ORSKA VSKA EHDTNDST GLASILO E NOT M IH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Ljudstvo ne more biti ravnodušno pri izvajanju gospodarskega načrta. Od njegovega izvajanja in pravilne usmeritve zavisi napredek družbe. O tem soodločajo tudi delavske organizacije. Leto 2., štev. 6 - Cena 4 Hre TRST, četrtek 24. januarja 1946 Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 teief. 82-50 —- Rokopisi se ne vračajo ElMlI«! ne razdori Tov. Mai ino Soha L jv Od v Hunu prav V Sasu ko jv Oda italijanska ijlavna konfederacija delu na lem, da prizna Julijske sindikate. Da bi sc la italijanska 'ustanova zavedala moči in 'stremljenja Enotnih sin dikatov ji je tov. Mannu predal spomenico s sledečo vsebino: Mzvišncrnu odboru Italijanske konfederacije dela tlim« V imenu Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov delavcev in nameSCeticev Trsta in Julijske krajine (cone «A»), ki tja tukaj zastopam, odločno protestiram proti more-bitnemu priznanju Julijskih sindikatov iz Trsta od I. H. D. Ti Julijski sindikati so se pred kratkim preimenovati v Delavsko zbornico. Ta svoj ■ protest vtleineljujem z naslednjimi argumenti: 1. Enotni sindikafi so nastali jz slavne organizacije «Delavsl;a eiintnosl« kol borbeno sredstvo proti fašizmu in, nemškemu okupatorju. Oni vključujejo v svoje vi'ul e ogromno večino delavstva Julijske krajine, posebno pa Trsta ic glede na. naiodnosi. Julijske sindikate so med tem ustanovili z določeno nalogo, razbijati enotnost med delavskim razredom. Zalo so to pravi »rumeni« sindikati, ki jih rodi reakcija, ter jih podpirajo veliki kapiJalisti pokrajine. Njihov cilj je organizirali delavstvo in - njim razpolagati za dosego reakcionarnih in na-cioiialšovinis/ičnih 'ciljev v borbi proti zdravim silam demokratičnega delavstva naše pokrajine. 2. Trditev, da so Enotni sindikati slovanski sindikati, je velika laS. To lahko dokažem s tem, da imamo pri G8.937 organizna-nih članih iz vse pruirajine ož.580 članov samo v Trstu, od katerih je 70% Italijanov. 3. Enotni sindikati hočejo ostati neodvisni od italijanske konfederacije dela. in od Centralne zve-zc sindikatov v Beogradu brez posebnih skrit.ih ciljev., Enotni sindikati skrbijo predvsem' za sindikalno enotnost. vah Evrope in Afrike. Tudi mi smo bili njene žrtve ter bo morala tudi nam plačati račun za svojo požrešnost in 27 letno izžemanje, rušenje, požiganje in zatiranje. Zato je smešno in podlo terjati, naj se tudi mi vključimo v njihovo pasivno bilanco in plačujemo njene dolgove, medtem ko imamo polno pravico biti njeni upniki in sodniki. Naša borba proti tem imperializmu je trajala polnih 27 let. Zato imamo pravico, predložiti račun za vso to dobo. Enotni sindikati delujejo kot avtonomna ustanova, ki se je rodila na domačih tleh in med domačim ljudstvom za časa borbe proti vsem imperialističnim silam. Člani te organizacije so dosledni demokrati, bivši protifašistični. borci a!i organizatorji zaledja. O-ni predstavljajo tudi danes odločne borce za demokratične pravioe, borijo se za socialno zboljšanje položaja delavskega razreda in za poln razvoj obnovitvenih del. Terjajo ljudsko oblast, prepričani, da jim bo le ona zagotovila uresničenje celotnega njihovega programa in zaščitila pred vsakim ponovnim napadom imperialističnih sil in vstajenjem novega fašizma Julijski sindikati predstavljajo nacional šovinistično delavsko organizacijo in kot taki ne morejo obstojati v naši pokrajini, ki ima po večini slovensko prebivalstvo. Zan svojega zadržanja nimajo med svojim članstvom niti enega Slovenca ali Hrvata. Pa tudi italijansko ljudstvo beži od njih, saj je znan primer da imajo med tisoči delavcev zaposlenih v Tržaškem LIoydu le 5 'članov. Tako je tudi približno v drugih industrijskih podjetjih. Enotni sindikafi pa ne postavljajo nacionalne razlike, marveč le skupne interese vseh svojih članov, Italijanov, Slovencev in Hrvatov S tem smo ugotovili njihovo notranjo strukturo. Po priznanju od Italijanske glavne konfederacije dela bi Julijski sindikati postali italijanska filijalka v Julijski krajini. S C« bi se italijanski delavci vključili v l/a- tem bi zastopali tudi posebne težnje na na- Ujmsko konfederacijo dela. bi imeli tudi slovenski in hrvaški delavci polno pravico pristopili k beograjski organizaciji. Na la način bi nastal največji razdor, ne le na sindikalnem, temveč tudi na narodnostnem polju. i. Julijska krajina predstavlja sporno ozemlje. Njena pripadnost bo določena z mirovno pogodbo. Naravno je, da bo prešla tudi sindikalna organizacija, n krog tiste drZavc, kamor bo pripadla, ampak šele po določitvi meja. 5. italijanska konfederacija dela razpolaga z dokumenti, ki jih je v Bi m večkrat ■poslal Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov. da. bi dokazal podle manevfc Julijskih sindikatov in svoje pravično ravnanje. 