Posamoz a žtsviTia stane 80 vinarjev. 1. številki. Maribor, dne 8. januarja 1920. 54. jetnik, List ljudstvu Izhftja vsak četrtek m velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja aa: Upravnfctvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte*. 5, sprejema naročnino, inserate m reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 180. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezaprte reklamacije so poštnine preste. V pouk in zabavo. Od sedastj©f|€í ministra d® prih».-danega S* pana 1. Sedanji ministri. Mora, katera izsesava že mesece našo trobrat-•sko nam državo in 30 peha z železno naših 10 pestjo v ue/adovolje vseli slojev, je sedanja demokratično so-cijalistična vlada. Saj nimamo v cel, Jugoslaviji trezno, pametno in nesebični, mislečega človeka, ki ne bi vzdhnil pri spominu in pogledu na delovanje sedanje vlade: Oh ta naša sedanja vlado, da bi jo že pometle skoraj volitve! Ta upravičeno pobožna želja o odstranitvi sedanje vlade izvira iz nebroj javno vidnih primanj-kljajev, nedostatkov in nereda, ki ima svoj izvor v nedelavnosti, brezbrižnosti in strankarski zagrizenosti sedanje vlade. Celih devet ministrov sedanje beograške vlade se vozari neprestano po Jugoslaviji, Dunaju, Pragi in Parizu. Izgleda res pri nas,, kakor da bi bile že-ležnice le za ministre; vsi drugi potniki 30 pa železniškemu ministru g. Draškoviču deveta briga, ker vedno ustavlja promet po cele dneve. Razni listi nam poročajo, da 8000 za Jugoslavijo napolnjenih vagonov ne more naprej. Ako bi so odpeljalo to blago na pristojna mesta po naši domovini, bi imeli vsaj za silo: soli, moke, obleke, obutvi in kuriva. Naš železniški minister pa rajši tuhta, kako bi vozil po železnici žito v Avstrijo in Francijo, mesto, da bi zaropotal z ministrsko odločnostjo in poskrbei, da se porazpfilje po Jugoslaviji onih 8000 vagonov. Ako še' bode" dolgo ministroval g. Draškovič pri na-žih železnicah, se kmalu nikdo nč' bo več zanašal na železnice, ampak rajši na voz in na lastne noge. Drug tak tovariš g. Draškoviča je naš finančni minister, ki ureja že mesece in mesece našo denarno vprašanje, pa srno še vedno tam, kjer smo bili v prvih dneh našega ujedinjenja. Ne! Sedaj je slabše v tem ozirui Finančno ministrstvo vidi in pozna le krnela, katerega vodno hujše privija z raznimi previsokimi davki. Mesece in mesece že gruntajo ti gospodje pri finančni mizi v Beogradu: Kako bi obdačili razne — nebrojne vojne dobičkarje? Doslej še niso tozadevno sklenili nič zakonsko veljavnega, Kako pa tudi? Saj je, vendar sedem od sedanjih ministrov vele-kapitaiistov «vojni dobičkarji). Kjer gre, da se odere kmeta potom davkov, imajo gospodje finančniki takoj na razpolago dovolj postav; da milostno obdačijo vojne dobičkarje, pa si belijo glave mesece in mesece, da bi ne všeipoili kacega premastnega kapitalista preveč v živo. Kmet se torej jezi in huduje upravičeno nad to gospodo v Beogradu. j • i | Ljudskih šol nam ne prikrojijo za kmečke raz- \ 1 mere in potrebe, glavno šolsko*vprašanje naše sedan- i je vlade je: Kako iztrebiti verouk iz šol in odstraniti križ! Da bi se pa ti gospodje sedanji beograjski vladarji pri vsej svoji brezbrižnosti in nedelavnosti za ! dobrobit naroda in države, kljub nezadovoljnosti in | nezaupanju, ki ga uživajo od sira i ljudstva, obdržali pri vladnemu krmilu, mislijo in se trudijo: Kako bi prikrojili novi volilni red, da bi bil v prid demo kratom in socijalistom. Edina skrb in delo, ki ga opažamo pri sedanji vladi je: Izvesti volitve v svoj strankarski prid in dobiček. Kakor že omenjeno, ga ni pri nas človeka, ki bi se ne pritoževal nad sedanjo vlado. Da bi ti ljudje gospodovali in gospodarili še tudi po volitvah, tega si ne želi nikdo — najmanj pa naš kmet, ki mora nositi neznosna od sedanje vlade mu naložena bremena. 2. Prihodnji župani. Podlaga vsake države so občine. Te resnico so se začeli zavedati tudi naši vladni demokrati in soci-jalisti: Njih prvi volilni cilj je razpisati občinske volitve in spraviti na čelo našim občinam same demokrate in socijaliste. Glavni namen sedanjih vladnih krogov, je: Iz naših občinski 1 zastopov pognati vse pristaše Kmečke: zveze in jih nadomestiti z demokrati (liberalci in samostojneži)*j: socijalisti. Naše ljudstvo sedaj samo vidi in čuti, kako zna-jo vladati naši demokrati in socijalisti v Beogradu. Kako bi še le bilo, ako bi zagospodovali in zagospo-darili ti ljudje in njih pristaši prav v temeljni pod-lapi vsake države v — naših občinah. Pod sedanjo demokratično socijalistično državno vlado nedostoja najpotrebnejšega in povsod nered: pod demokratično socijalistično občinsko vlado pa bi menda ne imeli ničesar za pod zob, ampak samo strankarski prepir. Kmetje! Sedanji demokratično socijalistični ministri v Beogradu gradijo most od sedanjega nedelav-nega in vse graje vrednega ministra do demokratično socialističnega župana vi kmečki, občini, ki bi bil le demokrat (liberalec, samostojnež) ali socijalni demokrat in druzega nič. Demokrati in socijalisti kmeta dovolj izsesavajo polom države, da bi ga pa še tudi potom občine, to bi bilo neznosno. Vendar naše krščanrko slovensko ljudstvo pozna demokrate in socijaliste sedanje vlade; ne bo jim prepustilo nikdar in nikoli vajeti v občinah. -...............».»»»«»»raSi^ra™»^^ Kmetje, občinske volitve so pred durmi. Občina je podlaga državi. Ako bodo tvorili to državno pod« lago-občine naši možje od Kmečke zveze, potem bo tudi nova in bodoča vlada v Beogradu vlada de!:i naših :nož za dobrobit in povzeligo kmetskega star'11. Ako so nam izpulili začasno demokrati in socijalisti državne vajeti, no bodo nam občinskih l kmetijska družb Dne 30. preteklega meseca bi se imele vršiti v. Ljubljani volitve novega predsedstva in cdbura Slovenske kmetijske družbe. Izvoljen je samo predsednik, dalje se volitve niso mogle vršiti, ker je manjšina z nasiljem preprečila nadaljevanje vrnitev. Za predsednika je izvoljen kandidat Slovenske ljudske stranke z velikansko večino. Oddanih glasov je bilo 221, za kandidata Slovenske ljudske stranke (Kmečke zveze) 150, za kandidata Samostojne kmečke stranka G7, razcepljenih 5! Kakor je razvidno iz poročanja „Slovenskega Naroda", ki je seveda z izidom zelo nezadovoljen, so se vršile volitve popolnoma postavno in pravilno. Nasprotniki nimajo ugovarjati druz6ga, ka* kor da je Slov. ljudska stranka delila že tiskane glasovnice svojih kandidatov. To pa ni nobena nepravilnost,, to je pravica in celo dolžnost vsake stranke. Saj ni bd nikdo siljen, da bi se posluževal teh glasovnic. Te volitve so prvi dvoboj med obema nasprotnima strankama in izpadel je za Slovensko ljudsko nepričakovano sijajno. Dobila je skoraj tričetrimsko večino. Pripomniti je pa še potreba, da so bile razmere za Samostojno veliko ugodnejše, kakor pa za Slovensko ljudsko, tako da teh volitev ne moremo smatrati z<; merilo moči obeh strank. V kmetijski družbi so za« stopani pred vsem takozvani boljši kmetje, pa tudi go-s!.;Iničarji in trgovci po deželi. Torej oni kmečki in napolkmečki sloj, kjer imajo Samostojni in liberalci razmeroma še največ pristašev. Slovenska ljudska pa ima glavno moč ravno v nižji in najnižji plasti kmeč-k ga prebivalstva. Kandidat je bil dosedanji 37-letni generalni ravnatelj družbe gospod Gustav Pire, mož izdatne spretnosti, ki je kot dosedanji ravnatelj družbe v kmečkih krogih široko znan in je doslej imel na svojem stališču obilo prilike, da dela razpoloženje za svojo osebo. A v kljub temu tako silovit poraz! Iz teh volitev zair.oremo sklepati, da stoji dobro tri četrtine slovenskega kmečkega prebivalstva v viv JanuS Goleč:« LISTEK. Sedlarroi« i fX>»JJa.