koder in igralec Dušan Jak-šič. Nastopilo je 20 kandidatk, ki so bile enako oblečene najprej v bele obleke, nato pa še v kopalke. Bile so velike od 170 do 182 cm, vitke in stare od 17 do 25 let. Od vseh nastopajočih so jih najprej izbrali 12. Vsaka od njih je nosila svojo številko in se po taktih orkestra, ki ga je vodil Saša Subota, sprehodila po med gledalci speljanem odru. Žirija
Milil
ft Gornjesavčani pa some prisilili, naj jim pripeljem okensko steklo. Mnogi imajo na oknih lepenke in deske. Ko je bila železnica, so take reči kupovali na Jesenicah. Avtobusi pa tega blaga ne vzamejo, trgovine s takim blagom nimajo. Poskusil sem s fičkom. Ni šlo. Naj mi oprostijo!
® Da se oddolžim, sem se odločil, da bom vendar s fič-kom skušal napeljati nekaj zemlje ali karkoli k lesenemu mostu v Mojstrani. Na južni strani so namreč odstranili lesen dohod na most in praznino bi morali z~~*^ " **"* terialom. Pa se jim je zataknilo. Da bi preprečil kako nesrečo, bom pomagal. Tako bom vsaj zavezal jezik nekaterim, češ da samo opravljam in nič ne naredim. Lepo Vas pozdravlja
BODICAR
je nato izbrala šest najlepših. Med posameznimi točka- j mi so nastopali znani jugoslovanski pevci popevk Lado Leskovar, Lola Novakovič, Nada Kncževič, Dušan Jak-šič in Tihomir Petrovič. Od šestih so nato izbrali prve tri. Druga spremljevalka miss Slovenije je bila 17-lctna Mariborčanka Breda PINTARIČ,
prva pa Mirjana PETER-NELJ iz Celja. Za najlepšo Slovenko so izbrali 20 letno študentko Mojco PLATNER iz Ljubljane. Lucija Slovenije je dobila 500.000, prva spremljevalka 300.000 in druga 200.000 starih dinarjev. Vse tri so si pridobile tudi pravico, da se udeleže izbora najlepše Jugoslovamke.
B. B.
Varnostni pasovi in statistika
Dva znanstvenika univerze v Michiganu menita, da bi splošna uporaba varnostnih pasov v avtomobilih samo v tej ameriški državi rešila najmanj 12.600 človeških življenj na leto.
Donald F. Huelke in Paul W./Gikas sta štiri leta proučevala zapiske o smrtnih promet .ih nesrečah, ki so se v tem časovnem obdobju pripetile v državi Michigan.
Njune ugotovitve, ki temelje na 139 nesrečah, v katerih je bilo 177 mrtvih* sta sporočila ameriškemu ministrstvu za zdravstvo. Nekaj podatkov je zanimivih:
— 71 ljudi od 177 bi si bilo lahko rešilo življenje, če bi jih bil zadržal pas čez ramena;
— več kot polovica voznikov od 130 voznikov je bila
pod vplivom alkohola;
— 54 od 139 voznikov še ni imelo 2'5 let.
Kako je umrl Henrik VIII.?
Londonski zdravnik dr. Ar-thur Dickson namerava enkrat za vselej rešiti uganko o smrti Henrika VIII., o kateri so znanstveniki različnega mnenja. Dickson namerava prositi kraljico Elizabeto za dovoljenje, da^bi izkopal ostanke angleškega kralja, ki je obglavil Anno Bo-levn.
Kraljevanje Henrika VIII. je trajalo 38 let. V zgodovino je prišel kot izredno krut in razuzdan kralj, ki se je šestkrat poročil, dvakrat ločil, dve svoji ženi pa dal obgla-viti .
»Ne,« se mu zahvali. Počakala vsak čas.
»Ne bo ga še tako hitro. Za: zamude,« ji dopoveduje šef. Neki izven voznega reda proti Garmisd dar ne bo čakala. Ne pusti je. V
štefi se ne more več braniti, kakor tu. Ne opazi tašče, ki srepo bolj besna je, ko na vratih pisan demaier. Pozna jo, saj so W'aldc bergu in je Helge hodila skupaj je Francova otroška prijateljica, i jem premoženju in Waldemeierje med gospodo. Sedaj žive v MUnch gim tudi porotnik deželnega sodiv
O prav gotovo bi Waldemeierji tako prijazno in ji celo segla v i zagrešila. Toda zvedela bo. Ne b| lahko že danes povedal njen oče
Tudi štefi je nadsrečanjem r brž ko jo je zagledala, čeprav bi tega ne povedal šef postaje. W; opravkih k znancem. Kakšni so njena s krompirjem, časi so sla ne dobi. če se hoče zavarovati deželo.
»A Franc? Je šc doma?«
VValdemeierjeva ne ve, da je zYf' da Je nekJe na fronti in da piše, napravi sočuten izraz. ,tt »A kam ste namenjeni vi?«
9310935797
^9. JULIJ 1966 * GLAS
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
GLA
^TURISTIČNE   INFORMACIJE  —   KRANJ,     9. JULIJA — POLETNA  SEZONA 66
Povečan inozemski promet
Na mejnem prehodu na Je-^eriakem vrhu so zabeležili do \onca junija isto število mejnih prehodov kot lani (okoli %3.O00), vendar pravijo, da je prišlo do občutnega poveča-
nja inozemskih prehodov. Lani je šlo čez prehod z naše strani samo na drsalno revijo 18.000 ljudi, dočim je bilo letos to število precej manjše (5.000). Skupni promet je
ostal na isti višini, ker se je obisk tujih gostov zaradi ukinitve viz povečal za 70 odstotkov.
— pc
Trst!
TBC BALMAZIA 3 - TEL 31-76$
ZA VAS AVTOM O BI L
Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk
CARELLO # STARŠ $ TRICO $ FRAN @ CHAMPION
Žarometi - pomožne loči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLl AGAPRESS PIRELL!
za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800
DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KUKZU
6.O0O ur v čolnih
Te dni bo podjetje Petrol odprlo na Jezerskem, nasproti postaje LM, novo bencinsko črpalko — Foto Perdan
Mednarodna knjižica za taborjenje
Člani AMZ Jugoslavije lahko dobijo mednarodno knjižico za taborjenje (carnet — camping international), ki služi kot izkaznica za šotoro-vanje v javnih kampih. Nosilec camping-karneta je dolžan, da se v kampu obnaša -korektno 'in da spoštuje pravila kampa.
Knjižica zavaruje člana pred odgovornostjo za škodo, ki bi jo povzročil v kampu on sam, člani njegove družine ali pa oseba, ki z njim potuje oz. kampira. To zavarovanje pa ne krije škode, ki bi jo navedene osebe povzročile na motornih vozilih tretjih oseb. Zavarovanje je veljavno za vse države, razen za Albanijo,   Demokratično re-
publiko Nemčijo, ZSSR in Kitajsko.
Avto-moto zveza Jugoslavije je kot član mednarodnih organizacij AIT in FIA nosilec zavarovanja za člane AMZJ, katerim izdaja car-net-camping. Karnet je veljaven eno leto pod pogojem, da so vanj nalepljene markice, ki dokazujejo, da je plačano zavarovanje za tisto leto.
Razen zavarovanja daje karnet nosilcu pravico do popusta, ki ga odobrijo uprave kampov, združene v sistemu camping-carnet AIT in FIA.
V Jugoslaviji dajejo popust članom AMZJ avto-kam-pi, ki nosijo v seznamih in prospektih oznako »AMZ PRIPOROČA«.
Bled, julija: V Grajskem kopališču se je v maju in juniju kopalo okrog 13.000 kopalcev, to pa je veliko več kot lani. V istem obdobju so se domači in tuji turisti vozili
5.850 ur s čolni, v katerih sami veslajo. V čolnih, ki jih imenujejo plitvlce, so pripeljali na otok 16.990 ljudi.
JOŽE VIDIC
■im --.iS :£*
r
Cesta na Jezersko
Na avstrijski strani so spomladi pričeli popravljati cesto, ki pelje na Jezerski vrh. Nameravajo narediti 6 metrov široko asfaltirano cesto od Jezerskega vrha do Železne Kaple. Za novo cesto imajo odobrenih 19 milijonov šilingov in jo bodo uredili v treh letih. Za se-dej delajo na cesti še groba dela in* pripravljajo vse potrebno,   da  bi   presekali nekaj
ovinkov.
9 Kot je znano, je na naši 9 strani večji del ceste as-9 faltiran. »Težavo« pred-9 stavlja le cesta v dolžini % 4 km neposredno pod vr-f) hom. Morda pa bi bilo le 9 potrebno razmisliti o ure-9 ditvi tega odseka, saj bi 9 asfaltirana cesta pomenila 9 mnogo povečano izmenjali vo turistov.
— pc
Kaj morate
• Za potovanje v Grčijo je potreben veljavni potni list in jugoslovanski ter grški vizum. Za turistično potovanje je dovoljeno bivanje do 30 dni, tranzitni vizum velja 72 ur.
• Poleg osebne prtljage 'je dovoljeno prenesti čez mejo, ne da bi bilo treba plačati carino} tele predmete: 1 fotografski aparat s 24 diapozitivi ali S filmi, 1 kino-kamero in 5 filmov, 1 prenosn'i pisalni stroj, 1 gramofon z 20 ploščami, 1 tranzistor in magnetofon, 1 vgrajeni radijski sprejemnik v ^avtomobilu, ki ga vpišejo v carinski dokument ali v posebno karto, ki jo ob vstopu v to deželo dobe potniki na meji, 1 daljnogled, 1 lovsko puško (rabljeno), 1 pribor za ribolov, 1 šotor z opremo za taborjenje, živila za osebne potrebe (do 10 kg), 200 cigaret ali 20 cigar.