'Zadnjič je bilo poslanih v protestni noti proti ecaitMclnein pri zn g n ju Julijskih _ sindika-toiz. od strani ji.aVjamske kanfideracije dela na tisoče podpisov tržaških delavcev. G. Odgovorni zastopniki Enotnih sindikatov so večkrat skušali, preprečiti sindikalni razdor in predlagali Združenje in enotno sindikalno upravo na podlagi svobodnih volitev. Zastopniki Italijanske konfederacije dela, ki so prišli v Trst. lahko pričajo o. tem. kako so le predloge Julijski sindikati odbili. Priznanje Julijskih sindikatov od. Italijanske konfederacije dela, poglablja sindikalni razdor v delavskih vrstah v Trstu in pokrajini. To pomeni oddaljevanje od načela sindikalne enotnosti, na čemer sloni vsaka, sidikalna organizacija kot. je bilo potrjeno na kongresih v Londonu in Parizu. 7, nacionalnega, stališča bi pomenilo pri znanje Julijskih, sindikatov poglabljanje na-sprotstev med večino italijanskih delavcev Trsta in Julijslcc krajine ter med ostalim italijanskim preblvalstom v coni A. Enotni sindikat so še nadalje zvesti načelu sindikalne enotnosti in bodo v nasprotnem primeru prisiljeni nadaljevati borbo za enotnost delavskega razreda. Zalo odklanjamo vsako odgovornost če bo prišlo do nasprotij med Italijani Trsta in Italije. Zato opozarjamo vodstvo Italijanske konfederacije dela na njeno telko odgovornost ter zahtevamo, naj ne prizna Julijskih sindikatov z dejanjem, ki je naperjeno proti delavstvu. Mi smo še vedno pripravljeni sprejeti, predloge, če bodo iskreni in bodo Imeli namen, najti možnost za ustvarjanje enotnega, in neodvisnega gibgtrja v Trstu in Julijski krajini, in le do tedaj dokler še niso tc ustanove priznali. ----O---- Confederazione generale italiana di lavo-ro« namerava priznati Julijske sindikate. Že parkrat smo v našem listu omenili, da smo prepričani, da ta italijanska delavska ustanova ne bo napravila tako napačen, proti-sindikalen in protipraven korak. Zdi sč’ pa, da italijanska imperialistična politika napram našim krajem in ljudem še ni izgubila tiste sile, ki jo je imela takoj po prvi svetovni vojni Tudi takrat smo videli podobne primere. Tudi takrat smo imeli priliko spoznati danunzijevske odrede, ki so nam prinašali »višjo kulturo«. Italijanska glavna konfederacija dela namenoma pozablja, da Julijska krajina ni in ne bo nikoli več Italija. Danes je to ozemlje sporno in njegove ustanove ne morejo vezati, kontrolirati ali upravljati italijanske ali jugoslovanske oblasti. Direktno mešanje v šenje vseh pogodb in dogovorov med zma-notranje zadeve naše pokrajine potneni kr govalci, oziroma med Jugoslavijo in Anglo-amerikapci Krši jih ravno njen skupni nepri-jatelj. ki se še ni zavedel, da je poražen. Ne pojavlja se kot poražen, marveč še vedno šem ozemlju. Ker so večinoma importirani za časa fašstičnega vladanja, politike razna-radovanja slovenskega ljudstva, pripravljanja, napada italijanskega imperializma na države vzhoda in jugovzhoda, je naravno, da se teh teženj težko otresejo. Če bi se lahko vrnili na svoja stara mesta vsi naši uslužbenci, nasilno izseljeni za časa -fašizma v Italijo in zamenjali tukajšnje doseljence, bi bila kmalu drugačna podoba Julijskih sindikatov. Ni nam znano, ali čutimo, zakaj se oni še ne vračajo na svoje domove. Imperialistična postojanka, ki je bila mirna do pred kratkim in se je pojavila po an-glo-ameriški zasedbi našega ozemlja, je danes dobila povelje za napad. Ona skuša u-stvariti razdor med našim delavstvom in o-graža vse pridobitve narodno osvobodilne borbe ter obenem pripravlja tla za nove napade. Vsi ti programi so seveda le na papirju, ker se ljudstvo zaveda nevarnosti in je pripravljeno postopati z vso silo. Italijanskim junakom poraza, koristnikom diploma-tičnih trikov, ki si po izgubljeni vojni lastijo pravice zmagovalca in pripravljajo nove napade na tuje zemlje in narode, v naši pokrajini ne bo uspelo. Za našo svobodo smo se umeli boriti in prav tako varovati njene pridobitve. Porušeni domovi pričajo o njihovem pohodu in njihovi »kulturi«, dokazujejo. kaj nam spet obljubljajo ter nas opominjajo na budnost. Zavedamo se, česa je sposobna it^iianska pa tudi z njo