} V krogu in kolobarju po travniku in pokuSeni irati plesali in vrteli so se Sedlarci malokedaj. To dobro obiskano letovišče Sedlarcev, Skaličko bajto , zaprla je svetovna borba za celo svojo kruto, dolgo dobo. Ali jo je pa odprla bogata Jugoslavija ? .Tega go pač nisem poizvedel. Znal bi me kdo od bralcev vprašati: Ce so ti ivoji Sedlarci pili, kvartali in tuintam plesali, so gotovo tudi prepirljivci, pretepači in celo razbojniki? A Bog me varuj, da bi jih počrnil še na to plat, lagal bi! Sedlarc rad zabavlja, kolne, zmerja in se diako-eeono prepira; a pretepač ni po svoji naravi, ker je preboječ za svojo lastno kožo in dolge kosti, ki bi se mu utegnile nalomiti pri nasilnem rovežu. Kot otrok sem čul lastnega mi očeta, ki je vpil na vse grlo na preko naše koruze bežeče Sediaree: I ..Proklete gadine, dolgonoge, vso koruzo mi boste po- | mendrali, kdo mi jo bo plačal!" Podil je okrog 10 od- j raslih Sedlarcev rajni mežnarjev Štefan iz Buč prav sam s kritko sekirico v roki preko strni in koruz v ' miroljubno ia ne ravsarsko Sedlarjevo. Farno — ustno izročilo omenja samo en slučaj, da so se pregrešili naši vojskoplahi Sedlarci zoper zapoved jam« varnosti. Sa* ta rogati zlode.i vedi, kaj je smuknilo nekega večera v prostorne sedlarške glave. Ob rantah so sloneli, gledali in budali v nočni temi v Sotlo in sklenili enoglasno: Kdor bo prišel prvi po cesti skozi vas, tega bomo pretepli. Po tem prve vojnem posvetu v Sedlarjevem niso čakali baš dolgo, ko je priropotal po cesti proti vasi priprost koleselj z dvema črno zagrnjenima potnikoma. Tudi pri ropotu voza so vstrajali Sedlarci pri svojem sklepu. Ustavili in pridržali so kljuse, nekaj dolgih rok je seglo na voz in posadilo s silo na tla dve osebi. Par dat so se dvisrmir roke napadalcev v zamah, ustavile so se na hrbtiščih zavratno napadenih žrtev in iztisnile ednemu izmed neznanih pot -nikov očitek: „Vražji tolovaji, kaj še domačega župnika se upate lotiti dejansko!" Pri tem obupnem klicu so odnehali Sedlarci z udrihom, prepoznali so spoštovani in nedolžni žrtvi a domačega g. župnika, že umrlega Martina Kragl, in rajnega g. Sparhakla iz Medvedovega sela. Vendar se je poravnal prvi pretep posvečenih oseb v Sedlarjevem še ono noč med obema strankama brez vsakega vmešavanja sodne rihte; le ustnemu izročilu so zaupali Sedlarci celo zadevo, da ne bo kdo dvomil, ampak rekel: Po sedlarskih žilah se pretaka korajž-na kri, ne pa kako strašljivo redka repnica 111 kaka sirotka. Ona trikotna gmajna, rante, Skalička bajta in — Sotla, to vam je Sedlarcem prav vse, kar zamore utešiti ter zadovoljiti njih skromne duše. Mislim, da je tudT Sista resnica, da Sedlarjevo brez Sotle in narobe Sotlo brez Sedlarjevega si mi Obsotelčani niti predstavljati ne bi mogli. Da jih vidite, te Seellaiee , kadar se razlije Sotla po oni svoji dolinici, kako čo-fotajo, bredejo in neustrašeno urno tekajo po vodi s saki ter mrežami, da lovijo ščuke in ribe sploh. Sotla se namreč razlije po hudih nalivih še le no končanem deževju, ostane pa razlita po par dni < Kar je Dalmatincem in Primorcem širno morje, to je za dobo nalivov in povodnji za naše Sedlarce — razlita rtotla, torišče one^a opravila in ?/>bave, ki jim je poleg kvart in pečenega junca najljubša — ribarjenje in čofotanje po kalni vodi, četudi je ledeno — mrzla. Omeniti pa še moram, da ni imel ribarstva v, Sotli nikdo v zakupu, bilo je prosto za vsakega, ke» Sotla je bila pred razsulom na pol hrvatska in napol slovenska, žabe in ribe so se gibale pa ▼ obeh pla -steh, prosto in slobodno sta jih lovila Hrvat in brat Slovenec. Kdor je prečital zgoranje vrste, bode odložil i „Gospodarja" z nasmehom, češ: Januš ne zaupava \ niti o lastnih' sorojakift čisto resničnega evangelija» Presneta pokveka, že zopet nas farba! Kako bi gaii to moglo biti? Janušev rojak Sedlarc ni učenja/;, „e ne bavi in ne ukvarja po vzgledu naših praočete/ ar bla in Kajna ne s poljdelstvom in ne z živinorejo «t ampak samo se prekobicava po gmajni, se opira brez* poselno ob rante in zre v Sotlo, ob Gospodovih uneii kvarta, je in pije pri Skaličkem na Hrvatskem, ss kalnem ribari,ki vrag ga prereja ter preživlja iu zi* mo? • '' j Upam, da bodo zapisali tudi dragi Citatelji ža prelitane vrste »a plat verjetnosti in rcsnice, ;o jim Siren 2, C. I rs v »'o i> 4 n. 8. januarja 1930. stah Slovenske ljudske stranke in da Samostojna ni- eaj je bila to njena doižnost. V resnici je pa (o zje - ma med slovenskim ljudstvom nobenih korenin. Napovedovali smo od začetka, da Samostojna nima nobene velike prihodnosti, ker na takem temelja ni mogo- ainjenje in združenje tudi priznala in sicer -3p; i mladi leta 1917, ko se je vršil v Rimu shod takozva-nih podjarmljenih narodov Avstrije. Italija in sicer iCo zasnovati velike iu trajno obstajajoče stranke. Mo- \ iialijanska vlada je organizirala ta shod, ¿Klenih; ¡a goče bi bilo doseči samo za neki čas delue uspehe, f c predsednikom Jugoslovanskega odbora, našim se - narediti nekaj zgage, zasaditi klin v organizacijo drugih kmečkih strank, a trajnih uspehov na temelju -iciiijim ministrom zunanjih zadev dr. A nie Tr.ir.bi »jem dogovor, katerega bi se bila morala držati. Ta-programa Samostojne ni mogoče doseči. Najnovejšo k o j pa, ko je v prvi vrsti vsled hrabrosti Srbov ib volitve in razni drugi znaki pa kažejo, da ta stranka >; naših dobrovoljskih legij bila v Makedoniji premagano bo dosegla niti začasnih uspehov. Prišla je in od- \ na Avstrija ter 'u radi tega pričela razpadati tudi še šla bo, kakor amerikanski cirkus, ki naglo postavi ? laška fronta, so pozabili Lahi vse dogovore in pri -barako za menažarijo, dela silno reklamo, preskrbi čeli ravnati z našimi ljudmi kakor z najhujšimi sov - iažniki. Mnogo naših mož je prostovoljno med bojem prestopila k Lahom, hoteč tem potom priti do Srbov , 'n se v jugoslovanski legiji boriti za domovino Lahi svojim podjetnikom nekaj lahkega dobička, pa čez noč zopet izgine. Samo kmečki program Samostojno. , njso pugtilu da bi nagi prebegleci organiziran v Da- Na samo kmečkem programu se ša nitja/ na hji jugoslovanske legije, ampak so zahtevali, da s« svetu m iistauovila r.cbena stranka. Noben kmet ni | bore v laških vrstah in pod laško zastavo, kar so pa samo kmet, oziroma t&kih kmetov bo zelo malo. Vsnk t seveda naši odkloni) . Tako so hoteli celo s krvjo na-kmet ima šo razi č-ne druge stvari v glav',, eden je • šili ljmh drlati zase reklamo in dobiček, a jim je iz-kaioliškega. drugi svobodomiselnega mišljena, v go- podletelo, ker sedaj naš človek ni več oni pohlevni soodarskom vprašanju je eden kapitalisti?,ivh, clnigi suženj, kot je bil pred tisočletij, ko so ga Bene&ani še morda &ociia!:M)čnib ali zadružniških nazorov eden j 'aH«) priklenili na svoje ladije, la so jim morali ves- tarol-opiten. f lati m se zanje boriti. To zavratno in podlo pcidopa- ie napreden, drugi ji; konservativen ali staro!« Samostojna bi pa hciela biti neka stranka kmotov, ki bi bili samo kmetje jv. ne imeli nobenih Irugih nazorov! tl'o bi sn reklo ubiti na deželi vsako duševno življenje m vsak (tvifvni razvoj. Slednjič tidi kmet ni tako liiulorijul&i.čen, tudi on misli in za-"l&.!'::e razne nazoro in detStviio pojave, zlasti, ako taki pojavi ni" laške vlade z našimi jetniki je moraiu srce vsakega našega človeka napolniti s srdom in z ogorčo - Slednjič e fudi laika ošabno,-, našla sv« »i* meje. Popustiti morajo vsaj deloma od svojih pretiranih' zai»;iv in na zahtevo vsjIi drugih eiesil suka : mir, K ^S deroče življenje in goswdars ho. z ir,š0 držav0. Ne (V,Tn0 se motili ako rečem0 0;i j9 Ä irruir «tmi ^-ST h stanove* zastop, , v ,Gatnem delu uspeh naroda našega pres.o'onasiod-kakor imajo svoje zrn,tope tudi drugi stanov., a ne- ; nika da se je naša stvai. z Italijo %hr[ma n, hoV mogoča je kmečka snanka, s tako praznim programom, kakor je naša Samostojna. Ako bi spravili res vse kmete pod klobuk te stranke, bi se razletela zopet v najkrajšem času, kakor hitro bi se pojavilo kJk-gno načelno vprašanje. Samostojna — čudmi družba. Poqlejte, kako čudnai družba je sicer Samostojna. Na Štajerskem je njeno glavno jedro armada bivših Stajercijancev, torej ljudi, ki so načelni nasprotniki našega naroda in države. Na Kranjskem so njeni glavni organizatorji bivši pristaši narodno napredne stranke, razni kmečki magnati po deželi, trgovci in krčmarji, ki so pač več ali manj radikalno narodni, a imajo v kmečkem in socijalnem vprašanju silno kapitalistične nazore. Glavna točka jim je boj zoper klerikalizein. Zlasti med begunci se pa tudi dobe ljudje, ki stoje v socijalnem vprašanju na zelo radikalnem skoraj socijalističnem stališču. Kako hočete to celo v kmečkih stanovskih vprašanjih tako različna stremljenja spraviti pod en klobuk. Slovensko ljudstvo je pokazalo, da se ne mara spuščati v poizkušanje z novo kmečko stranko, o kateri ne ve ničesar drugega, kakor da jo vodijo veči- Za tuje družbe veljajo druge odredbe. Pravne in fizične osebe bodo morale plačati : 20% od onega zneska, ki ne presega 20.000 kron; 40Vn od onega zneska, ki znaša od 20.000 do 30.000 kron; , -M 60% od onega zneska, ki znaia od 30.000 do 50.000 kron; 60% od onega zneska, ki znaša od 50.000 do 100.000 kron; 70% od ornega zneska, ki znaša od 100.000 do 200.000 kron ; 80% od onega zneska, ki znaša od 200.000 do 500.000 kron; 90% od onega zneska, ki je ^ečji o<* 500.000 kron. Odmerjeni davki se bodo morali plačati v treh obrokih : prvi obrok 50% v roku 30 dni, drugi obrok 25% v nadaljnjih dveh mesecih, zadnji obrok zopet v nadaljnjih dveh mesecih. Davek se bo moral plačati v gotovini ali v državnih bonih, ki jim je rok že potekel. Kdor bo prijavil, da je dal kdo netočne pddatke, dobi eno tretjino plačane denarne kazni. Njegovo ime pa