• Za osebne avtomobile, motocikle in avtobuse niso potrebni carinski dokumenti, pač pa dobe vozniki na meji brezplačno vstopno .karto za ta vozila, ki velja 4 mesece.
• Potrebno je mednarodno vozniško dovoljenje, ne priznavajo veljav-
. nosti našega dovoljenja.
9 Mednarodna zavarovalna karta ni obvezna.
vedeti, če potujete v inozemstvo
rcija
Priporočljivo pa je, da nabavite pred odhodom v Grčijo mednarodno »zeleno« karto, da ne bi morali plačati premije v devizah, če bi se odločili, da sklenete zavarovanje v Grčiji, ki ga priporočajo obmejni organi.
9 Prometni predpisi in pravila vožnje so v bistvu enaki kot v večini evropskih deželah. Vozimo desno in prehitevamo levo. Hitrost vožnje na odprti cesti ni omejena za osebna vozila, za tovorna vozila, ki so težja od 5 ton, pa je omejena na 60 km na uro. V naseljih je največja dovoljena hitrost za osebne avtomobile, motocikle in\ avtobuse 50 km na uro, za vozila s prikolicami pa 40 km na uro. Na prepovedanem mestu parkirana vozila policija odstrani brez predhodnega obvestila. Za tujce so določeni posebni parkirni prostori.
9 Za motorna vozila ni treba plačati cestne takse eno leto. Za vožnjo po naslednjih cestah pa je treba plačati cestninor nacionalna cesta Tembl (meja — Larlsa 40 drahem), Schimatari — Larisa — Atina 40 drahem, Atina —
Korint 5 do 20 drahem, Atina — Lama 20 drahem.
9 Na glavnih cestah pa-truljirajo vozila pomoči »Assistance routiere EL-PA. Za člane inozemskih avtomobilskih klubov je pomoč brezplačna.
% Cene stanovanja in prehrane: Avtomobilski in touring klub Grčije upravlja nekoliko kampov, ki so dobro urejeni. Cena za taborjenje za eno osebo in eno noč je 10 drahem, pristojbina za vozilo 10 drahem. Cene v hotelih I. kategorije so od 70 do 150 drahem, II. kategorije od 38 do 80 drahem in III. kategorije od 26 do 60 drahem. Cene živil v drahmah: 1 kg kruha 5 do 8, 1 liter mleka 7, 1 kg surovega masla 60, 1 kg sladkorja 11,50, 1 kg mesa 25 do 44, 1 kg krompirja 4 do 5, 1 kg sira 40 do 75, 1 liter olja 30.
9 Naslov Ambasade SFRJ: Ambassade de la Yougoslavie, Athenes 106, Rue Vassilissis Sophias tel. 774-244; Consulat Gi-neral de la Yougoslavie, Thessaloniki 98, Rue Vassilissis Olgas tel. 81-059.
9 Naslov turističnega predstavništva in predstavništva JAT: Yugoslav Tourist Information Bu-reau, Athenes 4, Voukou-restiou Street, tel. 230-818. 233-675.
j
I DRET LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMlj**
JI
M ___—  - - - —__.
w
N
o t/)
H
M
rt W
m rt o
M O <co >—i
P
§
CA O
C/5
rt
2 2
(O
►J w
w rt
H
i-tft.'23?MAJ»KT Vf UKOf£C
KIMENFURI
r,l/)Vr.LC-8l/    BOBOvur p^^ppfL
1 %i*v
BUMA
-A
PRESCHERN
SAP LJUBLJANA
TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo In inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški,in v Trst.
NOVA VELETRGOVINA			
"Gl OVA	t	IN!	Vi
Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863
blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
Tatjana Panjek
Trst — Trieste
Via Mazzini 7
Telefon 37-636
Največja zaloga
TAPETNEGA PAPIRJA
Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk!
Najnižje cene v Trstu Velika izbira
ZLATAR in URAR Luciano Kosir
Via Roma 23
Poceni in v slovenščini vas postrežejo
V HOTELU IN RESTAVRACIJI
LDIKRANNER
Camporosso tabnice pri Trbižu
Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih.
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE $ DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM
Priporoča se
KATARINA ALBRECHT
VIA ROMA 23 TARVISIO - TRBIŽ,
0 konfekcija 0 pletenine # otroške igrače ® galanterija
Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih
Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru.
TARVISIO — TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po Izredno ugodnih cenah
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!
pralne stroje
gorilnike na mazut
peči za centralno kurjavo
svetila - kolesa - otroške vozK«^v.
keramične ploščice
]
ZLATNINA,
SREBRNINA,
DRAGULJI
IN URE
v priznanih
strokovnih
trgovinah
GEORG
PIRKER
že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in itali jansko. fl narje vam obračunamo po najboljšem dnevnem Kurzi
IMPORT EXPORT
AURO
TRST,   Via  Galaiti 8
NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA
NAJa
V zalogi tudi drugi svetovno znam pralni stroji — hladilniki
CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX
Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike!
Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan Jan — Kranj, Župančičeva 39.
Anton S C H O J E R
Camporosso — Žabnice — Bogata   izbira   v trgovini
špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih.
Ob potovanju na Koroško se vam pt §|||     roča za obisk prva trgovina in gos čez Ljubelj
I  JOŽE MALL
§p=     St. Lenart v Brodeh — Loibeltal
HI     Plačate lahko v dinarjih, postregli pa r=     bomo v slovenščini.
m TRE PAESI UN CENTRO ECONOMFI
-^+%$%%S$++$^$/%%+%/+$OSO $/^^
DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE 0 DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
Vse pod eno streho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem.
V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po najnižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in perilo — najrazličnejša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega.
H
Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf
restavracija prenočišča trgovina kopališča
RUTAR
Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220.
SEMENARNA
OTTO STREIT
O. H. G. VILLACH - BELJAK VVIDMANNGASSE 43
priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena.
VELIK/. IZBIRA
OBLOG ZA POD iz plastike In preproge, ZAVES Iz diolena, trevira in brokata, TAPET vseh vrst in 2ALU-ZIJ iz blaga, plastike in kovine
NEDELKO
Celovec
d. Maistrasse 11, tel 38-87
Ob razprodaji 20—_u odst. popusta!
SE PRIPOROČAMO!
La časa di vendita
DMIIM
con piu grande assorlimento
L;ubl<ana, omšičeva nI.2 difroalc aH' albergo Slon
VIINVITA ALLA VISITA
Pianterreno:
corredo di cuoio: borsette, guanti, valiggie, borse da viaggio, porta-fogli, cinghie ecc.
II piano:
confezzioni di cuoio per uomo, donna e bambini: capotti, costu-mi, giacche, giacchette sport
CAMBTOVALUTE
10 % di ribasso ai acquisti con valuta estera
Filiala   specializzata   per confezzioni
»ELITA« — Čopova 7 — prolungamen-to palazzo Posta centrale
Usnjeni izdelki
vseh vrst v najpestrejši
izbiri pri
SEREINIGG
CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7
torbice - kovčki - etuiji vseh vrst -spomine'.!. Se priporočamo!
Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne pozabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženl z vsem kar boste potre-trebovali!
TARVISIO- - TRBIŽ
na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni), gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni stroji.
Za prodano blago damo garancijo in v času garancije brezplačno popravljamo. Sprejemamo tudi dinarje.
AUTOMOBILE   VILLACH — Beljak
Italienerstrasse 22 —- Peraustrasse 18
Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje
Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume z brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk!
™§= Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni SgE   deli — oprema — garaže »Alpi«
] Lastmk Nino de Mariiis
5=   Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036
% Abarth — glušniki za najrazličnejše znamke avtomobilov
Q Pireili, Michclin in Ceat avtomobilski plašči O Magneti Marelii — servis, baterije in rezervni deli
STROJI MORE - spittai
— VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO
— avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kotesa, mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skladišče rezervnih delov.
VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. STEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Koroška
DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
luseppe ladotto
Bife tik ob meji
/(pri Ratečah)
Trgovina 500 metrov od meje
— avtobusna postaja © volna vseh kvalitet, perilo, obutev,
# najrazličnejše blago za gospodinjstvo
• pralni stroji DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN
4dU
Fužine — Laghi
Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa.
VILLACH BELJAK
9 orodja
£ okovja
(£ kmetijski stroji vseh vrst
0 hišna
in kuhinjska orodja
£ steklenina in porcelan
0 gradbeno železo
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
t/> o m
O 70 W
r
Z
o
m
JO
m
73 H
C/5
O
X >
TJ-
H
C/>
N
m
z
H 73
RADIO SCHKIDT
Klagenfurt — Celovec , Velika trgovina za male ljudi
CENTRO ECONOMICO
H 73
m
-d
> m
C/5 i—i
a z o m z
H 73 O
m o o
z o
• s
t—i
o o
m
H 73 i
O M N> tfl
r en
m Z O
o o
co
o a
10
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE
9. JULIJ 1966 * GLAS
Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ
sprejme za Čas XVI. Gorenjskega sejma < — več natakarjev in točajev —- več prodajalcev sladoleda
Prijave sprejema splošui sektor podjetja, Maistrov trg 11, od 11. VII. do 25. VII. 1966 vsak dan od 7. da 9. ure.
Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob tihem, idiličnem jezeru vam pripravi
HOTEL — RESTAVRACIJA
DOM NA JEZERSKEM
Z DEPENDANSAMI
IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI
£ Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu 0 turistične informacije
PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE!
Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami
INFORMACIJE: telefon 74 506.
V Kranju boste solidno postrežem v hotelu in restavraciji »JELEMd ter gostilni »STARI MAYR«
% priznana domača in mednarodna kuhinja % postrvi iz lastnega akvarija
# pristna domača vina % nizke cene
% lastna menjalnica valut
# v sezoni ples vsako soboto in nedeljo O velik senčnat vrt
% parkirni prostori
# grupam priznamo poseben popust
Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z na-širni uslugami zadovoljni.
S.p.A. A. REJNA
TRST - UL. CASSA DI RISPARMIO 4 — TEL. 36094
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE , LASTNE PROIZVODNJE
SPREJEMAMO DINARJE
Turistične informaclfe
Bohinj: Dovolj prostora je pri zasebnikih, razen tega pa tudi v hotelu Pod Voglom, v hotelu črna prst v Bohinjski Bistrici, v restavraciji Triglav v Stari Fužini
ZLATARNA — URARNA
SPLENDENTE
(Škerlj)
TRST, ulica F. Filzi 5,
tel. 23-379
in v Domu Stane Žagar. Temperatura jezera je 21 stopinj Celzija. Prihodnjo lie-deljo, 17. julija, bo v Bohinju tradicionalna kmečka oh-cet.
Bled: Vsi hoteli so zasedeni, dovolj prostora pa je pri
zasebnikih.
V soboto in nedeljo (9. in 10. julija) bo — obakrat ob 15. uri na športnem stadionu — mednarodni jahalni turnir. V soboto (9. julija) ob 20,30 uri pa bo v dvorani Kazine mednarodni plesni turnir (tekmovanje v stan-
FIA1iiiv
zanetlis porfiri
COMMISSIONARIA
Velika izbira rabljenih avtomobilov
Prodaja originalnih  servisnih delov,  motorjev in
vžigalnikov
Via F.Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120
VELIKA IZBIRA PRI
Vid«
CIVIDALE
ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA
tekstil 0 konfekcija % galanterija
ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH  — GOVORIMO SLOVENSKO
Telefon: 71 174
TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEKTRIČNI   APARATI   ZA GOSPODINJSTVO
Renato Beltramini
CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk
ujtflMpo - kupujte poceni - kupajte pri
SAM0NIG
VILLACH, AM SAM0NIG - ECK
d ar d ni h plesih). V ponedeljek, 11. julija, se bo na Bledu začel kongres ICOGRADA 1966.
Tudi drugje po Gorenjskem je skoraj po vseh krajih dovolj prostora. V Poljanski lolini je zaseden le Dom pod Planino v Treblji. Tudi na Vršiču je v vseh planinskih domovih še dovolj prostora.
ABARTH
Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke
prodaja
Avtomobilski salon CATULLO TRST
ulica Fakio Severo 341 Telefon 38-820
PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA ČEZ METO NA LJUBELJU
JOŽE MAHE
MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM. KURZU
Zavod za vzdrževanje športnih objektov
Kranj
• kopalni bazen
• bife
• ples vsako soboto
• zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremenu ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife
IN UUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI K RAJI
A sušenje sena v okolici Kranja
1 *
r^o
4-
i-
iT
Jpe-
bi°: * o11
6?a-t>o
Lra trjcii
k
kako ta in ta malomarno naloži, kako je tudi sicer malomaren in površen, nič ne gleda na lepoto itd.' Za vozom ne sme ostajati sled sena, ki prav zato pada z njega, ker ni dobro naložen. Če se tak voz prevrne, imajo vaščani samo vzrok več, da še bolj zagovarjajo prepričanje, kako potrebno je, da je voz lepo naložen, človek, ki voza ne zna ali pa zaradi malomarnosti noče lepo naložiti, ne uživa v vasi sloves dobrega in skrbnega ; gospodarja. Še danes je tako. čeprav take in podobne oblike neformalne kontrole na vasi vse bolj izginjajo, pravzaprav se kriteriji menjajo.
»če je bilo dovolj ljudi,«
mi je pripovedoval oče, »jih je bilo pri nakladanju voza potrebno pet: dva sta nakladala, dva grabila, eden pa je bil na vozu.« Nakladanje voza je običajno moško delo, grabijo pa ženske in otroci. Na vozu skoraj mora bili odrasli moški, da dobro potlači, vendar to delo oprav-
RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA
ljajo tudi ženske in. otroci. Če je travnik na ravnem in pot do kozolca dobra in po ravnem svetu, na vozu za tlačenje pogosto tudi nikogar ni; ne sicer zato, ker ne bi bil potreben, ampak zato, ker je ljudi za delo vse manj.
Tisti, ki naklada voz, mora posebno paziti na ogle spredaj in zadaj. Z lesenimi vilami se seno da najprej na vogle, potem za vrat (takoj za ogli na podolžni stranici voza), potem pa po vozu. Sprednji in zadnji ogli so pri nakladanju vedno višje, potem pa se zvežejo med seboj senom, ki se da za vrat in po vozu. Ko je voz naložen, se na obeh straneh in spredaj ter zadaj ograbi, da seno pri vožnji h kozolcu ne bi padalo dol. Ograblina "se da pod žrd, že čisto na vrhu. Zdaj, ko je voz naložen in ograbljen, mora imeti lepo obliko, stranice morajo biti skoraj navpične ali malo nagnjene navznoter.
Voz je treba zdaj samo še povezati z žrdjo. 2rd se na
sprednjem koncu voza poveže z verigo, zadaj pa z vrvjo, ki je privezana za lojtre in včasih tudi še za soro. Močan moški žrd najprej prisloni na sprednji konec voza in pritrdi verigo na sprednji debelejši konec žrdi;^v tem času je žrd obrnjena poševno navzgor, na vozu pa jo drži tisti, ki je tlačil, ali pa za povezovanje eden zleze na voz Ko je žrd spredaj privezana, jo listi na vozu nekajkrat pritisne navzdol, na voz, gospodar spredaj, ki jo je prej privezoval, pa jo potisne nazaj, da je čimbolj v vozu in da močno prime. Gospodar gre potem za voz in žrd zadaj priveze z vrvjo. Kmetje poznajo za to različne načine privezovanja in različne vozle, ki se doma, pri kozolcu, lahko hitro odvežejo, ki pa seveda tudi dobro držijo.
^(Nadaljevanje prihodnjič) A. Triler
Nakladanje sena na voz pri Radovljici junija letos; dva m* ška sta metala na voz, ena je bila na vozu, dve sta grabili, traven pa je bilo še nekaj otrok — Foto Triler
ukaj. Vlak mora priti
|\ Celih trideset minut fez ranjenci, ki je vozil i\ kriv. Na mrazu ven-itoplo. Zakurjeno.
wo v pisarni prijetneje i' postajnega šefa. A še i temnolaso Helge Wal-reiveli svojčas v Eenz-|Vi v šolo. Še več, bila i Waldemeirjevi po svo-jjjenem položaju spadali \ VValdemcier med dru-
l! slavine nc pozdravljala W vedela, kaj jc šlavina lala ona, marveč ji bo
*i. Takoj jo je spoznala, I kako se piše, ko bi ji
va je prišla sinoči po ili, pove košara, napol-{Mmu človek ničesar več
o, se mora napotiti na
\jski. Zato se čudi in ko (Štefi ne rtCc: nič) ne
»V Mlinchcn« odgovori namesto štefi šef postaje. »Potem bova lahko potovali skupaj,« pravi VValdemcierjeva prijazno.
šteli nc more odkloniti, čeprav bi bila najraje sama. »Po Opravkih?«
»Da, po sila neprijetnih opravkih,« pravi štefi in pove, da mora na sodišče.
Na sodišče?« naguba čelo Waldemeierjeva, vendar ne zato, ker bi za temi gubami nenadoma ugasnila njena prijaznost do žene svojega otroškega prijatelja, marveč zato, ker se ji zdi, da je oče pripovedoval materi o neki tožbi, ki jo je vložila Federlova.
štefi razume njene gube po svoje, a se začudi, ko jo VValdemcierjeva vpraša, koga jc tožila.
»Tožila? Nikogar! Obtožena sem.«
»Tako? Potem sem razumela očeta napak.«
Štefi ne razume, kaj misli.
»Oče je samo rekel, da bo v kratkem porotnik na neki razpravi, ki jo je s svojo obtožbo sprožila Federlova iz Penzberga.« »Kaj? Vaš oče sodni porotnik?« »Da. Ali niste vedeli?«
»Torej je ovadba taščino delo?« reče Štefi zamišljeno. »Kakšna ovadba?« Šteti pove, kar ve.
»Da bi vi pomagali ruskim ujetnikom, tega ne verjamem,« pravi
šef.
»Pravzaprav ne vem, česa me obtožujejo,« pokaže štefi poziv sodišča.