povezana reakcionarna klika ter se bomo znali braniti tudi pred tem njihovim poizkusom. Iz federativne ljudske republike Agrarna reforma r Sloveniji Nepopustljivost delodajalcev Po dolgih pogajanjih, ki so trajala od 13. t m. do danes, še ni dosežen noben sporazum med delodajalci in delavskimi zastopniki. Zastopniki delavcev so popuščali do skrajnih meja, vendar so naleteli na strogo odklonilno zadržanje industrijcev, ki se vedno sklicujejo na delovne pogoje italijanskega delavstva ter povezanost tržaške industrije z italijansko in sredozemsko industrijo. ZVU je 22. trn. sklicala zastopnike industrijcev in delavcev, da bi jih pridobila za končni sporazum.' Zdi se pa, da je nen stljivost delodajalcev taka, da sploh ni mogoče računati na neko 'njihovo razumno zadržanje, ki bi moglo privesti do normaliziranja mezdnega vprašanja. fi za naš tisfkovni sfotad Preteklega decembra je Narodna vlada Slovenije izdala zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Da bi tudi naše primorsko ljudstvo lahko razumelo polni smisel demokratičnosti jugoslovanske zakonodaje in njeno dosledno ljudsko izvajanje, bomo podali kratek izvleček tega zakona. Ze v prvem členu splošnih navodil se jasno kaže popolna 'demokratičnost izvajanja agrane reforme v tem, da se je ustvaril »zemljiški sklad«. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je vsa zemlja, kT pride v poštev za razdelitev, zbrana v eno enoto, iz katere se bo delilo v enakih količinah vsem interesirancem, v kolikor jim pripada. Zemlja se ne ho delila samo tistim, ki nimajo zemljišč, ampak tudi tistim, ki jih imajo premalo. Zemlja, ki jo kmet dobi iz zemljiškega sklada, postane njegova last in se nanjo vknjiži. H kmetijskemu in gozdnemu inventarju, ki se razlasti po določbah tega zakona, se šteje tudi hišni inventar, ki je potreben za redno obratovanje na posestvu. • Nekdaj v stari Jugoslaviji so izigravali zakon s steni, da so posestvo vknjižili na več imen. na moža, ženo. očeta, mater sorodnike itd. kav pa danes ne velja, marveč se smatra kot skupno posestvo vse zemljišče, ki se tudi gospodarsko upravlja obenem. Posebno važen je 5. člen, ki pravi: »Dodeljena zemlja se.prepiše na novega lastnika brez bremen in dolgov:« To pomeni, da se takoj brišejo prod vseh) vsi kmečki dolgovi kot smo že poročali v naši prvi številki »Primorske delavske enotnosti«. Po tem zakonu se razlastijo vsa veleposestva, vsa zemljiška posestva bank, podjetij, delniških družb in drugih zasebnih pravnih oseb, cerkva, samostanov in verskih ustanov ter vseh vrst ustanov, posvetnih in verskih. Nadalje zemljiška posestva, ki so med vojno iz katerega koli razloga ostala brez lastnika in brez pravnega naslednika, presežek zemljiških posestev nekmetov, ki niso veleposestniki, in presežek kmečkih posestev. Jugoslavija je torej zlo agrarnega izko-riščevanja zatrla v korenini ter končno in najuspešneje rešila probleme, za katere se tako odločno bore naši kmetje, in to posebno v Furlaniji. V Sloveniji so torej odvzeli vso zemljo vsem veleposestnikom, ki niso nikoli obdelovali svojih zemljišč, marveč živeli na račun žuljev drugih. Ko so nastajale razne gospodarske krize, so banke in druge gospodarske ustanove nakupovale po zelo nizkih cenah kmečka posestva in tako zagospodarile tudi nad posestvi slovenskega podeželja. Tudi temp je nastopil kraj. Razen tega so cerkve * in verske ustanove imele velika posestva še iz fevdalne dobe. Le v mali meri in v redkih primerih so ta posestva obdelovali lastniki, ki pa niso bili prav nič podobni Kristusu, ki je z bližnjim delil trud in plod svojega dela. Ti fevdalci verskega reda so živeli v izobilju, so bili dobro rejeni in so le »upravljali«. Motike se ni nobeden dotaknil. Zato je tudi pravično da nobenemu ne ostane zemljišče. Tudi presežek zemljiških posestev raznih lastnikov, ki niso kmetovalci, prihaja v poštev za zemljiški sklad, četudi ti lastniki niso veleposestniki. Veleposestva se razlastijo tudi z vsemi zgradbami, inventarjem in zalogami, bodisi da so to privatna, bančna ali cerkvena last. Delno izjemo tvorijo le samostani in verske, ustanove, ki lahko zadržijo za svojo uporabo 10 ha raznega zemljišča, trikrat več pa samostani zgodovinske važnosti. Pri razlaščenih posestnikih se nahajajo tudi poljedelski stroji, naprave in traktorji. Ker se ti ne morejo razdeliti med dkmete, preidejo v inventar kmetijskih strojnih .postaj, ki služijo interesom vseh kmetovalcev, a so pod posebno upravo. Iz zemljiškega sklada se zemlja in zemljiška posestva dodeljujejo poljedelcem osebno ali pa /večjim skupinam, kmetov združenim v poljedelske zadruge. Jasno je, da imajo pred vsem prednost pri podeljevanju zemlje ravno oni, ki so se za državo borili in največ prispevali v narodno osvobodilni borbi, seveda se upoštevajo tudi invalidi iz prejšnjih vonj. Jugoslovanska žena se je pokazala v borbi in na terenskem delu ravnopravna svojim moškim tovarišem. Nobena država na svetu ni dala sorazmerno toliko bork Kot Jugoslavija. Zato je, tudi razumljivo, da imajo žene tudi v miru iste pravice. Saj so v borbi ravnopravno vršile svojo dolžnost. V fT.