ostana tajno. Samostojna m n¥S- diištvo* V?sak odkritosrčno zavedni Slovenee, kateri pozna in je živel v obmejnih razmerah v krajih od Radgone do zadnjega kotička na Koroškem* ki je pod jugoslovansko oskrbjo, mora priznati» da si je v teh krajih pridobila Slovenska Ljudska Stranka v boju z Nemci ter nem kutarji nepreglednih zaslug. Da so ti kraji še sploh ostali slovenski in kot taki padli v naročje Jug oslavije, je in ostane zasluga pristašev Slovenske Ljudske Stranke, ki so bili neutrudljivi in preko prezira smrti n€ustrašeni brani M ij i naših slovenskih me) proti namško vsegrabežljivim krempljem. Da ne bomo omenjali vseh obmejnih krajev, dotaknem se samo vsej javnosti znaaega št. Ilja v Slov. gor., v katerega se je zaganjalo Finančni minrSt&r je predložil ministrskemu f z vsemi človeškimi in satansko hudobnimi sila- _ „ J„1 iil__ (i . X« : *vii w A»viX + irA l-.itrXrt A iTil + uSJA im rt n /t MniVi« . ia 11,11 XOJ-m c i ... , . J . , .J ® ' ali o. kakor Srbi. Ne velja tudi izgovor, da Italija | šajo 30.000 kron in za leto 1919 ne presegajo stil celo vrsto mož, katerih lmesa so znana ceh cga združenja ni priznala. Pa naj bi ga pripoznala, | vsote 15.000 kron. Ne bodo se obdavčili osebni naši slovenski javnosti in ki bodo ostala neiz- - — ■ — •« | dohodki iz mesečne plače, pokojnine, dnevnic in | brisna za vse potomstvo kot vzgled: Tako se zaupam na svojo vest,dušo in poštenje zakleto: Vsak i; doklad, sicer pa se bodo vpoštevaii vsi dohodki, j treba boriti z moško močjo in neastrašenostjo Sedlarc je rojen - tihotapec, pri nas ob Sotli pravi- j kakršnegakoli vira. Obdavčenje in izplačevanje j za materine svetinje! mo bolj razumljivo vzgojan švercar. \rsak Sedlarc je vojen, | davčni odbori in Prvak med borci za slovenski in zdaj jugo- šolan izmuštran in od štaierških oro-nkov ! bo odmerila finančna uprava, -------------- , --- in hrvatskih bandurjev stokrat prebičan Svercar' od \ glavni davčni odbor v Belgradu. Odmerjeni da- j slovanski Št. Ilj Je^obmejni Nak vsem znani pameti zavedne mladosti do prestopa praga neskono- f vek se bo smel zavarovati s prepovedjo in dru- \ urednik in tajnik Slovenske Kmečke Zveze, g. ne večnosti, kjer se neha tihotapstvo zgoraj, nadalju- | ginai zakonitimi sredstvi. Za netočno prijavljene i Franjo Zebot. je pa s odaj v družbi samega rogatega in živinsko- j dobo(Jfej ge bo kot kazen moral plačati trikrat- j Od svoje mladeniško navdužeae dobe in repega bognasvarui. \ davek Ako bi se zahtevani dokumenti ne dokler ni «bjela Št. Ilja in sosednih mu obmej- m«. SSSSoC1^«^"-sLit i P— v ,» ° ^Jlobo i »ih tojev „.« Jugoslavija, bil je žebota svet mojim pra dedom že od nekdaj nedogled no gloooko a-- od 1000 do 2000 dinarjev. Plačilo tega davka dolg boj za slovenski jezik m grudo. Koliko korenin,en greh. Nekaka univerza ali visoka šola za { zastara v petih letih. 1 preganjanj je prestal ta narodni boritelj od stra- v.se panoge tihotapstva je bila že od pamtiveka naša ■ Domače družbe bodejo tem načrtu morale i »i Nemcev in Avstrije je znano onemu, ki je vas sedlarjevo. Ustno izročilo mojih rojstnih krajev J plačati : * I prebiral naše liste ali pa govoril s kakim ob- nam zna dovolj povedati o starih in že izumrlih »oba- J ¿^c " karjih, ki so se sredotočili ravno v Sedlarjevem. x, ivi du sc .m miuiuuiii ravno \ otsuiai |i,vcm. 1 v Ko je pa ponehalo to življensko nevarno tiho - 3 vložene glavnice ; ■r\ o ♦n-vQÄnlm C! i r»i 11 ii-vrr» 4 r\ i 1 r» ir» <-> »iin^A a > 50u/ft od onfti 40% od onega zneska, ki ne presega 5% \ mejnim Slovencem. O narodnih zaslugah g. Že- tapstvo s tobačnim strupom, stopila je na njegovo nm-sto švercarija z vso štirinogato živino in v vojnem času tudi z raznim drugim blagom. Sotla. naravna meja Hrvatske (Ogrske) in Štajerske (" Avstrije) bila je pač vsled vednih kužnih ho-Jezni med živino v bratski nam Hrvatski skoro vedno zaprta in strogo zastražena glede živinske trgovine. (Dalje prihodu.' žene glavnice. 50% od onega zneska, ki presega 5%, vendar ne presega 10% vložene glavnice; 60% od onega zneska, ki presega 10%, pa ne presega 15% vložene glavnice; 70% od onega zneska, ki presega 15%. P» ne presega 30% vložene glarnice; 80% od onega zneska, ki presega 30% vlo- bota so javno pričali in se izpo» edali caši prvaki iz vseh strank kakor: g general Maister, dr. Rosina, dr. Korošec in drngi. Saj temeljni vogel za slovanski Maribor je poleg generala Maistra, dr. Verstovšeka in Rosina polagal tudi naš Žebot. Kaj dn je za Jugoslavijo Žebotova beseda je priznal sam general Maister, ki se j& izrazil: „Tako, kakor 2na navdušeno g voriti našemu ljudstva Žebet, ■« zna mikdo." % M 8. januarja 1920. 3LOVRMSKI aOaPODAI. Stran S, Da. med temeljne graditelje naše Jugosla vije bo prišteval g. Žebota vsak zaveden Slovenec. Vsa&i» bi pričakoval, naša nova domovina bo pač hvaležna temu branitelju slovenstva za ves njegov trud in delo izza njegovih mla-deniških !et do savladanja Jugoslavije. Pa gHjte, čn j te in strmite! Vstala je v Jugoslaviji stranka nemškutarjev, bivših Štajerci-jancev. — Samostojna, ki se je upata ovaditi g. Žebota deželni vladi, češ: On, ki je graiil novo državo, jo razdira s svojimi govori, hujska proti drži vi govori «oper davke itd. Glejte, in tej javno dokszani ovadbi apostola Samostojne, šaferja Žnuderla je verjela deželna vlada (dr. Žerjav), in uvedla preiskavo proti njemu. Torej naše prvoboritelje bodo sedaj ovajali — Štajerci-janci, ki so hodili na Dunaj protestirat proti ustanovitvi Jugoslavije! Take apostole ima Samostojna in ta stranka životari in nastopa v Jugoslaviji! G. Mrmolja in Urek, ki upata trditi, da je Vaša stranka jugoslovanska, pa imate med apostoli Vaše misli bivše zagrizene nem-škutarje. Ni čuda, da pljune zaničljivo vsak obmejni Slovenec, če sliši ime Samostojna, ki po- rcsenja zbirališče saartnih so vragov naše meje: uemškutarjev in Štajercijancev. Obmejno ljudstvo je že večkrat jasno obsodilo in bo tudi iz-bacnilo Samostojno, katero pridiguje Žnuderl Gospodje od Samostojne, prejeli ste za od vaših pradedov Štajercijancev podedovano najostud nejše orožje zahrbtno lažnjivega ovaduštva. To ie peklensko delo, ki je upropastilo Orniga in njegovo stranko, bo tudi Vas, ki ste nasledniki krvosesov Slovenije — nemškutarjev in Štajercijancev. Slovenci širita naše liste Vsiljene občinske volitve. Sedanja demokratsko-socijastična vlada se je s silo, zvijačo in dragimi podobnimi sredstvi pririla do pašenja v naši državi. Mesto da bi skrbela za blagostanje državljanov, zlasti kmet-skega in delavskega prebivalstva, ščiti verižnike, vojne dobičkarje, bogate bankirje in pritiska na nižje ljudstvo z neznosnimi davki, carinami, ko-lekovanjem bankovcev, Njen edini cilj je, da se obdrži na krmilu. Razgnala je Narodno predstavništvo, ker ve, da v njem nima opore. Zdaj si nadelava pot za nove državno-zborske volitve. Z nasilnimi določbami hoče zato vsa upravna mesta zasesti s svojimi liberalnimi pristaši. Na čelu slovenske pokrajinske vlade je posta vila predstavitelja slovenske demokratske stranke dr. Žerjava. Na Hrvatskem je razpustila mestne zastope in občinske odbore in izročila občinsko upravo liberalnim komisarjem in uradnikom. Odredila je občinske volitve, ki imajo namen, spraviti vodstvo občin v liberalne roke. Ker bodo občine vodile državnozborske volitve, upa tako demokratska stranka z nasiljem zmagati tudi pri državnozborskih volitvah in nadaljevati svoje samodržtvo brez Boga in bi-ez pravice. Tudi pri nas! Zdaj hoče demokratska vlada vsiliti občinske volitve tudi v Sloveniji Liberalna deželna vlada je iztelala nov občinski volilni red. Nič nimamo proti občinskim volitvam. Toda da nam nov občinski volilni red in občinske volitve s samolastnimi odredbami vsiljuje par demokratskih vsi! j en cev brez Narodnega predstavništva, brez zastopnikov ljudstva: to je, kar bije v obraz vsem ljudskim p avicam! Slovensko ljudstvo, ki je s sv. jim glasovanjem ustvarilo Jugoslavijo, ima pravico, da soodločuje tudi pri tako važni zadevi, kak. r so občinske volitve in občinski volilni red! Sairolastna odreditev občinskih volitev in občinskega volilnega reda krši in uničuje samoupravo občin, jim ropa pravice, ki jim gredo po naravnem zakonu! Toda kaj pravice ljudstva! Demokratje morajo zavladati nad ljudstvom tudi v občinah, da ga tem laže pestijo in gnjavijo in odirajo! To je izpovedal na shodu demokratske stranke v Celju, dne 23. decembra njen vodja dr. Kukovec sam. rekoč: „Demokratska stranka, če je prevzela krmilo v državi, se ne more odreči vplivu v občinah!" Ali se ne pravi to, tajiti samoupravo občin? Aii se ne pravi to, aasužnjevati občino de nokratski stranki? Niti država nima pravice, samolastno posegati v samostojnost občin, temmanj stranka, ki ima v Sloveniji komaj eu procent ljudstva za seboj! Občina mora sicer priznati nadoblast države in država ima pravi, o, urejati in nadzorovati občine, nima pa pravice, samoupravo in pravice občin zatirati i a uničevati! Temmanj ima to pravico stranka, kaj pravim stranka: par liberalnih glavače v, ki se drži ca vladi proti volji ljud stva! Kakšen bo volilni red? Ni že objavljen nov občinski volilni red. Kolikor poročajo liberalni listi, ki ko obveščeni od demokratskih voditeljev sedanje deželne vlade, bo nov občinski volilni red zasnovan na sle dečih načelih: Voliina pravica bo splošna, „enaka" in tajna s proporcem. S proporcem, to se pravi, na vsako stranko, ki bo postavila kandidate za občinski odbor, bo odpadlo toliko občinskih odbornikov, kolikor bo sorazmerno z drugimi strankami dobila glasov. Vzemimo na primer občino, ki ima 600 volilcev in dobi 12 odbornikov. Po pioporcu mora priti na vsakega odbornika 50 glasov. Stranka, ki ima n. pr. 200 glasov, dobi 4 občinske odbornike, druga stranka, ki ima 300 glasov, dobi 6 odbornikov, tretja stranka, ki ima 100 glasov, dobi 2 odbornika. — Kdo bo imel volilno pravico? 1. Vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki prebivajo stulco v občini že dve leti. 2. Javni nastavljen-ci (uradniki), zdravniki, živinozdravniki, duhovniki itd. 3. Tudi ženske! Toda pri ženskah volilna pravica ne bo več enaka! Volile bodo tiste ženske, ki prebivajo vsaj dve leti v občini in jim je razuntega predpisan državni davek; dalje one ženske, ki v kmečkem gospodarstvu ali v obrtu nadomestujejo umrle?«., izgubljenega ali \ sploh odsotnega moža ali pa nadomestujejo mla-I doietne otroke. Vse prav. Toda zdaj pride ne-kaj, kar krši enakost: volile bodo namreč tudi vse javne in zasebne nameščenke (uradnice), ako s so z uspehom dovršile meščansko šolo ali pa i 4 razrede srednje šole. Zakaj ravno te? Zakaj | ne tudi kmetice in delavke, četudi niso davko-J plačevalke ? S to odredbo daje de nokratska | straoka_oz. vlada prvič prednost meščanstvu, jj Saj je demokratska ali liberalna stranka po svcT^ jem bistvu meščanska stranka! To je 23. decembra jasno izrazil njen vodja dr. Kukovec, ki loči tri stranke: socijalistično, klerikalno in meščansko, ki ne more biti druga ko liberalna ali demokratska. Zato je čisto umevno, da novi občinski volilni red daje prednost meščanskemu ženstvu. Drugič pa hoče demokratska vlada z nameščenkami, uradnicami umetno zagotoviti svoji stranki večino v občinskih odborih. Upa namreč, in bo gotovo tudi rabila vsa sredstva za to, da bodo uradnice, ki jim je dala demokratska vlada volilno pravico, volile demokratske kandidate. Ni-Ii taka nakana sedanje vlade skrajno nizkotna in sramotna? Svoje uradnice hoče vpregati in siliti v volilni boj za svojo me ščansko stranko, ki v ijudstvu sploh n:ma ni-kake zaslombe! Takim nasilnim potom hoče dobiti vpliv na občine, hoče spraviti občine popolnoma pod svojo oblast in tako kršiti in uničiti listo samostojnost in samoupravo občin, kolikor so jo dozdaj Ae imele! Samo proti Kmečki Zvezi! Predsednik demokratske stranke dr, Kukovec je na strankinem zborovanju v Celju 23. decembra označil stališče liberalne stranke do drugih slovenskih strank, kar zadeva občinske volitve. Socijalnšh demokratov, pravi, da se ne boji v občinah in jim pripisuje dobro voljo in sposobnost sodelovati v občinskih zastopih. O Samostojni kmetijski stranki in narodnosocijalni stranki izraža željo, „naj se uveljavijo demokratični naši (liberalni) prijatelji tudi narodnosoci-jalne in samostojne kmetske smeri in jim bode naš;i (liberalna) organizacija gotovo šla na roko, kjpr se bode šlo zoper klerikalne nasprotnike državne edinstven«8ti." Samo naši stranki torej napoveduje boj! „Smatram, da je jasno", pravi dalje, „da morajo v » narodni in demokr&tični činitelji nastopiti s 1 «ž o o zoper ljudsko stranko kot klerikalno stranko . . . bodisi pod imenom kmečke ali kakoršnekoli enake zveze." Boj demokratske stranke bo torej ve'jal le samo in edino naši Slovenski ljudski stranki, o-ziroma Kmečki zvezi. Za ta boj že sedaj poda- jajo liberalci roko socijalnim demokratom, narodnim socijalistom in Samostojni kmetijski stranki. Saj vedo, da bi jih sccijalni demokratje tudi v občinski upravi le podpirali, kakor podpirajo v sedanji vladi njihovo brezvestno in nasilno sa-modržtvo. Narodnih socijalistov in Samostojne kmetijske stranke pa se jim itak ni bati, saj sta ti stranki dete in sad demokratske stranke 1 Vse štiri stranke, demokratsko, socialdemokratsko, narodnosocijalistično in Samostojno kmetijski stranko druži eno: vsem je vera zasebna stvar, ki se ne sme mešati v javno življenje! Tudi pri vprašanju glede šole in zakona nima vera po njihovih načelih nič govoriti! Zato je umevno, da se bodo vse štiri stranke pri občinskih volitvah združile proti naši Ljudski stranki, oziroma naši Kmečki zvezi, ki sloni na verski podlagi, iu po-vdarja, da mora vera, krščanstvo prevevati in prešinjati tudi javno, državno življenje, zlasti kadar gre za šolo in vzgojo otrok in za verski značaj zakonske zveze! Na deSo! Nasprotniki se mrzlično pripravljajo na občinske volitve. Naša Ljudska stranka in Kmečka zveza ne sme počivati! Krajevni odbori Kmečkih zvez! Krepko poprimite za delo! Organizirajte naše ljudi za občinske volitve, če nočete imeti v občinski upravi takega brezvestnega gospodarstva in nereda, kakor ga v celi naši državi povzroča in vzdržuje liberalno-socijalistična vlada! Napnite vse sile, da naša Kmečka zveza zmaga zdaj pri občinskih volitvah in pozneje pri držav-nczborskih volitvah, kakor je z velikansko večino pred nekaj dnevi sijajno zmagala pri Kmetijski družbi! Kmetska Zveza na Hrvatskem. Pred enim mesecem, dne 3. decembra je hrvatska Kmeiska zveza (Seljačka demokracija) priredila v Zagrebu velik kmetski shod. Krog 450 kmetskih odposlancev iz vseh pokrajin Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Slavonije se ga je udeležilo. Slovenski poslanec Brodar je pozdravil zborovalce v imenu 70.000. (Manov naše slovenske Kmečke zveze. Dr. Korošec, vsled bolezni ni mogel priti na zborovanje. Poslal pa je pismo, kjer povdarja, da mora Kmečke zveza izve-J5ti svoj program glede.ua pravične davke, carino in kmetsko zakonodajo. „Združite se v močnih nabavnih in kreditnih organizacijah, da vas ne izrabijo razni oderuhi! Zahtevajte kmetijske šole!" Zahteve, ki so jih sklenili na zborovanju, zadevajo šolo, politični položaj in gospodarstvo. Glede šole, so najodločneje protestirali proti vla-dini nameri, da, vrže verouk iz šol. Sole je zgradilo kmetsko ljudstvo, zato ima pravico, da' odločuje o od-goji svojo dece. Najodločneje so obsojali nasilno, protikmetsko politiko sedanje vlade, podkupljivost in pristranost državne uprave, trošenje denarja, brez kontrole Narodnega predstavništva in zadolženje države. Cim prej se razpišejo volitve za ustanovno skupščino po redu, ki ga bo določilo sedanje Narodno predstavništvo, ne pa, ki bi ga nam vsilila vlada. Ob času volitev, bodisi občinskih, bodisi državnozborskih, se naj 3 dni pred volitvami in na dan volitev zaprejo gostilne povsod. kjer se vrše volitve. Dosedanje pokrajine naj ob-drže samoupravo,, t. j. svojo vlado in svoje zbore. Glede gospodarstva so zborovalci obsojali nakladanje novih davkov, zahtevali, da se ukine vinski davek, naj se pa naloži davek v prvi vrsti vojnim dobičkarjem, oderuhom, veletrgovcem in labrikantom. Ukinejo naj se divje visoke izvozne carine na kmetijske pridelke,' uvozna carina na obleko, obutev in podobno pa se naj vsaj zniža. Vlada naj zagotovi ljudstvu sol, petrolej in ostalo inozemsko blago po primerni ceni in brez prekupcev. Valuta se naj uredi in krona izmenja za novi državni denar v razmerju 1:1., Država naj podpira kmetsko zadružništvo in izvoznic ne daje raznim špekulantom, ampak kmetijskim zadrugam. Agrarna relorma se mora rešiti v korist kmetskega ljudstva! Država naj jo izvede s sodelovanjem kmetske zbornice, ki se naj najhitreje osnuje! Kmetom se naj dopusti sadenje tobaka, ako država ne more urediti monopola. Siromašno kmetsko ljudstvo naj dobi brezplačno zdravnike in zdravila, kakor to dobijo delavci! Živahno se giblje hrvatsko kmetsko ljudstvo. Z velikim navdušenjem se udeležuje shodov, ki jih prireja hrvatska Kmetska zveza. Povsod se snujejo krajevni odliori Kmetske zveze (Seljačke demokracije). Bodi nam Slovencem to v izpodbudo! Jugoslavija je kmotska država, kakor Danska in Holandska. A dozdaj je bilo ravno kmetsko ljudstvo v državi najbolj brezpravno. 