»Ko bi vedela, da ste obtoženi vi, bi bolj poslušala očeta, ko je o tem pripovedoval mami. A ne bojte se! če je obtožba neutemeljena, se nimate ničesar bati.«
Štefi molči, ker prihaja vlak. A tudi ko bi ne, bi ne mogla pritrditi, da je obtožba neutemeljena. Tej gospodični, naj bo še tako prijazna in človeška, vseeno ne more priznati, da je v resnici pomagala ujetnikom in da so v Nemčiji še ljudje, ki imajo čut do sočloveka, četudi je ta človek brezpraven ujetnik. In tudi ko bi ji hotela o tem govoriti, bi ne smela. Veže jo prisega, dana sodru-žicam. Zato lahko gospodični samo pomaga nesti košaro na vlak. Ne ona ne VValdemeierjeva ne vidita tašče, ki misli: »Nc bo ti pomagalo, šlavina, četudi nosiš gospici Helgi košaro. Ko bo zvedela, kaj si, bo pljunila predte in ti pokazala hrbet.«
Helge in Šfeti pa sedeta v kupe. Ko vlak potegne, pomaha Helge šefu postaje. Nato molčita, dokler Helge ne izda svojih nemih misli, ko reče, da vseeno ne more razumeti, kako more tašča ovaditi snaho in ji želeti nesrečo. Tudi ko bi snaha kaj zakrivila, bi marala tašča molčati.
Niso vse tašče enake, pravi štefi. Njena jo so. vži 0 tem lahko govori. In tega, kar pove, ni malo.
»A Franc? Kako je mogel vse to dopuščati?«
Franc? Seveda mu ni bilo prav. Zato sta se preselila k Ebner-jevim.
Potem govorita o Francu. Pravzaprav pripoveduje samo Helge. Prijetne spomine nanj ima iz otroških let. Kadar se je zamerila otrokom in so jo hoteli natepsti, jo je Franc vselej branil. Potem so ga poslali v Frenssing. Stara Federlova bi ga rada oblekla v duhovniško obleko. Toda Francu ni bilo do stole in talarja. Ušel je. -Gimnazija v frcissinškem samostanu mu je bila zaprta, njegova mati pa ga ni hotela poslati v Miinchen.
»Sicer pa sami veste, kakšna je. Zapijačo.na proščenjih ji ni bilo nikoli žal denarja, za Francovo šolo pa se ga ji je zdelo škoda. In Franc je bil svojčas najboljši učenec med nami,« pripoveduje Helga. Ko se je izučil za stavca, ga je videla še enkrat. Toda takrat ji ni bil več všeč. Ne zato, ker bi bila samazal j ubijena vanji marveč ker ga je dobila v pest neka pokvarjena ženska, čeprav lepa kot angel. Bila je manekenka v neki dvomljivi manckenski munehenski hiši. Franc je bil nor nanjo, čeprav bi vsaj po Helginenil mnenju moral videti, da mu jo jemljejo tudi drugi. Ko mu je pobegnila z nekim bogatašem, je pustil vse skupaj in pobegnil za njo.
Čudno, razmišlja štefi. O tej ženski ji Franc prav tako ni nikoli ničesar povedal, šelc ko Helge pove, da je bila rdečelasa in da je poročila nekega industrialca, ve, da Helge pripoveduje o Ani Bauer.
»Kaj že takrat jo je imel?« sc začudi.
»Koga?«
»Anno Bauer,« pravi Štefi.
»Da, Anna ji je bilo ime. Vam je pripovedoval o njej?«
»Ne, ne, nikoli ji ni pripovedoval, vendar tega štefi nc pove. In tudi časa ni več, da bi kaj povedala. Miinchen je. Ko sc na peronu poslovita, ji Helge pravi.da bo morda lahko kaj storila zanjo.
štefi nc vc, kaj je gospodična \Valdcmeicrjeva mislila s tem.
Pozna gotika Frauenkirche s pozlačenima kupolastirna stolpoma, podobnima steklenicama dragega vina, se zdi strogo resna nasproti načičkanemu posnetku gotike, v katerem je zgra jen Neues Rathaus, ki s svojim koničastim stolpom, obdan s stolpiči, prebada oktobrsko nebo. Resnobna stilna dognanost petnajstega stoletja s svojo lepoto močno nadkriljuje načičkanost novega rotovža, ki so ga arhitekti in zidarji zapustili šele pred sedmimi leti.
Tudi sodna palača, kamor je Štefi namenjena, je stavba novejšega datuma, saj služi pravici uzakonjene krivice šele osemnajst let. Ko bi nc služila v te namene, bi ji morda kdo rekel, da je lepa, tako pa ji to lahko rečejo samo oblastniki, medtem ko jO. mnogi, piemncgi ljudje, ki jih je strah pravice uzakonjene krivice,," občutijo, kot da se iz nje plazi v mimoidoče, kaj šele v tiste", ju morajo na sodni poziv ali v spremstvu policije v njeno notranjo«;
U
12
SPORT
9. JULIJ 1966 * GLAS
Finale atletskega pokala Jugoslavije za mladince do 19 let
Presenečenje - toda nadvse prijetno
Preko 150 nastopajočih iz 40 klubov iz vse Jugoslavije — Izenačenje državnega rekorda v teku na 400 metrov — Pohvalne ocene o organizaciji tekmovanja — Konec avgusta na istem stadionu Bolgarija — Jugoslavija
Tokrat so se kranjskim ljubiteljem atletike predstavili na stadionu v športnem parku najboljši jugoslovanski mladinci, ki so prikazali pravo revijo odlične atletike, kakršno do sedaj v Kranju še nismo imeli prijike videti. Za domače mladince smo na tihem »rezervirali« prostor, od tretjega do šestega mesta, vendar smo jim ob zaključku lahko čestitali za osvojeni naslov viccšampiona!
Ekipni vrstni red: 1. Crvena Zvezda 110 tečk, 2. Triglav Kranj 93,5, 3. Mladost Zagreb 88,5, 4. Radnički Kragujevac 88, 5. Branik Maribar 87, 6. Partizan Beograd 71 itd.
Kljub hudi vročini smo bili priče nekaterim odličnim rezultatom. Tako sta Mesič (Kragujevac) in Puač (Osijek) izenačila državni rekord Stanovalka in Majstoroviča v teku na 400 metrov (49,0). Član beograjskega Partizana Jovanovič je dosegel v daljini letošnji tretji rezultat v dTŽavi s 719 cm, Muškovič pa je tudi tokrat sigurno zmagal v teku na 100 m z 10,8. Za kranjsko ekipo je dosegel največ točk razpoloženi
•Satler, na zmagovalni oder pa se je povzpel tudi Milek za 190 cm pri skoku v višino.
REZULTATI: troskok: Ko-
šutič (Mor-Čupr) 14,90, kladivo: 1. Trtanj (Part-Bgd) 41,65, 4. Kogovšek (Tr)' 38,46. 110 m: ovire: 1. Ajanovič (Part-Bgd) 15,4, 100 m: 1. Muškovič (C. Zv.) 10,8, 1500 m:
1. Djordjevič (Mor-Čupr) 3:523, 4. Hafner (Tr) 4:04,0, 400 m: 1. Nesič (R-Krag) 49,0,
2. Puač (Slav-Os) 49,0, višina: 1. Milek (Tr) 190, 9. La-šič (Tr) 175. 12.—13. Cokan (Tr) 165, 3000 m: 1. Pavlovič (Mor-Čupr) 8:39,6, 6. Sraj (Tr) 9:21,7. kopje: 1. Diurko-vič (Sar) 58,10, 6. M. Fister
Darilo, spomin in okras
V razstavnih prostorih Kazine »Park« hotela na Bledu razstavlja Komunalno podjetje Radovljica .prve izdelke iz peraškega kamna, kombiniranega s kroparskim železom.
Tipično gorenjsko darilo in okras LAHKO KUPITE V PISARNI TD BLED in KOMUNALNEM PODJETJU V RADOVLJICI.
Izdelki, ki so te dni izpolnili pomanjkanje GORENJSKIH turističnih spominkov, se lahko rabijo v najrazličnejše namene: ('
OKRASNE VAZE, PODSTAVKI ZA SVETILKE, OBLOGE ZA KAMINE OKNA, VRATA, OLEPŠAVA IZLOŽB, HOTELOV itd.
Po naročilu lahko naročite v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVUICA tudi druge oblike za najrazličnejše priložnosti:
ŠPORTNI POKALI, SPOMINKI ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI itd.
Pastelno zalena barva kamna, kombiniranega s kroparskim železom v najrazličnejših izvedbah bo vnesla v vaš lokal, dom, hišo primes tipičnega domačega vzdušja.
VSI IZDELKI SO UNIKATI. Naročite jih v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA.
(Tr) 52,84,' krogla: 1. Satler (Tr) 14,19, 3. Kogovšek (Tr) 13,58, disk: 1. Pečar (Br-Mb) 4. Satler (Tr) 38,59, daljina: 1. Jovanovič (Part-Bgd) 7,19, palica: 1. Kržič 410, 4x100 m:
1. Radnički Kragujevac 43,6,
2. Branik Maribor 43,7, (nov slovenski rekord za st. mladince), 6. Triglav Kranj 45,4.
M. Kuralt
Telovadni nastop v Sofi
Minulo nedeljo je bilo v Sori pri Medvodah nadvse živahno. Povod za to je bila doslej ena najlepših telovadnih prireditev. Iti jo je pripravilo TVD Partizan Sora. 32 nastopajočih je prikazalo vaje na orodju, nekaj prostih in ritmičnih vaj. Vsi nastopi so bili dobro pripravljeni in izvedeni. Navdušile so zlasti mladinke, priznanja pa so bili  deležni  vsi nastopajoči.
Polovica iz Kranja
Kranj, 8. julija. Jutri bo odšla v Bad Gleichenbsrg (Avstrija) plavalna pionirska reprezentanca Slo-\enije. V reprezentanci bo nastopalo kar polovico plavalcev iz Kranja. Trener reprezentance je Tri-glavov trener Franc Peter-nelj.