členu, toč. 6 stoji: »Moški in žeski borci narodno osvobodilne borbe imajo pri dodeljevanju zemlje enake pravice«. • Novi zakon upošteva tudi potrebe industrijskih delavcev. Mestni proletarci so vedno želeli, imeti košček vrta za svoje, razvedrilo in zato, da bi kolikor toliko razbremenili svoje družinske izdatke. Po novem zakonu dobijo »clelavci in nameščenci tovarn, podpetij, ustanov in uradov primerna zemljišča za vrtove«. Znano je, da Jugoslavija podpira vse težnje poštenih delavcev, ki se hočejo organizirano zaščititi pred raznimi izkoriščeval- ci. Združene organizacije, ki jih ustanavljajo poljedelski delavci v tem cilju, nalete na popolno podporo vseh oblasti. Zato se tudi lahko združujejo kmetje, ki so dobili zemljo od države, v večje skupine in tako ustanavljajo zadruge. Ce take zadruge že obstojajo in nimajo dovolj zemlje, se jim dodeli zemlja »kot njihova zadružna lastnina«. Privatna lastnina in osebna iniciativa ‘še spoštujeta. Naravno pa je, da se podpirajo vse težnje večjih skupin delavstva, ki organizirano razvija gospodarsko stopnjo države kot celota in ščiti ekonomske interese vseh organiziranih članov. Zadružni sektor je posebno važen v državni ureditvi in zato tpdi uživa posebno podporo. A' kolikor pridejo v poštev splošni državni interesi, širši od zadrug, se ustanavljajo institucije, ki so državna last, oziroma last vsega delavstva. Zato so kmetijske strojne postaj# državna last, alt pa služijo interesom zadrug in posameznih kmetovalcem. Borba za življenjske pravice Rešite nas fevdalizma Na seji pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, ki se je vršila dne 10. t.m. v Trstu, je podal tov. Muslin ta-le referat: »Povedal bom, kaj smo dosegli, in kaj nam še ostane, da uresničimo. Ko je bil ustvarjen kmečki sindikat, smo takoj začeli z delom, ki naj bi privedel do pravičnejše razdelitve kmečkih pridelkov na posestvih, ki jih obdelujejo na pol. Do sedaj še ni bilo mogoče zaključiti sporazumi z lastniki, ki se odločno protivijo zahtevam delavstva. Tega ni samo v Julijski krajini, marveč tudi v Italiji, kjer so posredovali pri sporazumu sindikati in ministrstvo za poljedelstvo. Kljub temu delavci niso uspeli, doseči zadovoljiv sporazum. Zato so so odločili, da vsaka pokrajina in vsaka oblast sklepa pogodbe posebej. Kmečki delavci v Italiji so dosegli za sebe 00% pridelkov le v pokrajini Parme, kjer je poljedelstvo v docela posebnem položaji. Pri nas nismo dosegli do danes nič stvarnega. četudi smo to energično zahtevali. Naše delo je bilo usmerjeno k temu, da bi odpravili fevdalni sistem polovičarstva. Prizadevali se bomo tudi v prihodnosti v tej ameri. Da bi prepričali ZVU. da je potrebno pod-vzetj mere. v korist kmečkih .delavcev..smo moral^ dokazati protipravnost dosedanjih pogodb. ZVU je dlje časa molčala, končno pa nam je odgovorila, da je to vprašanje j vezano na poedine sporazume, sklenjene! med lastniki in delavci, ako»sporazum ni bil dosežen v soglašiu z veljavnimi zakoni. Meni, da so pogodbe, četudi se ne nanašajo na določen procent, vendarle veljavne in se morajo spoštovati. Kljub temu so si kmetje pridržali 75% pridelka, dokler se vprašanje ne reši. V tem času se je moralo nujno rešiti vprašanje plač. Te so obupne. Uspeli smo v pogajanjih doseči neko izboljšanje, vendar te plače danes ne ustrezajo in jih bomo morali ponovno diskutirati. Plačilne zahteve so se nanašale na uravnoteženje kmečkih in industrijskih delavcev. ZVU pa smatra, da mora kmečki delavec dobivati nižje mezde od industrijskega delavca. Ker so pa življenjski pogoji enega in drugega enaki, in ker bodo industrijski delavci dosegli višje mezde, imajo na to pravico tudi kmečki delavci. Združenje poljedelcev (lastnikov), ki se je ustanovilo pretekli četrtek, se noče pogajati z nami. Ravno danes so nas o tem pismeno obvestili. Zato bomo pri ZVU pod-vzeli