80 odstotkov kmetskega ljudstva vlada gosposka manjšina. Kmetsko ljudstvo si mora ribo-riti pravice, ki mu gredo! Zato se mora organizirali. A organizirati na kr ščanski podlagi! Jugoslavija mo-ra biti krščanska država, kjer ne bo en stan tlačil drugih, amp''1- bo m 1 vsemi stanovi vladala krščanska vzajemnost! Zato se inora vse krščansko misleče slovenska, hrvatsko i:, srbsko kmetsko ljudstvo združil; v Jugoslovanski Kmetski zvezi! Stran 4. SLOVE NS KI_ G OjS PO 1) AR. 8. januarja 1920. Uesefo na cs^ioi Zaupnikom Kmečke Znesel Kmečka Zveza se mogočno Širi. Vsako ne- požrtvovalnosti. Toda brez žrtve ni sadu! Radi deljo se vrše shodi in se ustanavljajo krajevni \ se žrtvujte, saj gre za korist vsega kmečkega odbori Kmečke zveze. Zaupniki ali odborniki v | prebivalstva! posameznih krajih z navdušenjem prevzemajo in j 2. Članarina, vrše svojo nalogo: širiti in utrjevati vsvojižup- i niji Kmečko zvezo. Ponekod delujejo zaupniki i Brez denarnih sredstev se ne da nič doseči, vzorno. Sami do dna duše prepričani o potrebi i Nobena organizacija ne more živeti, še manj in koristi Kmečke zveze, pridobivajo z vneto be- i delovati brez denarne pomoči sedo za njo tudi svoje sovaščane in sožupljane, brez denarne pomoči. Tudi Kmečka Zveza ne. Zato je za ude Kmečke Zveze določena malenkostna članarina, 2 K na leto. če pa kdo 2 K ne zamore, pa je naš človek, pa naj da manj, kolikor pač more, četudi samo dvajsetic.j! Zato naj imovitejši žrtvujejo več. Organiziranje Kmečke Zveze je združeno z velikimi stroški: tajništvo, pisarniške potrebščiae, tiskovine, shodi itd. Kmečka Zveza bo mogl$ uspešno delovati in se razvijati le, če jo bodo udje sami dovolj podpirali. Poglejte, koliko žrtvujejo socijalisti za svojo organizacijo: vsak zadnji delavec da na leto za svojo organizacijo pobirajo letno članarino, z mladostnim ognjem širijo naše časopise „Gospodarja" in „Stražo" in se z vztrajno požrtvovalnostjo udeležujejo mesečnih odborovih sej. Bližajo se nam vsiljene občinske volitve, za njimi pridejo državnozborske volitve. Zaupniki, vi boste voditelji našega volilnega boja v posameznih župnijah! Od vas, zaupniki, je odvisno, ali bo naša Kmečka zveza izšla kot sijajna zmagovalka iz volitev! Zato se zdaj z vso vnemo vrzite na delo za Kmečko zvezo! 1 Nabiranje udov. Te dni prejmete od tajništva Kmečke zveze v Mariboru tiskane nabiralne pole. Vsaki nabiralni poli je priložen, oziroma prilepljen poseben poziv na vse kmečko ljudstvo (kmete, posestnike. delavce, viničarje, posle); v tem pozivu je razloženo, kaj je Kmečka zveza, kaj hoče in kaj je za kmečko ljudstvo že dosegla. Ta poziv si lahko vsakdo, predno se vpiše v Kmečko zvezo, prebere, da ve, za kaj se podpiše in za kaj da članarino. Vsak zaupnik dobi eno nabiralno po-lo s pozivom. Ako prejmete premalo nabiralnih pol, ali pa bi jih po pomoti sploh ne dobili, pišite takoj tajništvu Kmečke zveze v Maribora, Cirilova tiskarna, da vam jih pošlje več! — Kot ude Kmečke zveze pa nabirajte brez razločka vse, ki so 20, oziroma 21 let stari: može, žene, mladeniče, dekleta; kmete, gospodarje, manjše posestnike, viničarje, kmečke delavce, posle, i za kmečko ljudstvo tudi kaj dosegla! hlapce, dekle. Vsi spadajo h kmečkemu stanu, za vse je Kmečka zveza, vsem hoče kmečka zveza pomagati, kmečko ljudstvo mora biti tesno spojeno in vzajemno! Ravno na kmetih se najbolj čuti, kako so vsi drug od drugega odvisni, gospodar od delavcev i a poslov in narobe. Vzajemnost kmečkega prebivalstva! To povdar ja Kmečka Zveza! Zato sprejemajte zaupniki v Kmečko Zvezo vse, ki spadajo h kmečkemu prebivalstvu! Pri nabiranju udov pa bodite vztrajni! Ne odnehajte prej, dokler niste pridobili kolikor mogoče vseh krščansko mislečih sovaščanov in sosedov ter sožupljanov za Kmečko Zvezo. Seveda je treba pri tem veliko mero t kdo javno kaj obsojo vrednega zakrivi, ga smeš tudf { javno ožigosati. Toda :e na podlagi resnih; hi pravi-• ce! Cisto zasebni i in zgolj osebnih stvari |> • >ie vla-: či v list' — Poleg društvenih, gospodarskih in poli-; ličnih novici svojega kraja pa nam naj poročajo do-■ pisni ki tudi druge zanimive stvari, n. pr. kako veliko nezgodo ali imenitno sla",:: k; je obhaja zaslužen i mož v župniji ali izredno cerkveno slovesnost ali kaj f. drugega zanlmivivega, i/i-ednega! Pa le kratko, kratko! Brez dolgih podrobnosti! Krajše ko je, boljše je! Upamo, da se 5 o-'-> sotrudn iki in dopisniki radi odzvali našemu pov ibilu m prošnji. Njim gre potem predvsem zahvala, če bo „Gospodar" raznovrsten in zanimiv! Njihova zasluga bo, če bo vsled tega število Gospodarjevih naročnikov kljub višji naročnini ra-stlo. Njim velja priznanje, če se bo z „Gospodarjem" do zadnje slovenske hišice razširila in naše ljudstvo-do zadnjega človeka pmš ni knmtp s Pohor; i n. pr o gozdu, o kmečki organizme i ji losne trgov1:)'-, o potrebi gozdarske šole! Iz drntrih krajev: !•/ Savinjske doline, Posavja, Slovenskih goric, iz o. oliee Ptuja,, s ptujskega in murskega polja itd. pa bi nam napisali kaj, zlasti gospodarskega. kar bi zanimalo njihove rojake! Oni, ki vodijo organizacije, izobraževalne, mladinske in drugo, bi a „Gospodarju" ali „Straži" priobčili svoje skušnje in nasvete. Zlasti izobraževalno organizacijo bo treba •Ravno tako važno delo kakor sotrudniki opravil ¡jiijo tud- dopisniki, to je taki, ki v „Gospodarja" ali i Stražo" sporočajo novice iz svojega kraja. List, ki ; bi prin -.Sni same poučne članke, bi čitateljem ne u-s strezal popolnoma. Ko človek s čitanjem poučnega ' članka zadosti svoji ukaželjnosti in hrepenenju po i-zobrazbi, hoče ugoditi tudi svoji radovednosti in želji I po razvedrilu. Zato vsakdo rad bere, kaj je po svetu j nove» a. posebno pa ga zanimajo novice iz domačega i kraja. Takih novic pa seveda urednik v listu ne more sporočati, ako jih njemu nikdo ne sporoči. Zato se obrača iem potom do dopisnikov. Dosedanj m dopisnikom iskrena zahvala! Ostanite nam zvesti, pridno nam poročajte novice tudi zanaprej! Stopite pa v krog jDših io: onikov še drugi! Iz vsake župnije najmanj eden! Nr¡bolje pa, da je v vsaki župniji več dopisnikov! T' pa morajo 1'iti organizirani, morajo vedeti drug za drugega in morajo eden drugega vzpodbujati k Jo; ovanju! Ce je eden zadržan, da nam ne more sporočiti novice, pa jo takoj sporoči drugi! Novice sporoča i pač ni nikaka težava ! Na dopisnico napišeš kratko, kaj se je v tvojem kraju posebnega zgodilo. | Italijanska armada se pripravlja p© poročilih iz Trsta, da se umakne iz zasedenega dela Kranjske. Italijanski ministrski predsed- ljudstva se,zida gospodar- nik Ni t tj Je izjavil y zbornici, da nima Ita-in blagostanje! Vse, prav i hja po londonski p godbi do Keke nobene pra-povedati našemu vice. Povdarjal je še, da morata Italija in Jugoslavija živeti v s orazumti. Ako presojan o reško vprašanje po teh govorih v italijanski zb< rniciy potem si moram-» priznati: Italija se — odreka Reki. torija. V Franciji se je otvoril tedni novi par-; ïament Francoska zbornica šteje 610 poslancev^ l Med temi imajo socialni demokraii samo 150„ Kljub dejstvu, da so pogoreli socialisti pri zadnjih volitvah, pišejo socialdemokraška glasila, da je na Francoskem 1,700.000 boljševikov. Francoska republika bo volila novega predsednika in ta bi naj bil Clemenceau. Francoska bo nakupila v Jugoslaviji žito, s katerm namerava preskrbeti gladu» i Avstrijo. . Msmčija. Nemška armada bo štela samo 96.000 mož. Ogrska. Ogrska dela vojaške priprave Rumuniji. Mi Madžarskem so se osnovali boljševi- roroeas n. pr. o društvenem življenju, kako napredu-S je izobraževalno društvo, Orel, Dekliška zveza, o pri- j proti reditvah društva; pišiš lahko, kako je kaj glede go- | posebni odbori, katerih naloga je: zem med romunskim vojaštvom. i spodarstva pri vas, kako kaže letina, kako delujejo gospodarska društva in zadruge. Piši nam o politič-; nih dogodkih v župniji, o gibanju naše Kmečke zveze, pa tudi o delovanju nasprotnikov! Pri tem pa si ; zaporna- to: Tudi najhujšemu političnemu nasprotni-; ku ne smemo delati kri ce. zlas : g:> ne česa po kri-i vem dolžitij Samo ros ie nas osvobodila, laž nik-j dar! Tudi so pri politič em nas rotstvu >,e gre toliko ; z*', osel jo, ampak pred'. sem za st.ar! Osebnosti s° v j političnem boju kolikor le mogoče varuj! V kolikor pa V B u d i m o e š t i usmrtili v zad- njem času t-.e nndaljne boljše vike kijih tozadevnemu protestu socialistov drugih držav. B^lgsrila. Na Bolgarskem je izbruhnila wled občne draginje splošna stavi a. Razglašeno je čez Bolgarijo obsedno stanje. 