Na plavalnem dvoboju
Slovenija : šlaierska boda nastopili naslednji Kranjčani: Vin.) šcvrli, Brane MHovanovič, Jože Velika-nje, Ivan Stru/aik, Tomaž Slavec, Lidija švarc, Marjetica -šnaicL Breda Pečjak, Nuška Virnik, Marjana Maikovič in Alenka Kraljic.
-pc
Kronika nesreč med prazniki
Kranj, 7. 7. 1966. — V nedeljo okoli 11. ure so na La-
borah trčili voznik osebnega avtomobila KR 33-45 Franc Bajželj, neki nemški državljan z avtomobilom ford tau-nus Ln voznik renaulta Stej-pan Babčec. Bajželj je vozil po cesti 1/1 z Orehka proti Kranju. Ker je na Laborah nameraval zaviti v levo se je pomaknil na sredino ceste in počakal na vozila, ki so prihajala iz nasprotne smeri. Takoj za njim je pripeljal nemški državljan in nato še Stjepan Babčec, ki zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel pravočasno ustaviti in se je zaletel v oba pred njim stoječa avtomobila. Na srečo ni bil pri nesreči nihče od voznikov ranjen, na vozilih pa je škode za 3.500 novih dinarjev.
Kranj. 7. 7. 1966. — Na križišču cest Staneta Žagarja, Kidričeve Ln Partizanske ceste se je v ponedeljek ob 9.25 laže ponesrečil motorist Franjo šifrer iz Kranja. Voznik osebnega avtomobila »zastava 600« MB 25-18 Franjo štromajer iz Maribora je vozil od mesta proti kopališču. V križišču s Partizansko cesto je prečkal cesto Staneta Žagarja, ko mu je v istem trenutku z neprimerno hitrostjo z desne strani pripeljal motorist Šifrer.
Podkoren, 7. 7. 1966. — V nedeljo ob 18. uri je vozil po cesti II. reda nad vasjoJ'od-koren osebni avtomobiriolim" pia rekord« Mojsil Vučkovič iz Beograda. Približno 500 metrov od obmejnega prehoda je na blagem ovinku zapeljal preveč na desno in zadel v zaščitno ograjo, ki ga je po nekaj metrih tudi zadržala. Ko je odstranjeval ograjo, vozila pa ni zavrl, je
avtomobil zgrmcl več motrov v globino. Voznik ni bil poškodovan, na avtomobilu pa je škode za 3.000 novih dinarjev. S. Š.
Voznk obležal poleg avtomobila
Preteklo soboto okoli 17. ure se je na cesti III. reda Begunje—Hlebce pri hiši št. 20 hudo ponesrečil voznik osebnega avtomobila »fiat 730» LJ 185-30 Tiner Hebrle s Studenščič pri Lescah. Hebrle je vozil iz Begunj proti Hlebcam z neprimerno hitrostjo po levi strani ceste. Avtomobil je zaradi prevelike hitrosti začeto zanašati po cestišču in je obstal prevr-njen na travniku. Voznik je hudo ranjen obležal poleg avtomobila in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na vozilu je škode za 7.000 novih dinarjev. S. Š.
Največ zaslug za uspešno de« lo društva in sam nastop pa imajo prav gotovo njegov predsednik Metod Plešec* vodnici Mira in Jožica Be-čan, vodnika Franc .Tenko in Jože Bradeško ter drugi.
Telovadni nastop si je ogle-" dalo nekaj sto domačinov in okoličanov. Podobnih prireditev si prebivalci obrobnih vasi škofjeloške in šišenske občine še želijo in so dokaz; da se tudi na podeželju, brea modernih telovadnic in z malo denarja, lahko marsikaj naredi.
Na balinarskem turnirju, ki je bil organiziran -v počastitev Dneva borca na Jesenicah, so zmagale Jesenice I. pred Borcem (Kranj) in Jesenicami III. Na turnirju je nastopilo šest ekip.
Za 20. obletnico dela so jeseniški šahisti organizirali šahovski brzoturnir na Sob-čevem bajerju, na katerem je nastopilo 78 šahistov. V glavni skupini jc zmagal Ankerst pred Jeseničanom Zorkom, v drugi Roblek, tretji VukotiČ in četrti Miklavc.
Namiznotcniška zveza Slovenije je izdala nove jakost-ne lestvice. — Člani: 1. Vec-ko (O), 5. Frelih (Kr), 6. Jan-škovec (T), 7. Bevk (Kr). 9. Somrak (T), 10. Marašie (T); Članice: 1. Pire (O). 2. Ze-rovnik (T). 3. Pavlic (J). 7. Krajzelj (J); Mladinci: 1. Klevišar (O), 4. Tadina (Kr), G. Vidie (T); Mladinke: 1. Žerovnik (T). 5. Pavlic (J), 6. Krajzeli(J), 7. Luin (T); Pionirji: 1. Jugovič (O), 8. Staro (T); Pionirke: 1. Jelen (O); EKIPNO: — Člani: 1. Olintpi-ja. 2. Kranj. 3. Triglav. 4. Jesenice; Članice: 1. Olimpija, 3. Jesenice, 4. Triglav, 7. Kranj: Mladinci: 1. Olimpija, 2. Kranj. 3.-4. Triglav in Ilirija; Mladinke: 1. Olimpija, 2. Triglav. 4. Jesenice! Pionirji: 1. Olimpija, 5. Triglav; Pionirke: 1. Olimpija, 8. Triglav.
Avtobus 35 metrov pod ceslo
V četrtek ob 6. uri se je na ostrem ovinku med vasjo Gaber in Log prevrnil avtobus podjetja Transturist iz škofje Loke, ki ga je upravljal šofer Alojz First iz žiri. Ko je vo*il iz žiri proti ŠJtofji Loki se je na ovinku srečal s tovornim avtomobilom. Umaknil se je na skrajno desno stran ceste, vendar ga je zaradi hitre vožnje in slabih zavor zaneslo v obcestni kamen, nato pa se je prevrnil 35 metrov po strmini do reke Sore. Šofer avtobusa je dobil več ran po glavi, na vo-
zilu pa je škode za 5.000 novih dinarjev. S. š.
Razprodaja
najdenih predni?!.
# Uprava za notranje zade-O ve     Skupščine občine
# Kranj bo v sredo, 13. ju-9 lija, ob 8. uri razprodaja-% la najdena kolesa in dru-% ge najdene predmete.
9 --Razprodaja bo pred gara-
# žo upravne zgradbe Skup-
# šči,ne občine Kranj.
9. JULIJ 1966 * GLAS
OGLASI — OBJAVE
13
Prodam
Prodam skoraj nov otroški italijanski kombiniran voziček in otroški sedež za avtomobil. Kožuh, Naklo 31 3128
Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Tomos puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3113
Po ugodni ceni prodam ka-ramboliran avto fiat 758. Ogled 04 15. do 16. ure, C. Staneta Žagarja 32 (Grajzer), Kranj 3178
Prodam kuhinjsko kredenco in levi vzidijiv štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 3179
Prodam sive in rjave golobe (florentince), Velesovo 47, Cerklje 3118
Prodam kredenco, pomivalno mizo in levi štedilnik (Gorenje). Vse v dobrem stanju Britof 130, Kranj. Ogled vsak dan popoldan 3181
Prodam okrogel stavbni les. Treven Andrej, Žabnica št. 2 3182
Prodam VVV 1309, tovarniško nov, in kravo, ki bo v kratkem tretjič teletila. Zalog 17, Cerklje 3183
Prodam šest tednov stare prašičke. Podreča 18. Medvode 3184
Prodam dve prikolice za moped. Tenetiše 12/ Golnik 3185
Prodam 200 kom monta opeke. Kern Leon, Kurirska pot 9, Kranj 3186
Prodam skoraj, nov fiat 750. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 3187
Prodam enega ali dva bika po 1 leto stara. Grajzer Franc, C. St. Žagarja 32, Kranj 3188
Ugodno prodam nov športni voziček. Komac, Podlju-belj   16, Tržič 3189
Prodam 15m3 suhih bukovih drva. Nomenj 42, Boh. Bistrica 3190
Ročno motorno kosilnico BCS 622 predam. Naslov v oglasnem oddelku 3191
Prodam kravo s tretjim teletom. Jamnik 7, Kropa
3192
Ugodno prodam, levi vzid-Ijiv štedilnik, dvoje rabljenih vrat in eno okno. Suha 39, Kranj 3193
Prodam kravo s četrtim teletom. Voglje 56, Šenčur 3194
Prodam kravo, ki bo v kratkem 5. teletila, dobro ohranjeno slamoreznico (spei-eer) s puhalnikom, Lahovče 42, Cerklje 3195
Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Suha 4, Kranj 3196
Prodam rabljeni italijanski voziček. Vprašati pri Murnik, Hrib 9, Preddvor 3197
Harmoniko Hohner 32 basno prodam. Galjot, Kranj, Begunjska 1 3198
Prodam opel kadet — karavan s 23.000 km. Lenarčič Janko, Podgora 14, 'Šentvid nad Ljubljano 3199
Ugodno prodam fiat 600. Jarc, Okroglo 10, Naklo
3200
Prodam  zazidljivo parcelo
v Preddvoru, luč in voda na parceli. Naslov v oglasnem oddelku 3201 i
Prodam 1000 kom žlindrine opeke 40x30x20 cm. Visoko 11, Šenčur 3202
Prodam dobro ohranjeno NSU primo 150 ccm, vzamem tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 3203
Prodam enoosni traktor s priključki. Zupan Ivan, Hudo 10, Križe 3204
Prodam 6 tednov stare prašičke, Podreča 45, Medvode 3205
Prodam kravo, dobro mle-karico, ki bo v krakem tre-, tjič teletila. Cerklje 57
3206
Prodam  cementne kvadre
20x30x40 ter letve 3x5 in 5x8 cm. Naslov v oglasnem oddelku 3207
Prodam kravo 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku 3208
Prodam magnetofon »Grun-ding« TK 23 avtomatic. Naslov v oglasnem oddelku.