posebne korake. V tem času smo pripravljali novo pogodbo, ki naj bi nadomestila kolonsko pogodbo in spremenila večji del določb, ki se nanašajo na hleve, letino itd., da bi kmeta osvobodili suženjstva, v katerem dejansko živi. Kmet do danes ni mogel doseči od lastnika pravičnejših pogojev. Sistem suženjstva, ki tlači našega kmeta, ne moremo več trpeti. Zato bo potrebno zaključiti pogodbo, ki bi bila precej enaka ostalim kolektivnim pogodbam. Znano nam je, n. pr. da vsi poljedelci ne dobivajo družinske doklade, ali jih pa dobijo v zmanjšanem obsegu. V zvezi s tem smo prišli do sklepa, da poljedelski delavec dobi eno tretjino zneska, ki ga Obletnica Leninove smrti 21. januarja 1024. leta je v vasi Gorki pri .Moskvi umrl Vladimir Iljič Lenin Z njegovo smrtjo je delovno ljudstvo vsega sveta izgubilo največjega prvoboritelja svojih interesov, ruska revolucija pa svojega ustvarjalca. On je vse svoje življenje posvetil borbi za zmago resnice. Z njegJvim ustvarjalnim delom je izpoijnjeno eno največjih in naj. žnejših razdobij človeške zgodovine. V dobi po ruski revoluciji, ko si je delovno ljudstvo priborilo ljudsko oblast, so se po njegovi zaslugi ustvarili najboljši moralni in materialni pogoji za zmago vseh demokratičnih sil nad barbarskim fašizmom . . Tedaj se je uveljavila ideologija enoko-pravnosti vseh plemen in nacij ideologija prijateljstva med narodi. Ta ideologija se je v Sovjetski zvezi učvrstila in popolnoma zmagala nad ideologijo zverinskega >’• nalizma in fašističnega plemenskega sovraštva. (skušnje iz te velike vojne potrjujejo pravilnost leninsko-stalinske mislij leninsko-sta-linske nacionalne politike. lastnik plača zavarovalni družbi kot svojo dajatev. Zato smo zahtevali revizijo zbirnih dajatev. Uprava zainteresiranega urada je še danes v rokah uslužbencev bivših fašističnih ustanov. Opozorili smo na to ZVU — odsek za poljedelstvo — ter zahtevali zdravstveno zaščito in postavitev odbora za kontrolo fašističnih in predfašističnih ustanov, ki imajo zvezo s poljedelstvom. ZVU svojega mišljenja o tem predlogu še ni izrazila, medtem ko je prejšnji oficir vsako pogajanje v tem smislu gladko odbil. Tovariši, v našemu delu moramo.,tudi organizirati kmečko delavstvo. Naše članstvo ima veliko število pristašev. Vendar nismo mogli ugotoviti vse podrobnosti v listih okrajih, ki nimajo železniške zveze. Drugih prevoznih sredstev pa nimamo. Sedaj se proučuje pravilnik, ki naj bi povezal vsa dela v zvezi s poljedelstvom in njegovo organizacijo. Ta pravilnik je podoben drugim, vendar ni popolnoma enak. '-Mikor obravnava drugačna vprašama. Sedaj so v teku naslednja dela: Kolonske pogodbe in pogodba o plačah. Ti problemi so zelo težki’ in se morajo reševati vsak posebej. Pri tem ne smemo pozabiti, da še pred nekoliko dnevi poljedelci (lastniki) niso bili združeni v nobeni organizaciji ter d« so bila pogajanja zato težja, .ker ZVU ni mogla skiicati njihovih zastonikov. Dosegli smo osvobodilno nagrado, ki ni popolna, temveč le delna. Lastniki rtiso hoteli priznati niti tega. »vendar smo po dolgih pogajanjih uspeli doseči najvišjo vsoto to je 2.000 lir. Komaj smo sklenili ta sporazum, smo takoj pričeli s pogajanji v drugih vprašanjih. Težko vprašanje je tudi Consorzio Pro-vinciale Agrario, ki se ne sklada z demokratičnimi načeli ter bi ga bilo treba reorganizirati. Znano nam je. da kmetom posebno na Krasu, primanjkuje krme. Naša živinoreja je v zelo težkem položaju, kar predstavlja veliko skrb za vodstvo Enotnih sindikatov. Opozorili smo ZVU, naj dodeli dovoljno količino krme za naše molzne krave. Pojavlja se bolezen, ki slabi našo živino, pri kravah pa se pojavlja »vaginitis graulosa«, ki povzroča jalovosti ZVU je obljubila, da se bo zanimala za to vprašanje, toda do sedaj ni še skoraj nič ukrenila. Zahtevali smo krmo ter živinozdravnika. ki naj bi obiskal čim večje število vasi. Jcjer naj bi dajal kmetovalcem pSrebna navodila, da bi se ta bolezen vsaj omejila in da se ne bi širile nove. Kot sem dejal, nam je ZVU obljubila, da se bo zanimala, toda smo še vedno zaskrbljeni. Isto velja v pogledu gozdov. Za uničenje borovega prelca bi bilo potrebnih 30 milijonov lir kredita, kar pa ZVU ni mogla dati na. razpolago. Uspeli smo doseči te 3,5 milijone lir, kar je neznaten znesek, zlasti če ga bodo izročili raznim špeku-1 antskim podjetjem. Pričakujemo, da se ustanovi Gozdni urad. medtem pa se stanje v naših gozdovih vedno bolj slabša. Razen tega je precej težaven položaj