8. januarja 192^. SLOVENSKI «6SPÍB1K. Stran & novic*. Prisiopaffe h kmet pCdryIniC3R1 Sedanja naj boljša strokovna organizacija kmečkega stanu je gotovo kmetijska družba. Poiružnico imamo skoro v vsaki župniji, kjer jih pa še ni, jih je priporočljiva. Pridelano krmo izkoristimo bolje za ! if jF«* govedo. Veliko lažja je že vzreja žrebet pri i 4kd i manjših pašnikih. V hlevu zraslim ž«:betom se j Hoče. Kmečka Zveza priredi v nedeljo, 11. jam-rdkdar ne razvijajo prav posamezni udje ia deli arJa P° rani sv- maši političen shod. Somišljeniki, agitirajt« telesa. Konjereja'nam no Ji sledeče prednosti: |za obiI°° udeležbo' 1. Posestnik si brez velikih izdatkov vzredi kon- I o _ _ * 0 d [>,m, e ek e ? X e P r i Mariji treba takoj osnovati. Somišljenike pozivamo, da j» ne da k; ..i i7nn«tavliAn nri ««m nlmn(,(rim ! n ®?1n ' ?a Velki- v nedeljo, dne 21. decembra se VSi pristopijo k domači krnel podružnici Ud ni : l^Lm pVkoStt TaTr i-V^f'?^ številno obiskan shod Kmečke L 1090 __0r 1* jrhl- „„„i, P i KonjaKin t upcijan. ¿. Doma vzre- j Zveze. u. Zebot je v poljudnih besedah opisal politi- na M ; 1, znaša i o v*. 1 „ J9111 kona so že od mladosti privajeni na isto j cen poloi.aj in razložil, kdo je kriv sedanjih žalostnih član glasilo Kmet, družbe „Kmetovalec ® i krmo, vodo, hlev, postrežbo itd., jato ostanejo j razmer, posebno draginje. Za njim je govoril g. notar kmetijske podružnice aela. Raba za l»hka dela v tretjem letu, v kate- | vilu k Kmečki zvezi in" Kmetijski podružnici. - Isti Osen! Zbor Slov. kmetijske družbe za ota- | rem se konje vadi in tudi vtrja, naj bo odmer- i dan Je imel shod tudi nek Znuderl od „Samostojne" jerske in koroške podružnice še ni določen. K«- • jena in premišljena, nikdar e do' nt ' ' : " J" daj se bo vršil občni zbor. bomo poročali { ¿jVali. V nasprotnem slučaju se pokažej NOVG kmetijske podružnice. Pri Sv. Ani v napflk§ katerih ni mogoče nikdar več odstranit«. I vrsii Toplak, s katerem ljudje pravijo Slov. goricah in pri Mariji Sezni oa Velki. ste se Mrs!okr?nft žrebeta se v mladosti hitreje razvi J da je baje nekdaj9' ustanovili novi kmetijski podružnici. Na čelu o s jaj0 {n š6 M počasno m lahko delo prej rab na. \ poval les za izdelovanje grabelj An>-nn»tl vn /tli n-i>/v i ^ _ « ¡L li _____ . V ' T>. - * _ ~ .. -r-r v i . ku- beh organizacij stojijo najboljši možje. Pri Etna Živil V Hvstrlji, Nemški listi napovedu- L. Kmečka zvez a se je ustanovila zadnjo ne- Gornji Sv. Kungoti se snuje Kmetijska zadruga .; ¿¡a bodo cene živilom v AvsMii niiTnn^em rie!i°' dne L prosinca v Negovi. Govoril je g. Marko za okoliš ; Sv. Kungota, Sv. Križ, Sv. Jurij, Sv. : ^ladn e S^nSf mast 90 100 K Z! < trajno iz Maribora o postanku Jugoslavije, o sedan-Tinh ; "n "asioanje. Svinjska mast JU 100 k, moka ; j, vladi i« o strankah. Na krasno obiskanem shodu rL Ji i i» , v . . . , , . 10—a2 goveje mesti 48—68 K, pečenka 80 : se je izvolil krajevni odbor Kmečke zveze za Nego- Shodi kmetijskih podružnic vptsijskem okraiu. do 100 k kilogram, hlebček kruha 5 k * vo. Prihodnje dni se vršijo sledeči shodi kmetijskih To&SŽRa tSVi^a v Zagrebu, v kateri je do ; Shod Kmečke z v e z e v St. Jurju ob ju- podružuic in sicer: dne 11. t. m, po rani maši givalo deIo celih 5 tednov orične te dni zopet Ž1V žele7nici' v nedeli°' dne 4- 1 m- i® bil nad vse v Majšpergu in isti dan po večernicah pri z deIofll Bomo vlV>!i dnbJmo tf(kx hnk(.JM aobro in z vsestranskim zanimanjem obiskan. Na sho- S v Lovrencu na Dravskem noliu- dne 18 v ? + u T ® bukovega . flu sta govorila naša poslanca: Pišek in Vesenjak. bv. Lovrencu na Dravskem polju, dne 1». llstja ah tobaka. j Ta shod je dokazal dovolj jasno, kako malo Šentjur- t. m. po ram masi na Hajdinu na Polen - | m • j j Iz državnih trtaih nasadov na ! '«nov da je pobasal g. Drolenik v svojo Samostojno saku in pri sv, Barbari v Halozah. Govor- i ^„.„¡^„.L „ . , . , , . . malho. „iui. „„ J__0„ T_________ ^______Kranjskem se bodo cddajale trte vinogradnikom ... II- •* ni T 1-1 .. Uirnjancni o t} uua iUO I>1 W VIUU, mki: za Majšperg, Sv. Lovrenc na Dra/. polju d 8lifiniR;| kot ¿ra!?aieta Ce in Hajdrno vmorejski inštruktor g. Zupane, za Sv. Barbaro v Halozah vladni komisar g. Bren čič, za Polemak pa pride govornik iz Maribora, Sv. Lovrenc m Pohsr]u. Tukajšoja kmetijska podružnica ima na boštjansko nedeljo, dne 18 V K o z j e v prostore okrajnega zastopa je skli-„ ne za ma- ■ eaja Kmečka zveza za dne 28. decembra dobro obis- le kmečke poseutmke so: za 100 ključev 5 K, k;ui shod Na zborovanju so govorili: Podpredsednik za 100 korenjakov I. vrste '¿0 .K, II, vrste 10 Narodnega predstavništva dr. .Jankovič, univerzitetni K, za 100 cepljenk I. vrste 120 K, II. vrste 60 ; profesor dr. Ujčič in dekan Tomažič. Govorniki so K. Zaloga Cepljenk je le majhna. Kdor ne pri- j Ppvdarjaii nepremostljivo razliko med Samostojno in * Kmečko zvezo. Poslusalcem se je ^udi naslikalo ne- ptjuiuiuiso, ima, na uuoijausnu uoucijt , uiio 10. ŽnnariitVftnPO- (ink žili ifi n»H ivciu' i uoiuoaivom oo jc *uui iiaon«.aiu uo- januarja ob enih popoldne (13 uri) v prostorih , zapan»t\ enega doK-ziU, da je mak posest pJodno delovanje sedanje demokratično socij ali stične J ®lf Ji ^luxJir:" ? Placa« dvojno ceno. Trte so namen- ■ Uide. Pobijal se je tudi sedanji centralizem, za ka- g. Kodra svoj letni občni zbor. Po občnem zbo v ^ kra^sldm iin^a^m «i £ S'se peha £ ¿oga^ Sam^^ Na ^ ru se bo razpravlja.o o ustanovitvi nakupovalne Haditev {astnih vinogradov. Le potem, če bi kaj se je sklenila soglasna resolucija, v kateri protestira zadruge za tukajšnje občine Poročal bo o tem eo8talo |!h dobe 3ahko tudi'drugi naročniki, i 1° zborovalci proti odgoditvi parlamenta, slabi prelira- nadrevizor VI Pušenjak iz Maribora. Kmetje, mižje je ;2ye vsak h oglasov pri županst j ui tn na^im neurejenim finančnim zadevam, naša najooilnejsa udeležba naj pnea, v kako vžh vseh vinorodnih občin, oziroma pri spodaj resne.-i« položaja se nahaja dand- nes naš te p- naveden} oblasti. kar, čili sprejema najpozneje Sifi^v Gospodar Sim za celo leto 24 K, tani stan. Le z združenimi močmi se zamoremo v bran postaviti skupnim sovražnikom, katerih do dne 15. svečana 1920 — Državno vinarsko ; pol leta 12 K in etrt leta 6 K nadzorstvo v Niovemmestu. še kmetje nikdar nismo toliko imeli, kakor jih »««»„„.w. «.«ss n i i -----——_____—--- imamo v sedanjem času. Vsi kmkje, veliki, 7r • ^^T^dkf F i "^C '^ Ul1 1 i srednji in mali, v bran za naš stan Sprejme koncem meseca t^mVSel í i ©4M5H8I4© IlOTIC©« Pn Stf. Andražu v siov. gor, bo pihodnjo k0D, mtseca fannar> veii<> ooši!jatev morskft '' . . ... ^ nedeljo zborovanje za otvoritev kmetijske po- g{ jj ko r& 8e'J Jdeiiia po vsej • N KM mm mot mm ^Sftt. druzmee Govorit m poročat pride poslanec Ivan sloyeDÍj{ ter ge bo odka!alft posameznim poBd¿ V ^^nnesu na Francoskem so zaprh Crn ,-orca, Vesenjak iz Maribora. . ,' . », ., . , r^- ; je priznal, da je nameraval umoriti našega ri ,« • t r x i u ji i mm okrajem po številu prebivalstva. Dispozicijo i A *, , j Elektrarna na Fšli je stala brez daljnovodov j. J k . . neiatoinn nkr!inn. t i regenta Aleksandra. 30 milijonov kron. V elektrarni je sedaj v teku ® VT°k,ajQ b0 'm6i° Prls^Q0 ok.rajao °A. f 0 Nikolaj tUmmll župni upravitelj pri ■•a aaa » • i u -i tz j I -j. x . .. blastvo. Trgovci, zad-oge m arugi naj se radi c J, .. " Si . , A k. 10.000 konjskih sil Ko se dogotovita še nadalje nakaziJa te goli ne obr8Čajo aa odsek ¿ prehra, i Sv. lr0Jlci v Slov. gor. je umrl v noči od 5. m dve turbini, za kateri je ze vse pripravljeno, n() temveč na pr¡8tojno okrajno oblastvo Í na 6' JanuarJa- Pogreb v cetrtbk d poldn •. Sve- bo oddajala falska elektrarna 50.000 konjskih sil. ! ' . . . „t "v , ' tila mu nebeška luč! Ta električna sila je bila prvotno namenjena za , ^fSJl! 111 kOSSfU. Deželna v.ada je do- !žOferalaya!ne težake prirejata SiOv. Kmečka Gradec ter okolico, za vsa druga štajerska ne locüa sledeče ceae : za Podplate 44 do 84 kron, Zveza in Slov. Krščansko-Socijalna Zve^a po sta in za veleindustrijo po Gornjem Štajerskem ¿ za rJavo z^rDJe usnÍ© 84 do 95 Kron- za črno 1 vseh okrajih Slov. Štajerske. Dne 22. decembra proti Dunaju. Med vojno je oddajala in še od- i z^°rn>e usnje 76 do 84 kron za t lečje zgornje g0 je ^ tak te5aj v gt Lenartu v Slo*, gor., daja falska elektrarna svojo elektriko tovarni za l USDJve 117 do 125 Aron za ««ogram. Ci>ne za dne 30, decembra pa v Slov. Bistrici. Biia sta dušik in karbid v Rušah. Sedaj napeljujejo fal- t te,e^9 la k aaj1v^je. 18 K za k,l°" I dobro obiskana. Oba tečaja je vodil državni po- sko elektriko proti Mariboru. Izoeljali bodo to ! fravm' kJonj5^91 po 100 do 160 kron' svmjske ¡ slanec dr. Josip Hohnjec; oredavala sta dr J. * kože 8 do 12 kron. 1 električno silo proti Celja do hrvatske meje in ? v Ljubljano. I Hohnjec in Vlad. Pušenjak. Me ?eca januarja se Prsdija bUkOTSia Saša Dne 12. januarja ob j vršijo tečaji po sledečem redu: Dne 7. januarja tu. Druga komisija je sprejela v Špilju 10 avstrijskih lokomotiv, katere je sprejela naša država v zakup. Na Dunaju so kapljeue še tri nove lokomotive. dinarjev. Naša država se je odrekla prejemku 1 bujejo 39.000 kubičnih mefr;>v lesa. Les, ki se j tini in due 29. v Konjicah. Začetek povsod ob milijo»a dinarjev.) Radi te brezcarinske dobave namerava prodati, se nahaja na „Grmeč" pla- 9. Uri. Na tečajih predavajo govorniki iz Mari-svinj se je zavezala Čehoslovaška, da nam uvo- nini- Prodajni razpis je interesentom v pisarni i bora? deloma iz Ljubljane. Somišljeniki agi tirajte zi sladkor in sicer 1 kg po 8 K. . trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na ¡ za številno udeležbo. — Tajništvo Slov. Kmečke jugoslovanska komisija je Sprejela v Sofiji i vpogled. ^ | Zveze. 