3209
Prodam super avtomatski pralni stroj »Castor« in nekaj betonskega železa. Kokri-ca 60, Kranj 3210
Prodam dvosedežni moped. Sp. Duplje 52 3211
Prodam enosobno komfortno stanovanje (in kletno sobo). Naslov v oglasnem oddelku 3212
Prodam konja, 3 leta starega. Zalog 42, Cerklje 3213
Ugodno prodam psa volč-jaka, odličen čuvaj, star 3 leta. Rovte 8, Podnart 3214
Prodam električno železnico tipa TT Rokal-komplet, ter pištolo za varjenje plastičnih mas. Naslov v oglasnem oddelku 3215
Prodam kompletno ogrodje za drsalna vrata, 7 m dolga. Kranj, Pot na kolodvor 1
Prodam tri traverze 6 m dolge 13 cm visoke. Aleš, Zali log 41, Železniki
3242
Prodam mlado kravo, ki bo
dragic 'teletila. Bernard Franc, Brezje 8 3243
Prodam nov vprežni plug obračalnik nemški. Kovač, Vodice 3244
Poceni prodam kompletni motor tovornega avtomobila znamke »Ford«. Naslov v oglasnem oddelku 3245
Prodam slamoreznico, mla-tilnico in drobilec za žito (šrotar) Sv. Duh 41, Škof j a Loka 3246
Prodam 4 gume 650 x 16 za gumi voz. Kranj, Partizanska 23 3247
Prodam 3 kosilnice znamke »Agria«. Vidic, Mlinska c. 19. Bled 3248
Prodam kravo s teletom. Vopovlje 13, Cerklje 3249
Prodam dobro ohranjenih 10 kom oken z dvojno zapi-ro. Markič, Kokrica 1, Kranj 3250
Prodam nov pralni stroj superavtomatic »Naonis« 4 kg. Vidic, Kranj Staneta Rozmana 4 pritličje 3251
Prodam večjo količino semenske repe. Kranj — Kokrica 15 3252
Prodam 6 prašičkov starih 6 tedndv. Pogačnik Franc, Oteče 21, podnart 3253
Prodam kosilnico »Irus« dobro ohranjeno. Cona primerna. Kokalj Franc' Podpora 4, Gorenja vas 3254
Ugodno prodam večjo količino žlindrine opeke 40x30 x 25. Pajk David, Kranj, Ljubljanska l/a 3255
Prodam  cement, alkoholo-meter, kopalno banjo fn italijanske keramične ploščice. Jotič c. 1 avgusta 1, Kranj 3256
Prodam žlindrino opeko 30 x 40 in betonsko železo prof. 10 in 12 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3257
Večjo količino butar prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3258
Prodam nov pralni stroj »Castor« Naklo 12 3267
Kupim
Kupim večjo količino rabljenih desk. Naslov v oglasnem oddelku 3217
Kupim 1700 komadov žlindrine opeke 30x40x20. Naslov v oglasnem oddelku. Sp. Duplje 43 3218
Kupim nekaj 100 žlindrinih zidakov. Ponudbe s ceno in velikost poslati Lenarčič, Podgora 14, Ljubljana " 3219
Kupim konja, srednje težkega, sposobnega za vsa kmečka dela. Ponudbe poslati pod »Konj« 3220
Kupim italijansko otroško kolo za 6-letno deklico. Britof 150, Kranj 3221
Kupim betonsko železo prof. 6 ali 8, ali zamenjam za 12 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 3259
Kupim elektro varilni aparat, nakovalo in drugo kovaško orodje. Lampe Jože, Sp. Brnik 4, Cerklje 3260
Ostalo
Prosimo poštenega najdite-telja, da proti nagradi vrne motorsko železno kolo betonskega mešalca. Izgubljenega dne 30. 6. 66 na cesti od Sv. Duha preko Gora j t do Vincarjev. Hafner Janez, Papirnica 9, škof j a Loka 3222
Preklicujem avtobusno izkaznico na ime Demšar Ignac L 7364, relacija Kranj — Visoko 3223
Preklicujem avtobusno izkaznico L 6624 na ime Eržen Ciril, relacija Kranj — Sp. Besnica. 3224
Za prazno sobo dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3225
OBVEŠČAM! da bom imel zlatarsko delavnico od 15. 7. do 15. 8. 66 zaprto. Rangus Blaž, Kranj, Reginčeva 16
3226
Delavka na dve izmeni gre
za pomoč v gospodinjstvo ali na majhno kmetijo. Naslov v oglasnem oddelku 3227
Oddam v najem 70 mJ pro sternine, primerno za vinotoč ali kako obrt. Avtobusna postaja Križe 3228
Ža varstvo 6-mesečne deklice samo v dopoldanskem času oddam sobo. Vidmar, Kranj. Kebetova 20 3229
Izgubila sem prstan. Pošten najditelj naj ga odda na Ilirsko 9/1 Jesenice 3261
Sprejmemo kvalificirane natakarice za gostilno Trebeč, Kranj, Kajuhova 2 3262
Za obrt potrebujem 500.000 S din posojila. Vrnem do 30. 1. 67. 650.000 S din. Ponudbe poslati pod »650« 3263
Zamenjam stanovanje posebni vhod z vrtom za večjega brez vrta v Kranju ali bližini Ljubljane. Ponudbe poslati pod »Mesto« 3264
Mož in žena oba trgovska potnika z eorfm otrokom iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero za prehodni čas. Plačata tudi do 50.000 S din najemnine. Javite se pri šenk Franc, Kranj Gospo-svetska 17/1 3265
Obveščam cenjene stranke naj dvignejo čevlje, ker od 22. 7. do 8. avgusta bo delavnica zaprta zaradi dopusta. Čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 3266
Izgubila sem brezrokavnik ■ temno zelene barve od trgovine štefe na Klancu do Merkurja. Prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi. Hotel Jelen 3230
Sprejmem kuharico tudi upokojenko in deklico šole prosto za pomočnico. Oddati ponudbe Ivanka Mcjač, Topole 11, Mengeš 3231
VALILNICA v Naklem pri Kranju prodaja poleg ostalih enodnevnih piščancev vsako sredo tudi same petelinčke stare en dan do pet tednov po ceni od 0,60 do 2 N din za kom. Piščance pošiljamo tudi po železnici. Valilnica Naklo 3232
Pletiljo ali dekle, ki bi se hotela priučiti v tej stroki sprejmem takoj v stalno zaposlitev. Na željo oskrba v hiši. Ponudbe poslati pod Kranj — okolica« 3233
Sprejmem sostanovalca. Pirnat, Kurirska pot 31, Kranj — Primskovo
Zakonca brez otrok iščeta enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v ogL' oddelku 3235
»NOVO« cementno strešno opeko dobre trdnosti (vzdrži odraslo osebo) dobite takoj ali najkasneje v 10 dneh. Vovko, Bizovik 69,'Ljubljana 3236
Zlato 22 karatno prodani
po 2500 S din. Krošelj, Šen-čur_ 174 3237
Izgubil sem šop ključe* v usnjenem etuiju. Najditelja prosim naj vrne proti nagradi v oglasni oddelek Glac sa 3238
Oddam opremljeno prehodno sobo dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 3239
Za mesec avgust iščem so-h
bo z dvemi ležišči, najraje čim višje za 14 dni. V zameno nudim sobo v Piranu s kavčem (tudi za dve osebi) za katerikoli čas. Ponudbe poslati pod poštno ležeče »Pridi na morje« Koper
v 3240 Podpisana Marija Legat« Dovje 7 izjavljam, da nisem imela in nimam nobene osnove trditi o zasebni tožilki Dobni kar Albini karkoli nečastnega, zlasti pa ne, da bi prišla na nepošten način do 10 m2 zemljišča, kar obžalujem i.n se ji zahvaljujem, da je umaknila zasebno tožbo.
3241
rja
Zahvala
Ob nenadni izgubi naše ljubljene mamice
IVANKE MARN
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja in z nami sočustvovali z iskrenimi izrazi sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni terenskim organizacijam SZDL, ZK, DPD Svoboda Primskovo, podjetju Toso Kranj, CP Gorenjski tisk, tovarišu Bizjak Viktorju za poslovilne besede in vsem sorodnikom in znanetem. Za pozornost pri zdravljenju se zahvaljujemo dr. Hriberniku Ivanu. Iskrena hvala.
V imenu sorodstva družini Mam in Juvan
Zahvala
Ob hudi izgubi mojega moža, bratranca in strica
JANEZA  BREZAR *
se najlepše zahvaljujem sosedom, sorodnikom in znancem za* darovane vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem Jožetu Smelcer, Antonu Arhar in Staretovi mami za pomoč v najtežjih urah. Hvala tudi dr. Hriberniku za ves trud v času bolezni, podjetju »Dinos«, gasilcem in g. župniku za spremstvo.
Žalujoča žena Brezar
14
OGLASI — OBJAVE
9. JULIJ 1966 * GLAS
TOVARNA VIJAKOV »PLAMEN« KROPA
razpisuje prosto delovno mesto
sekretarja podjetja
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še tele posebne pogoje:
Dokončana visokošolska izobrazba ekonomske ali pravne stroke z ustrezno prakso.