tudi v našem libarstvu. Delo naših ribarjev je otežkočerio zaradi pomanjkanja potrebnih napi a v. ki se rade kvarijo in se ne morejo zamenjati' z novimi zaradi pomanjkanja surovin. Opozorili smo na to ZVU. ki bi morala najti neko rešitev, ker se na tem polju ne kaže veliko izboljšanje. Medtem smo se sami otirnili na veletrgovce, ki so dali ribičem nekaj orodja za ribolov. Ribiči bodo to orodje plačevali v obrokih. Svetovna delavska federacija in ustanova Združenih narodaov Kakor poročajo iz llondona, se proučuje možnost sodelovanja svetovne delavske organizacije pri ustanovi Združenih: narodov. Ze na pariškem sindikalnem sestanku je bila odobrena vloga, ki je predlagala zastopstvo organizacije pri glavni skupščini s svetovalnim značajem ter'priznanje glasovanja v gospodarskem in socialnem svetu. To vlogo so izročili tajniku. Delavska organizacija je izrazila željo, da bi podprla delovanje glavne skupščine, ki ima nalogo agotoviti trajen mir. Kuznecov, član sovjetske delegacije in predsednik sindikalnega osrednjega sveta Sovjetske zveze je dejal, da zastopa federacija 65 milijonov delavcev in izjavil: »Popolnoma smo prepričani, da so naši cilji enaki tistim, ki jih ima ustanova Združenih narodov. Mnenja smo, da je namen ustanove Združenih narodov izboljšati življenjske pogoje delavcev ter zagotoviti pravičen in trajen mir.« Po našem mnenju bi bilo za človeštvo zelo koristno, če bi glavna skupščina priznala to mogočno organizacijo, kar bi biio dobro za ves svet, če bi se slišal glas te velike zveze na glavni skupščini.« Ameriški zunanji minister James F. Byr-nes in britanski delegat Noe) Baker sta se udeležila sestanka odbora, na katerem je njegov tajnik Gladwyn Jepp poročal o sestanku, ki ga je imel z zastopniki svetovne sindikalne organizacije z namenom, da bi natančno proučili želje federacije. Paul Boncour (Francija), ki je podpiral zahtevo sovjetskega delegata, je vztrajal na tem, da bi stavili to vprašanje na dnevni red glavne skupščine. Boncour je izjavil, da se te organizacije na noben način ne more primerjati s kakršno koli drugo na svetu in zato ne obstoja bojazen, da bi mogle staviti isto zahtevo tudi druge organizacije. STAVKA V GRČIJI Atene. Državni uradniki nadaljujejo stavko. Večina ministrstev ne posluje. Prav tako je zaprta večina vzgojnih ustanov. Nameščenci časopisov in tiskarn so prav tako začeli stavkati. Zaradi lega so izšli 19. januarja samo listi: »Risospastis«, Mahi«, Elefteri Eliada«. Stavkajo tudi nameščenci gledališč. Zaradi stavke so bile telefonske zveze s podeželjem prekinjene. Sindikalno gibanje v Sovjetski zvezi O pokojninah in bolniških podporah Delavci v Socjetski uniji, brez razlike ali moški ali ženske, imajo pravico na pokojnino, potem ko so dosegli določeno starostno dobo in stopili v pokoj. Ta pokojnina je del celokupnega sistema socialnega zavarovanja v USSR Pogoji za dosego pokojnine so, da doseže upravičenec starost šestdeset let in da je delal najmanj petin-napada in prezira vse odloke demokratičnih I dvajset let. ženske so upravičene stopiti v zmagovalcev, ki 3o mu točno povedali kako Pokoi s pravico na pokojnino, ko dosežejo se mora ponašati. Italija, torej še ni prenehala z napadi na naše ljudstvo in našo pokrajino in zdi se, da je še vedno potrebno, opominjati jo naj končno opusti vse imperialistične metode, ki jasno dokazujejo vstajanje novega fašizma. Kaj predstavljajo Julijski sindikati med načini ljudstvom? Julijski sindikati so se rodili pri nas v kro-£'h, ki politično gravitirajo k Italiji Ti elementi so prišli k nam iz Italije, in razen par neznatnih izjem, niso pri nas rojeni. Oni predstavljajo za naše ljudstvo italijansko imperialistično prestražo. ki nas je zatirala dolga leta in končno prešla tudi v napad proti vsem demokratičnim deželam vzhoda in jd-govzhoda. Zato je Italja obsojena na plačanje vse škode in grozot, ki jih je povzročila s svojimi imperialističnimi napadi v raznih drža- pet in petdeset let starosti in so delale najmanj dvajset let. Kjer je delo zvezano s posebno nevarnostjo za življenje oziroma škodljivostjo za zdravje, je starostna doba za t dosego pravice na pokojnino določena na i petdeset let. Pokojnine, ki se plačajo delavcem, dose-j gajo petdeset do šestdeset odstotkov mezd, I ki so jih dobivali. V primeru nujne potrebe se lahko pokojnina tudi poveča. Ker starostna doba za pokojnini) ni razmeroma visoka, more pokojninski upravičenec, ako želi, nadaljevati z delom in prejemati pokojnino Določila o socialni zaščiti predvidevajo, da prejemajo pokojnino v primeru smrti pokojninskega upravičenca, njegovi družin- . . ski člani, ki jih on vzdržuje. Otroci umrle- ; po dolgotrajnosti prejšnje službe, t. j. deia ga upokojenca dobivajo pokojnino, dokler | pri gotovem,podjetju in pa tudi po posebnih ne dosežejo polnoletnost. i potrebah. Med take potrebe bi n. pr. morali Drugi prijemki v sistemu socialne zaščite so: '1. Delavci, docela nesposobni za delo zaradi nezgode ali nesreče v podjetju, dobivajo pokojnino, ki je enaka mezdi, ki so jo dobivali do tedaj. 