20 lokomotiv, ki se izroče takoj našemu prome- ■ KaV8 Evropi. Po poročilih iz Rotterdama ■ StrnilHO S6! Liberalci delajo z vso si o na n™,« tnmioi-i« i« „ m a„a*. z naša množina kave v Evropi 2 550.000 vreč. to, da bi dosegli strojenje vseh protikrščanskih Na vsem svetu 7 372 000 vreč j; strank. Kolovodje liberalne st anke so iz al ges- Eyrspa inia premalo n?esa v angleškem pre- I lo: Raje se zvezati z vsakim hudičem, neg ) do-hranjevalnem ministrstvu so napovedali pomanj- voliti, da bi še kršč tnska stranka imela kako V NSfflSki Koroški se je pojavila med goved > kanja mes ?, za Evropo. Za izvoz sposobno meso besedo v javnosti in pri zakonodaji. Naloga pri-pljučna nalezljiva bolezen. Radi te bolezni je za- iz Avstralije, Nove Zelandske, Južne Afrike in stažev Kmečke Zveze in Slov. Ljudske Stranke hranjen vsak uvoz živine iz Jugoslavije v Nem- Ju.toe Amerike ho zadoščalo komaj za preskrbo je, da se vržejo vsak v svojem delokrogu na ško Koroško in narobe. britanskih otokov. Evr 'pa rabi po angleškem f delo za organizacijo nas h ljudi. Vse o«še ljudi NOVa konjska bolszen. V okraju Lipnica in proračunu za prihodnje leto uvoženega mesa tri od 21. leta naprej zberite v Kmečko Zvezo. Se-Arvež se je pojavila nova konjska bolezen, milijone ton. stavite po vseh občinah seznam, koliko je naših, Konju otrpne vrat, da ga ne more premikati in ne za uživati krme. V gornjih delih obeh okrajev je poginilo že okoli 50 konj. Opozarjamo naše oblasti, naj pazijo malo bolj na tihotapce, da se ta nevarna bolezen ne zanese v naše kraje I Hova določba Z9 carinjenje. Od 1. jan. 1920 : koliko liberalcev, koliko socialistom, koliko samomora vsak deklarant. ki hoče katerokoli blago stojnežev in kolik > omah'iivcev. Na delo! zacariniti, predmetni deklaraciji priložiti poleg I Kij® je praul katoličan? Živimo v časih, ko sedaj zahtevanih prilog (tovorni list, izvoznico, ni dovolj, če hodiš samo v cerkev, ta* po ožno zdravstveno izpričevalo itd.) tudi račun o vred- | moliš, a se zunaj cerkve ne brigaš za to, da bi Dobiček pri vzreji mladih konj in kCtdaj je nosti blaga, kakor to prepisuje člen 34 carin- > krščanska misel zmagovala tudi v politiki. Oboje VZrejO žrebat priporočati- v pokrajinah, kjer so skega zakona. Od tega dne naprej se zacarin-zemljišča zelo deljena in draga, pri pomanjkanju jenje brez predložitve računa ne bo več pri-pašnikov ni v največjih slučajih vzreja žrebet pustilo. je treba! Kaj pomaga, če se kažeš zvestega katoličana v cerkvi, če si pa zunaj cerkve pri kaki stranki, ki se veže z najhujšimi nasprotniki Stran SLOYEMSKI GOSPODAR. 8. jaguarja 1920. krščanstva. Samostojna Kmetijska Stranka je taka stranka, ki se veže z najgršimi protivniki krééftuétva proti Kmeški Zvezi. Samostojna Kmetijska Stranka je v Selnici ob Dravi dne 6. januarja imenitno pogorela. V bratskem objemu so bili ruški in limbnŠki liberalni glavarji ter nemškutarski ovaduhi izza leta 1914. Podrobno poročilo v „Straži". Kako liberalci pomagajo „Samostojnim" na noge. Samostojna kmetijska stranka je s pomočjo največjega kapitalističnega zavoda Jadranske banke ustanovila veletrgo'sko (veriž-niško-vojnodobičkarsko) društvo „Ekonom". Samostojni glavarji so na shodih slepili ljudi, da bo „Ekonom" preskrbel cenejšo* obleko in cenejši kruh. A enega ne drugega liberalni „sam o-stojneži" niso mogli dobiti. Ljudje so sprevideli, da jih „samostojneži" vodijo samo za nos in privlačnost teh novodobnih prerokov je padla. Y tej zadregi je priskočila liberalno socijalisticna vlada „samostojnežem" na pomoč in sicer na stroške davkoplačevalce r Nakazala je brzojavno 50 vagonov, ki bi naj vozili hrano za Slovenijo, kapitalistični družbi „Ekonom". Država plača prevoz vagonov, a liberalna vlada poskrbi, da se bo s temi vagoni vodilo na državne stroške za iioeralno stranko \,samostojnežev". Ljudstvo trpi pomanjkanje, a vlada pomaga liberalnim „samostojnežem" do kšefta! Daleč smo pri;li pod sedanjo vlado, Mermoifa išče sreče na Kranjskem. Zasni glavar „samostojnežev", ki je priporočal slov. vinogradnikom naj vinsko trio posekajo in sa-d jo mesto nje — črešnje in ki je v Beogradu izjavil, da kmet lahko na 10 oralih pridela 30 tisoč kron čistega dohodka ta leto, straši sedaj po Kranjskem, Naši zavedai štajerski kmetje nočejo imeti nič opraviti ne z liberalno „Samo' stoj no kmetijsko stranko" in ne z njenim poglavarjem. Mermolja in vsi „samostojni" veljaki se bratijo z najhujšimi liberalci in brezverci ter sklepajo kupčije in pogodbe z največjimi vojnimi dobičkarji. Sicer pa Mermolja na Kranjskem nima sreče. Kranjski kmetje so ga že na več shodih pognali, odkoder je prišel. Mermolja, Mermolja! Dolgo ti ne boš več kmečkega ljudstva vodii za nos. Ti si od liberalcev xsajet in plačan priganjač in nič drugega. „Hadzermk m agrarno reformo" za štajersko. Brezposelni šafar Konrad Žauderl od Sv. Jakoba v Slov. gor. je prišel dne-4. januarja v občinski urad Krče vi s a pri Mariboru in se je tam predstavil kot „nadzornik za agrarno reformo" in naznanil svoje bivališče v Krčevini. Ko se je zahtevalo od njega izkaznico, da je res „nadzornik", je rekel, da so vse tozadevne listine prš vladi v Ljubljani. Nato je Žnuderl zginil. Ali so mu postala tla prevroča al» ga je nagnil kak drug vzrok k temu, mož je urnih krač odpihal in ga ni bilo več nazaj. To je tisti Žnuderl, ki ovaja govornike Kmečke Zveze, da hujskajo proti državi, ko se zavzemajo za kmečke koristi in tolmačijo ljudstvu, kako liberalno soci-jalistična vlada s svojo nesrečno davčno politiko in z drugimi naredbami guli naše ljudstvo in kako s pretirano visoko carino tira cene ljudskim potrebščinam neprestano kvišku. Takega človeka nastavlja sedanja vlada za „nadzornika"! Lepe reči! Mednarodni tat. Mariborska policija je vjela zloglasnega mednarodnega tatu po imenu Ivan Lampret, ki je zasledovan od policije v Zagrebu in Ljubljani, ter kot mednaroden tat označen z črno piko na licu. Ujeti kíohíisarji. v soboto zvečer je naredila policija zanimiv i!plen. Policijskemu nadzorniku Remcu in redarjem: Černe, Filipič, Pohor in Zejc v dražbi dveh tamsšnjih orožnikov se je posrečilo, da so zajeli v Leiteršpergu gnezdo tihotapcev, ki so tihotapili špeh in klobase v Avstrijo. Vodja in organizator bande je bil Vabič Franc, Leitersperg št. 249, pomagala sta mu sina Franc in Josip. V svoji hiši je zbiral tihotapce in j m kazal skrivna pota v Ernovž, kjer so oddali blago nekemu Lešniku. Za ta trud mu je moral vsak tihotapec plačati 5 K. Tako so hodili redoma 2 do 3 krat na teden. Drnžba je zeio pisana. Vjeli so 27 oseb in sicer 19 moških in 8 žensk. Med njimi deiomržne dekline od 17 do 19 kt. Pri tej priliki so zaplenili 181 kg klobas Na okrsjnem glavarstvu so dobili za tako delovanje nagrade 3—15 dni zapora, kar so sprejeli večinoma s popolno zadovolinostjo. Zlasti dekline so bile med obravnavo jako dobre volje. Poznalo se jim je, da jim nekaj dnt počitka ni- kakor ni nevšečno. Družba je bila iz vseh vetrov. Eden iz Červinjana v Furlaniji, eden iz Bovca in še par drugih Primorcev, drugače pa iz različnih delov Štajerja. Nekatere dekline so imeie blaga samo 3—5 kg, torej so šle na pet očividao bolj radi pohajkovanja, kakor radi tihotapskega zaslužka. tferiženje. V Mariboru se prikazuje dan za dnevom vedno večje število majhnih verižnikov, ki pomagajo trgovcem utihotapljati blago iz inozemstva po neznosnih cenah. Trgovstvo se iz tega vzroka opozori, da take osebe takoj odstrani, oziroma jih odda policiji, sicer bi imel posamezen trgovec vse posledici samemu sebi pripisat'. DetOTsOr. V soboto, dne 3. januarja t. 1. so našli v neki drva rabi v Ljubljani mrtvo dete, zavito v vrečo in močno s krvjo oblitc Pre iskava je dognala, da je det,omorilka neko Neža Jordan, doma is Gotovelj pri Žalcu. Dotomnriiko so izročili kazenskemu sodišču. Pri Sv. Urbanu nižje Ptuja je bil pokopan 2. prosinca Ignacij Ciaerl h Svetinjec. Usoda ga je srečno pripeljala iz vojske na dom k Ijujbeči žen'¡d in otročičem. Pa to srečno družinsko življenje je razbil pri Cizerlovih ko?) a j 20 letm ietni fantaliu s svojo podivjanostjo. Rajni je bil krščansko-vzgieden mož, zato mu bodi ohranjen traje« spomin v naši župniji. imajo nalogo iti na roko Judom, ki se naisiera- vajo izseliti v Pale«tiuo Jsporsska bo pomnožila avZveza služkinj« uprizori v nedeljo, dne 11. t m. ob 3. uri popoldne v dvorani Kat. doma igro »Svojeglavna Minka«. Po igri prosta zabava s srečolovom Podružnica Sv. Kr iž -Vu čj av as ima v nedeljo, dne 11. prosiaca ob 8. uri v gostilni Jos. Kosi pt Sv Križu redni občni zbor. Dnevoi red: 1. Poročilo o delovanju v minulem letu. 2. Pregled in odobrenje računa iz leta 1919. 