Stanovanje ni na razpolago
Rok za sprejem prijav je 15 eni po objavi v časopisu. Prijave sprejema tajništvo podjetja.
1. TRAKTORISTA
2. K V CEMENT AR J A
p . IS
litiji   Komisija za urejevanje delovnih razmerij pri &Jp
p KOMUNALNEM SERVISU KRANJ M
al«   razpisuje   naslednja prosta delovna mesta: EfetR
sm as* Sls
P 3. KV KUHARICO
Pod tekočo št. 1 se zahteva strokovni izpit za uprav-1 janje traktorjev — z vsaj dvoletno prakso; pod točko št. 2 in 3, kvalificirani delavci z nekaj let 2£g prakse.
Sil
^5   Pogoj: enomesečno poskusno delo.
w
Plača po dogovoru, nastop službe je možen takoj.
m m
Prijave vložite na kadrovsko službo podjetja do 25. gfp  julija 1966. |§
m m
p
fjf
I
m
m
ODLIČNO KVALITETO CEMENTNIH BLOKOV IN ZIDNE OPEKE PO KONKURENČNI CENI NUDI VAM OPEKARNA BODICE.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljubljene žene, zlate mamice, sestre, sestrične, snahe, tete in svakinje
ANICE POLŠAK
rojene Krč
se prisrčno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ter ji poklonili toliko vencev in -cvetja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Almi Vadnjal, dr. Jožetu Žabkar in družinj Mivšek. Prav vsem iskrena hvala. | POLŠAK — KRČ
KOMUNALNI SERVIS KRANJ
obvešča vse graditelje stanovanjskih hiš, da Ig ima na zalogi še nekaj j||
bukovega in 1 hrastovega parketa 1
po znižanih cenah
Razprodaja bo včak dan cd 6. db 14. ure v Kranju, == Mladinska 1 (tel. 22-380) jgg
IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST!
Turisti - izletniki!
ODSLEJ TUDI V KRANJSKI GORI NOV TURISTIČNI
MARKET
% živila
9   blago široke potrošnje bife
menjalnica
10 % popust pri nakupu nepre-hrambenega blaga s tujo valuto parkirni prostor
odprto neprekinjeno od 7. do 20. ure ob nedeljah pa od 8. do 12. ure
REHRANA
EXPORT- IMPORT LJUBLJANA
ZAHVALA
Pokopali smo našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA MASELJ
posestnika
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegov zadnji dom. Posebna zahvala vsem sosedom, darovalcem vencev in cvetja, dr. Petriču ter strežnemu osebju ZD Kranj, č. duhovščini, gasilcem, govorniku' Urbančku za ganljive besede ob odprtem grobu, trg. podjetju »Živila« Kranj in tovarni IBI Kranj
Žalujoči: žena Ivana, sin Ivan, hčerke: Ivanka, Ani in Mira z družinami ter ostalo sorodstvo. Šenčur, 30. junija 1966
Trgovsko podjetje
»KURIVO« KRANJ ;
razproda po znižanih cenah:
— nekaj  1000 kom EFE zidakov  ( 19 x 19 x 29
cm) — odgovarja za vsako zidavo
— nekaj fižolovk raznih dolžin.
Informacije dobite na telefonu 21-192 ali 21-550.
Jugoslovanska loterija -
Poročilo o žrebanju srečk 27. kola, ki je bilo dne 7. VII. 1966.
Srečke s       so zadele končnicami dobitke Ndi<a
00	6
10	6
50	S
60	6
63350	608
71060	606
030500	100.006
71	6
81	8
01311	400
070081	408
70431	600
89571	1.006
42	8
52	20
692	100
29292-	600
43802	600
70282	600
022632	8.000
179602	10.000
43	10
63	6
94843	1.010
004	80
95564	2.000
2982S4	10.000
15	6
285	H
14235	400
20595	600
75785	400
87745	400
66	10
09986	400
7	4
94317	604
00248	604
8	4
51068	404
69238	404
899218	30.004
99	8
5929	200
07799	408
16698	1.000
24409	1.000
40279	600
86349	400
175779	50.000
452209	8.000
S^^+%^^^O%//%++SU+/B%//$/++/$V
B+///$/^^1/+$$.....7.:.:.75/..$7::..3^^
9. JULIJ 1966 * GLAS
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušajte vsak dar ob 5., h.. 7., 8. 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in M. uri tei radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 10-30 uri.
SOBOTA — 9. julija_
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Dve orkestralni partituri Antona Lajovica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zadovoljni Kranjci in Beneški fantje — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solističnih in ansambeLskih del  slovenskih skladateljev
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inetermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije
— 16.00 Vsak dan za vas —
SOBOTA — 9. julija
RTV Ljubljana 17.35 Poročila
17.40 Modra slikanica ^ 18.40 Ena : 1 — glasbena
oddaja 19.25 Vsako soboto 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Boj za obstanek —
film
RTV Beograd 21.00 Humoreska iz cikla
Galski petelin
RTV Ljubljana 22.00 Svetnik — film 22.50 Zadnja poročila Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 1:1 — glasbena oddaja 19.25 Poletna šola 19.40 TV prospekt
17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.15 Kaj je novega v svetu zabavne glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.04 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami
NEDELJA — 10. julija
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.41 Iz albuma skladb za otroke 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Oddaja italijanske TV
NEDELJA — 10. julija
RTV Beograd 9.25 Poročila 9.3Q Zvenite strune 10.00 kmetijska oddaja
RTV Zagreb 10.45 Nezadovoljna
pikapolonica
RTV Ljubljana 11.15 Lassie —
serijski film 17.00 Prenos športnega
dogodka 17.45 Cik cak
18.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka
18.45 Pred svetovnim
nogometnim prvenstvom RTV Zagreb
19.00 V nedeljo ob sedmih
SPOREDI
Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Karol PahOr — 70 letnik —
— govorno-glasbena oddaja
— 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 23.05 Večer Charlesa Ivesa
PONEDELJEK — 11. julija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Con-certino za klavir in orkester — 10.35 Naš podlistek — 10.55
RTV Ljubljana 19.35 Vabilo na ples 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.45 Rezerviran čas
RTV Ljubljana 21.45 Golo mesto —
serijski film 22.35 Zadnja poročila
Drugi spored 20.00 Spored itaJijanske TV Ostale oddaje-(kanal 9)
RTV Zagreb 11.15 Laesie — film
RTV Beograd 11.45 Disneyev svet — v film
RTV Zagreb 19.54 Lahko noč, otroci 21.45 Informativna oddaja
Glasbena hiedigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 »Od zore* do poldneva na morju...-« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igra harmonikarski orkester iz Šentvida — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Spomini na solistične koncerte v ljubljanski Filharmoniji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Dva vokalna crnsambla — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama  zabavnih melodij
— 21.00 Koncert orkestra in zbora slovenske Fiharmonije
— 22.50 Literarni nokturno — —23.05 Plesna glasba
TOREK — 12. julija_
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje
IJA
RTV Beograd 22.00 Serijski film
PONEDELJEK — 11. julija
RTV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Ljudje med seboj —
reportaža
Evrovizija 19.00 Svetovno nogometno
prvenstvo
Anglija : Urugvaj
RTV Beograd 20.15 TV dnevnik
JEvrovizija 20.30 Drugi polčas f
Anglija r Urugvaj
JRT
21.15 Propagandna oddaja
RTV Beograd 21.20 Gospa ministrica —
TV drama 22.50 Brez besed — •
_15
od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz Hoffmanovih pripovedk —-11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Med našimi skladatelji in našimi izvajalci
— 12.30 Kmetijski nasveti —; 12.40 Kvintet Avscnik in ansambel Boruta Losjaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Simfonični plesi in rapsodije
— 15.20 Zabavni intermezzo
— 15.40 V torek na svidenje
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Majhen recital dveh violinistov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov
— 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje zbor. Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda — 20.20 Radijska igra — 21.24 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Po svetu jazza
zaba vn o- gl a sben a , oddaja 13.20 Poročila Ostale oddaje RTV Zagreb 18.25 Informativna oddaja 23.20 Včeraj, danes, jutri
TOREK — 12. julija
RTV Ljubljana 18.55 Poročila 19.00 Kratek film
Charlija ChaplLna
Evrovizija 19.20 Svetovno nogometno
prvenstvo
Bolgarija : Brazilija 20.15 Propagandna oddaja
Evrovizija 20.30 Drugi polčas
Bolgarija : Brazilija 21.05 Propagandna odaja
RTV Ljubljana
21.15 Butoglavca
ameriški film 22.05 Zadnja poročila
TELEVIZ
s r O R E D
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
9. julija araef. barv. CS film STRELJANJE V DOD-GE CITIJU ob 16. uri, angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS ob 18. in 20. uri premiera polj. filma TOLPA HULIGANOV ob 22. uri.
10. julija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS ob 15., 17. in 19. uri. premiera jap. barv. CS filma PIRAT ob 21. uri .
11. julija franc. VV film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 16. uri, poljski film TOLPA HULIGANOV ob 18. in 20. uri.
12. julija zap. nem. film TOLPA GROZE ob 16. uri, poljski film TOLPA HULIGANOV ob 18. in 20. uri.
Kranj »STORŽIČ«
9. julija amer. barv. CS film STRELJANJE V DODGE CITIJU ob 18. in 20. uri.
10. julija amer. barv. CS film STRELJANJE V DODGE CITIJU ob 14. in 18. uri, ital. film DEKLE IZ PARME ob
16. in 20. uri.