2. Pri nesposobnosti zaradi kakega drugega vzroka dobijo delavci pokojnino, ki je enaka dve tretjini mezde, ki so jo dobivali. Doba nepretrganega dela v podjetju se u-pošteva pri določitvi dodatnih prejemkov k penziji. 3. Delna nesposobnost upravičuje delavca na stalno pokojnino Višina te pokojnine zavisi od višine mezde, ki o je dobival in od odstotka nesposobnosti za delo. 4. V primeru začasnega dopusta, če so delavci bolni, so pravtako predvidene podpore. Ta podpora dosega višino od 50 do 100 procentov mezde, ki jo je delavec dobival in zavisi od službene dobe delavca in njegove marljivosti, ki jo je pri delu pokazal. 5. Delavec, ki mora skrbeti za kakega bplnega družinskega člana, ima pravtako pravico na podporo. Znesek, ki se izplača v ta namen, se ravna našteti srtoške zaradi preselitve in začasnega ! no večale- Vzporedno z gospodarskim raz- I ru med podjetjem in delavstvom. Vsaka u- vzdrževanja in bivanja enega ali več dni- j vojem USSR zato sovjetski budžet kaže | pravičena zahteva delavstva mora biti uve- žinskih' članov izven obiteiji zaradi nalezlji- j vsako leto velik porast potreb socialne za- j ijavljena, če bi pa kljub vsemu delavstvo ve bolezni v družini, vzdrževanje tujega čio- j ščite in zdravstvene službe. Ta porast ni bil i vendarle stopilo v štrajk. kar se ko^ rečeno veka v družini za časa bolezni zaradi gospo- j nič manjši zaradi domovinske vojne, ki je dinjstva itd. j razumljivo terjala predvsem ogromne izdat- V sistemu socialne zaščite poznamo še j ke 2n ^ine Potrebščine. Tako vidimo, da je podpore, ki gredo v korist poedinca ali pa družine. Med te podpore moramo prištevati podporo za materinstvo, denarno nagrado za družine s tremi ali več otroki, skrb za mater in otroka in drugo. Da bi mogli pravilno oceniti te podpore moramo vedno imeti na mislih, da je v Sovjetski zvezi zdravniška služba popolnoma socializirana in da je vsak državljan Sovjetske zveze upravičen na popolnoma brezplačno zdravniško in zobozdravniško pomoč, na brezplačno zdravljenje v bolnicah in na kakršno koli specialno zdravniško nego Semkaj moramo prištevati tudi zdravljenje v kopališčih, domovih za rekonvalescente itd. Pravica na starostno zavarovanje je zajamčena v ustavi USSR. Člen 120 sovjetske pretnjo strogih zakonskih posledic. Sovjetska zakonodaja niti v vojnem času ni poznala zakona, kaj šele v mirnem času. Kon ustave predvideva dva slučaja. Državljani tovne vojne ^ v ZDA v veljavi zakon, ki je USSR imajo pravico na vzdrževanje v sta-rosti in tudi v primeru bolezni in izgube delovne sposobnosti. Ta pravica je zagotovljena z širokim razvojem socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev na državne stroške, brezplačno zdravniško službo za delovno ljudstvo in podporami za vse mogoče zdravstvene potrebe delovnega ljudstva. Podpore v korist 'delovnega ljudstva, ki se črpajo iz fonda socialne zaščite, so se stal- v praksi ne more dogoditi, bi se s takim štrajkom zasledovali čisto drugi kot politič-. no ekonomski cilji delavstva. -Pri vsakem industrijskem podjetju obstoja komisija za reševanje sporov, ki jo sestavljajo zastopniki delavstva in uprave. Zastopniki delavstva se ali volijo na skupščini ali pa imenujejo. Po navadi uspe jej komisiji rešiti vsa sporna vprašanja. V primeru, kjer do takega sporazuma ne pride, se slučaj odstopi osrednjemu odboru sindikalne organizacije, / ki z zastopniki zadevne industrije sestavi za to svrlio poseben arbitražni odbor. Gotove vrste sporov pa se odstopaj# neposredno rednim sodiščem v pristojno reševanje Treba je še posebno poudariti, da imajo zastopniki sindikalnih organizacij v Sovjetski zvezi velik delež v zakonodajnem aparatu in celo v vrhovni upravi SZ Pri svetu ljudskih komisarjev obstoji stalen gospo-prepovedoval vsak štrajk za časa vojne pod ; darski syet. katerega član je predsednik leta 1944 predvideno v budžetu USSR in po-trošeno samo za zdravstveno