3 Račun in poprava mostne tehtn c?» 4, Volitev načelnika in njegovega namestim tajnika, Magajnika in odbornikov za prihodnjo dobo. Govor k.et, strokovnjaka o težnjah kmetskega stanu, v da^ našnji dobi. 6. Slučajnosti. — Gasilno diuStro v Braslovčah prire fi dne 11. t m ob 15 uri svoj redni občni zbor v prostorih Vinkota. Brišnik. — G o spodarsko bralno društvo pri S». Urbani nad P ¿jem bode krelt v mdeijo, 18. prosinca svo j redni občni zbor v S lskih prostorih. Na dnevnem redu poročilo pred»-! nks. ta ni k a in blagajnika, zapisovanje novih ulo? in v jlitev odbora, 8. jaguarja 1920. Mala naznanila. 8 I, O V E N G OS PODAS, Siran 7. i Prodaja vin» lastnega pridelka 1919 z vinskih goric Štajerske hranilniee v Halozah in Slov. goricah. Viegke poskBŠnje so dre 10. iu 11. jaa. 1920 pri upravitelj «a dvodelna či- i stilniea z veteii.ikom za zdr«b, ^ Vsi trai)»misijr.ni tudi za trijer. 1 Csna K. (6.00(5 En stoieč motor — i oživi V nadeljo, dne 3. novembra 1918 pred- UD V tlgUTiJJi Avgust isdež, Ljubljana, Ljubljana, Kolod»orska cl. 5t. 35 nasproti stare TiSlcrjeve gostilne. 579 mi \ bij a . . , . j | nabeccio, 8 -lakopj, su z i-semi | poldne^sta bili oropani trgovina s papirjem in iz Švice za moko vseh vist se ¿0- f ,A(,„Wmi nrinrftrami ¡0 X 5 , ^ . , . , ... be v trgovini \ fi1t.dTnam"'Ta ceJa " galanterijskim blagom ter trgovina z dslikatesami rastavsL se lahko ogleda pri gosp. \ v Strnišču pri Ptuju. Pozivlieva vsakogar, ki I mu bilo znano, kjer se nahajajo c ropam pred-; tovsrn» na prodaj nov mlin ¿o | meti kot posteljnina, preproge, moške in ženske I ¿okSmof vžkf in D,Uje I obleke, perilo, različno pohištvo itd., da na spo- \ šsjhe za šumenje, ležarje, vakura | daj označeni naslov neznani nemudoma imena in . j bivališče neznanih stoiilcev proti nagradi 1000K. Bsbro ohranjen harmonij z dvema i Ogra-aiS (šafer) v poljodeljatm iivi oreji, visaratvu in vrtnar-stvii Eiaažtn, se sprejme pri EdL Supp&ftZi Prišteva. 673 Kurim msniše kmečk» posestvo. Ponudbe ,.Ekoii«m 2fi" pi;štao- > ležeče Sv. Lovrenc nad Mariborom. 571 Pridssa in poStesa učenka, katera ima vesele do trgovine ima vstop v trgovino I. Trau, i tujska Gor». Za istrtaui ?e išče tudi dekla od 20 f5o 30 let -tsra, poštena in pridna, ponudbe na zgornji naslov. 570 TLE za žganje, pralne kotle, bence, Štedilnike ia vsa v kotlarsko obrt maauaicma, se proda. Cena &00 K. | Ogleda bo iahko pri Jos. Kolmaa i v Slhnisi pri iariberu. ¡6 j S AND0R~K0SMA N H D B E R Varaždin Toplice iiča strokovnjaka za 1+ dni za si&ženje sadnih drerai. 16 Pfasca, 5 mase cev s tare, preda občinski predstojnik t>ri Sv 4 etra t fri Mariboru. 17 — —i, P?SK3 ss hiža % dveisa njivama in tia»nitnm aa lepem prostora, | ceaa 23.000 R. Naslov v uprav, i 38 . ......... i Prodsm v Ormožu, Slovaaija,manj- | ša posestvo, obstojf-če iz vile, ve- f litih gospodarsk.h pf-slopji, ter i njiv, majhnega «ozda in ferasneg» Ivan Cepera in StroblJO Maribor, Fabriksgasse 21,|v trgovini. Obrastui« hpunilisa »Isga po 3 ®dsfsi Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-:: roštvo in zastavo :: Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ore popoldne Uradne u?*e m čotMek «d 9« do 12* «a**, v s&tsritf* 8. d*s 12. us«© spadajoča dela zvriuje točno ia } sadovnjaka v skupni izmeri krog po zmernih cenah Lovrenc Tsmsžič, Narifeor Soáal'ska nI. 24. Kbpulem okrogel les za žago na štoru ali na žago postavljen ali drugače po dogovotu. M. Vrečko, Polzela.- 527 j 5 oralov. Marija liomzi v Orcoža. Čebela« panja (Gerstang) obli udeme ali prazni* v dobrem stanu žfeli kupiti J. Koroše*, Šikola Pragersko. 7 Kobila, breja v 6 2 leti stara sta na prodaj. C»na po dogovoru. NasliV v upravi. 10 Trezea in zanesljiv mož išče srn- jim močsm pr merne složbe, va- ? jen je iu se d»bro razume pri ? vsakem hlapčevskem d«lu. Ker 7 "—:—-- j3 pa ž» star, za težko delo ni \ letu m zrabica \ JV9f zmožen, bolj lahka dela bi p» f še dobro in z veseljem opravljal Kupim ialjnogUd, Zeie sli Goerz, dobro ohra»j«n. Ponudbe z opisom in navedbo cene prosi Kračun, Poljčane. 11 Proda se eno m,)ško kolo ?e skoraj novo. Vpraša se v Siovcrj-gradcu, Cerkvena ulica 78. 8 a» ciimcic kamnoseška indysfiiislis ob t ¥ Hivibdiis uMm 21 priporoča svojo zelo bogato zalogo v žrfih, nagrobnih spomenikov, ploičah za umi-vilne mize in za pohištvo, vsa betonska in podobarikanska cerkev. Ves obrat na stroje t Lastni kamenolom pri Slov. "•¡strici, industrija zs. grsnit, mramor in Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije in dejanje apostolov z razlago. Oblika molit-venika lična. Vezava prikopljiva. Cena £ poštnino vred S 6"90. :: Naroči ae v tiskarni sv. Cirila Slovenei ! Sežite po emmmm^ znameniti knjigi? m sladna kava na debelo in drobno ! mij wuiuiii H i ■ i lili nag SUKNO! SUKNO! m S Ivan Has, posestnik v Zgornjem Št. Jakob-skern dola izjavlja, da so govorice, ki jih je razširjal o Francu Reininger iz Poličke vasi, neresnične, prekiicoje iste in obžaluje žalitve. 5 Vr VII 395/19/18. I imenu Njegova Veličanstva kralja 1 Okrožno sodišče v Mariboru oddelek VII. je pri razpravi dne 31. oktobra 1919 razsodilo tako : Obtoženca Eranc Topolnik IS let star iz Križevea, trgovski učenec v Ljutomeru in Franc Kikec, 23 let star iz Stročje vasi, trgovski pomočnik v Ljutomeru sta kriva, da sta Franc Topolnik radi navijanja cen že enkrat ob sojen, izrabljaje izvanredoe, po vojski povzročene razmere zahtevala za eden dkg cigaretnega tobaka 4 K, torej za potrebne stvari očividno čezmerne ceEe, in si jih dala tudi izplačati in sicer Franc Kikee za sebe, Franc Topolnik pa za Kikec-a. Stem sta zakrivila: 1. Franc Topolnik pregrešek navijanja cen po § 20 št. 2 a nar. z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak. 2. Franc Kikec prestopek navijanja sen po § 20 št. 1 omenjene naredbe in se obsojata: 1. Franc Topolnik po § 20 navedene naredbe z uporabo § 260 lit. b. k. z na 14 dni strogega zapora poostrenega z dvema trdima ležiščema na teden. 2. Franc Kikec po § 20 št. 1 omenjene naredbe z uporabo § 260 lit. b. k, z. na 5 dni zapora, pooitrenega z enim trdim ležiščem in po § 389 k. p. z. oba obtoženca nerazdelno v povračilo stroškov kaz. postopanja, vsak za sebe pa stroškov izvržbe kazni, ter se v smislu § 45 lit. naredbe ob enem odreja, da se razsodba brez razlogov objavi z enkratnim priobčenjem v „Slov. Gospodarju" in 8 tein, da se nabije na občinski tabli v Ljmtomer*. ic k&Higarn za meške «bleie, volno, parhiiit in modro?ino za ženske obleke ¡sifon, belo in pisano platno za perilo in ra. HO isanuf^ktuino l.iago, kakor tudi rr.Mastina<. Dajal sem ga po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreti. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, Ufpeva, se debeli in masti. Srčna hvala! S pozdravom Eranc Tfubiansky, Lugos (Banat). Primešaj „Mastin" firmi. Ce živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in oopolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje re-dilnost, vsled tega težka živina, mast meso, jajca, mleko. To *e doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praika »Mastin«. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestil na sredstva za armila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek »Ma tin« je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, Pvizu, Rimu in na Dunaju. Tisoči gospo darjev hvalijo »Mastin«, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška »Mastin« zadostuje za 5 mesecem za «vega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme »Mastin« prodajati vsak trgovec in konzunna dniitra. Ako se pri vas v le k»mah in trgovimah ne dobi, potem naj se naroči pe poštai dopisnici v izdelo alnici »Mastina«, to je lekarnar Trnkociy v Uubllini S zavojev (paketov) »Mastioa« za K 17-50 poštnine pre üto na dom. Od tam se pošilja »Masiin« s prvo 369 polto na vse kraje sveta. Slovenci širite naše liste! Isflalsf?": « iwiináWte Krt* tiskarna Mtos. Df gcmrraH Eihji^ EsS Binn Orli« s JMUBrfSe«*»