11. julija francoski VV film MAČKA STEGUJE KREMPLJE ob 18. in 20. uri.
12. julija zap. nem. film TOLPA GROZE ob 18. in 20. uri.
Cerklje »KRVAVEC«
9. julija jug. film POD ISTIM NEBOM ob 20.30 uri.
10. julija ameriški barvni CS film NAPAD V ZORI ob
17. in 20. uri.
Stražišče »SVOBODA«
10. julija amer. barv. CS film STRELJANJE V DODGE CITIJU ob 17 uri, ital film DEKLE IZ PARME ob 19. uri.
Kropa
9. julija ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNTob 20. uri.
10. julija ital. barv. film KORZIŠKA BRATA ob 17. in 20. uri.
Naklo
9 julija jap. barv. CS film PIRAT ob 20. uri.
10. julija premiera polj. filma TOLPA HULIGANOV ob 17. in 20. uri.
Kamnik »DOM«
9. julija angl. film IZPIT VESTI ob 20. uri.
10. julija angl. film IZPIT VESTI ob 17. in 20. uri.
11. julija angl. film IZPIT VESTI ob 20. uri.
12. julija ruski film KRVNA ZVEZA ob 20. uri.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
sprejme za čas od 14. do 30. julija 1966 na pogodbeno delo (civilno pravno razmerje)
VEČ TEŽAŠKIH DELAVCEV
za nalaganje in razlaganje tovorov.
Plača po dogovoru.
Interesenti naj se javijo v Upravi obrata Oljarica v Britofu, kjer se bodo sklepale pogodbe.
Prodamo avtomobil Zastava 1300, modre barve, 30.000 km, zelo dobro ohranjen.
Licitacija bo 12. julija od 8. do 9. ure za družbeni in po 9. uri za zasebni sektor.
Gorenjska turistična zveza Kranj — Cesta Staneta Žagarja 27.
9. JULIJ 1966 * GLAS
Utrjevali samoupravljanje
(Nadaljevanje s 1. sirani)
je bilo že več sestankov tovarniških komiteev in osnov_ nih organizacij ZK, kakor tudi sestankov družbeno političnih organizacij. Povsod je bila izražena vsa podpora smernicam plenuma. Iz občinske skupščine Tržič, ki je bila v torek, so odborniki poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem pozdravljajo njegovo odločnost in obljubljajo svojo pripravljenost za uresničevane njegovih teženj za svobodo človeka.
Tovariš Popit je v svojem izvajanju pred aktivom poudarjal, da je celotna stvar, ki je prišla na dan na plenumu, ni stvar osebnih nasprotij, marveč rezultat različnih teženj v našem družbenem razvoju. Zato tudi stvar ni bila rešena, marveč samo začeta. Korenine birokratskega etatrstičnega pojmovanja pa so, čeprav ne močne, a vendar prisotne, v
naših delovnih organizacijah, v naših občinskih organih, v republiških zavodih in u-stanovah. Zaključki plenuma so zelo dvignili razpoloženje ljudi, povečali zaupanje v naše vodstvo in zvezo komunistov. Toda to razpoloženje je sedaj potrebno usmerjati tako, da bo sleherni občan, vsak samoupravljalec lahko neposredno pomagal in sodeloval pri odpravljanju slabosti, ki so bile nakazane na plenumu. A to je odpravljanje vsakih slabosti v naših samoupravnih organih, nakazovanje in odstranjevanje birokratskih teženj v raznih institucijah, boj za večjo produktivnost in boljše gospodarjenje in podobno. Tak boj za napredek v okviru široke samoupr. demokraci., kot je večkrat poudarjal tovariš Popit, je najmočnejši prispevek za odstranjevanje slabosti, ki jih je nakazal zadnji plenum CK ZKJ.
K. M.
Ocenjevanje čistokrvnih psov vseh pasem bo v nedeljo, dne 10. julija ob 7.30 uri v Kranju pri Zlati ribi, v škof ji Loki pa ob 10. uri na telovadišču.
Klub za vzrejo športnih in službenih psov za Gorenjsko.
Lesna industrija Kranj bo prodata na javni licitaciji dne 18. 7.1966 ob 9. uri na svojem obratu v Preddvoru spodaj navedena osnovna sredstva:
1. 1 stroj za izdelavo dog
2. 2 gaterska vozička
3. 1 3-stranski skobelni stroj za izdelavo ladijskega poda s transmisijo
4. 5 elektromotorjev za istosmerni tok (raznih moči)
5. 1 elektromotor za izmenični tok 6,6 KW
6. 1 stiskalnico za furnir — dimenzije 1250 x 2500 mm
7. 1 brusilni stroj »Smole« za brušenje krožnih in ga-terskih žag.
Osnovna sredstva si lahko ogledate eno uro pred licitacijo na obratu Preddvor. Pri licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe.
Vsa pojasnila o licitaciji lahko dobite na upravi podjetja, Kranj, Partizanska cesta 26, telefon 21-232 in 21-233.
LIK — KRANJ
Triglav naš dom
Ob 60-letnici prvega turističnega vzpona preko severne stene
Triglava
25. avgusta leta 1778 so »štirje srčni možje« stopili po velikih naporih in premagovanju smrtnih nevarnosti na vrh Triglava. Na žalost pri tem uspehu in pomembni zmagi drznih naskakovalcev ni bil navzoč pobudnik boja za pristop na Triglav, Balthasar Hacquet.
Od tedaj se je zgodovina Triglava pisala hitreje in odločneje. Pisali so jo z zlatimi črkami domači pastirji, gonjači, divji in zapriseženi lovci, katerim srce ni mirovalo prej preden niso premagali strah in nevarnosti ter stopili na vrh premaganih gora. Pogumni in srčni domačini so vodili v Triglav in njegovo soseščino domače in tuje razumnike. Velika imena Valentin Stanič, pesnik Valentin Vodnik, poet Julijskih Alp in nekronani kralj dr. Julius Kugv, dr. Henrik Turna in številni drugi pionirji našega planinstva so bili deležni izdatne pomoč: -domačinov.
V zgodnji dobi našega klasičnega planinstva pa leta 1890 opozori nase z izrednim uspehorr trentarski gonjač in divji lovec Ivan Berginc, Štrukelj, ki je baje sam prvi preplezal severno triglavsko steno. To je bilo dejanje, s katerim smo se odločno in vidno uvrstili v svetovno alpinistično zgodovino.
Miniti je moralo polnih 16 let, preden so se drznili naskočiti 1200 metrov visoko prepadno in prevesno steno še drugi pionirji plezalnega športa in alpinizma. Sever-
no steno Triglava so 16 let po Bergincu prvi preplezali v dveh dneh, 3. in 4. julija 1906 trije drzni plezalci iz Graza. Prvenstvo so si priborili dr. Feliks Konig, ing. Jans Reinl in Karel Domenig, ki so bili v steni 33 ur, čisti čas plezanja je bil 23 ur.
Ti prvi drzni in uspešni na-skakovalci in zmagovalci pa so dali pogum še drugim, ki so čakali pod Steno. Se istega leta, 4. avgusta, sta bila v steni uspešna priznani planinski slikar in plezalec, alRi-nist velikega kova Gustav ' Jahn in Franz Zimmer. Ta dva odlična plezalca in pta-
Zaloški plesalci
Kulturno umetniško društvo »Prežihov Voranc« v Zalogu pri Komendi je zaključilo dvomesečni plesni tečaj, ki se ga je udeleževalo okrog 150 mladih iz bližnje in daljne okolice. Za zaključek bodo to nedeljo, 10. julija, ob 15. uri, priredili posebno zabavo v šolski dvorani. Pripravili so »plesni venček« in »srčkov ples« ob godbi Veselih trgovcev.
ninca sta izvedla leta 1907 tudi tretji plezalni vzpon preko stene.
Tik pred prvo svetovno vojno, leta 1910, se pojavijo v steni tudi Drenovci s Pavlom Kunatverjem na čelu.
Danes je v steni prepleza-nih preko 30 samostojnih smeri, prav toliko ali še več pa tudi težkih ali lažje vstopnih in izstopnih variant.
60 let pa je stena terjala tudi izredno velik krvni davek. V steni se je smrtno ponesrečilo preko 20 mladih ljudi.
U. Z.
»BOJ POD TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki je izšla v založbi Krajevnega odbora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo v prodaji je N din 40.
Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s 350 slikami, obravnava predvojno življenje, borbo za obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice.
Ljubitelji Gorenjske predvsem Pokljuke in Me-žaklje, vsi, ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa še prebivalci Gorenjske izkoristite priložnost in pošljite svoje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU ZVEZE BORCEV GORJt PRI BLEDU do 23. julija 1.1. Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte knjige za svoje kolektive in knjižnice.
Trgovina
ŠIPAD KRANJ ima na zalogi
BUKOV PARKET
I.> II. in III. vrste
^ MJš j*«
IN    URADNI VESTN1K
GORENJSKE izdaja in tiska Cp -»Gorenjski tisk<- Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) aii 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., za nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
□Ril   Obiščite i6. tradicionalni
GORENJSKI SEJEM V KRANJU
od 5. do 16. avgusta 1966
^43^9856945^1567
5555555555555555555555555555555
C^/++$:+2$+^+//+//2/0/2/82+/:8++12/+^^
C$/++/++1B%/$+$$/$^$/$+++/^+/%%//$^^^^^++$C+$%+%%/^I/++//+^N
^0571^69742^9258461793^56041^^^^^6140132^^^79765^21490267^^^59037951^35279159330372039
9999914
199
X+$%^83