službo preko 10 milijard rubljev. V tej vsoti ni predviden denar, ki so ga kolhozi v to svrho hušiii iz svojih kolektivnih skladov in sindikalne organizacije iz svojih skladov za zdravstveno službo, sanatorije, kolonije in slično. Delavec za potrebe socialne zaščite ne troši nobenega denarja. Sklad, namenjen za to, se vzdržuje s posebnim davkom, s katerim so obdavčena vsa industrijska podjetja. Tudi organizacije uslužbencev morajo prispevati v ta sklad določen procent . S skladom upravlja sindikalna zveza. Vprašanje štrajka v SZ Kot je vsem znano je bil za časa te sve- Zveze sindikalnih organizacij v Sovjetski zvezi. Tako izgloda sindikalno življenje v Sov- čno tak zakon ne bi imel nobene svrhe Po S jetski zvezi. Vemo. da na tem mestu nismo sovjetskem sistemu dobiček poedinih industrijskih podjetij ne gre v korist poedinca. temveč vedno in samo v korist celote. O vsem tem so delavci dobro poučeni. V praksi pa sploh ne more priti do štrajkov, ker so pri posameznem industrijskem podjetju organi, ki presojajo in odločajo o vsakem spo- mogli odgovoriti na nešteto važnih vprašanj. ki se tičejo sindikalnega gibanja, to pa zaradi omejenosti prostora Moramo pa poudariti. da so sindikalne organizacije v SZ ustanovljene na resničnih demokratskih načelih in da so tudi v vsem delovanju prežete tega duha. Naša prosveta Referat tov. Iv. Bukovca, tajnika Pokr. zveze Enotnih sindikatov Na glavni skupščini Pokrajinske zveze Enotnih sindikatov je 'podal tov. Iv. Bukovec referat o kulturno-prosvetnem delu. To poročilo prinašamo v celoti, kakor sledi spodaj. V našem delavstvu moramo vzbuditi zanimanje za kulturno udejstvovanje. Pričeti moramo s stvarnim delom, v sedežih Enotnih sindikatov. »Kulturni domovi ljudštva«, naj prirejajo zanimiva predavanja, ki zanimajo naše delavce in kmete Predavanja se ne smejo omejevati na golo prikazovani« nalog in ciljev delovnih množic, ampak morajo prikazati vse tako, da bo snov dostopna vsakomur. Delavske in kmečke množice morajo spoznati tudi zakaj so bile toliko časa zatirane in izžemane. Organizirati moramo delavske knjižnice in zbrati v naših knjižnicah take knjige, ki bodo služile socialnemu razvoju delovnega ljudstva. Prirejati moramo kulturne večere, na katerih bodo nastopali naši delavci. Vzbujati moramo zanimanje za sten-čas. Nobena naša tovarna ne sme biti brez stenčasa. Z veseljem pozdravljamo uspešni začetek večerne strokovne šole, ki so jo organizirali Enotni sindikati za otroke naših delavcev. Poleg tečaia in šol naj podružnice organizirajo množično kulturno prosvetno delo za vzgojo delavcev. Izdelati morajo načrt za stalna predavanja, ki naj se vrše vsaj enkrat tedensko. Ta predavania naj bi zajela vse teme splošnih ved, dalje teme o | R;iZStav0 je obiskalo približno 80 ljudi strokovni organizaciji v Sovjetski zvezi, kakor o političnih in strokovnih vprašanjih. Ob nedeljah je treba organizirati pod okriljem kulturnih in telesno vzgojnih društev skupne Izlete S temi izleti se bo mnogo pripomoglo k utrditvi in okrepitvi poveza-Aiosti med delavci in kmeti. Tudi pri odpravljanju birokratizma imajo kulturno prosvetne sindikalne podružnice važne naloge. Pri vseh teh težkih halogah nam bodo v oporo društva kulturnih in prosvetnih delavcev in Enotni sindikati prosvetnih delavcev, posebno v samem Trstu, kjer jih je organiziranih lepo število. Njih čaka naloga prevzgoje članstva na osnovi naših sodobnih vidikov. Člani kulturnih in prosvetnih podružnic morajo teh članov, bi morala zadruga delovati že od zdavnaj. Ker pa volja zadružnikov in volja oblasti nista enotni, oziroma ker oblast ne izraža ljudske volje, ne more kreniti obnova s svoje mrtve točke Ravnotako je tudi z vprašanjem kmetijskih nabavno-prodaj-orevzeti na svoja ramena velik delež kul- nih zadrug. Obrtniških zadrug skoraj nima-turno-prosvetnega dela v mestih in na de- mo, ker gospodarski položaj naše pokrajine ! ovira njihovo ustanavljanje- Ravno tako ni-To so poglavitne naloge na polju kulturne mamo kmetijskih proizvajalnih zadrug in tu-vzgoje našega delovnega ljudstva. Teh se hi ne ribiških zadrug, ki so nekdaj v neka-moramo pra\ krepko oprijeti. 1 torih krajih zelo dobro uspevale. S prvim julijem 1945. je bil vzpostavljen Dejansko stanje pri nas pa ne izraža Ijud-odsek za kulturo pri Enotnih lindikatih., ske težl1ie- Povsod ljudje zahtevajo usta-Takiat smo pričeli na vseh poljih kultur- ! navijanje zadrug in čutijo njihovo potrebo, nega udejstvovanja živahno kampanjo v ko- >