SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) Lili (47) Štev. (Na) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 8 de septiembre - 8. septembra 1994 Kdo smo moralizirati o SKD ? Sobotna številka Slovenca (3. septembra) objavlja pogovor z Lojzetom Peterletom, predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in slovenskim zunanjim ministrom. Spregovoril jo o kritikah, ki zadnje čase prihajajo na račun SKD, o vladni koaliciji, pogajanjih za skupen nastop na lokalnih volitvah in drugih vprašanjih. V zvezi s kritikami, ki zadnje čase letijo na račun SKD, je Peterle pojasnil, da na stranko prihajajo kritike z leve in desne, kar je znamenje, da je stranka res sredinska in da ima dosežke, proti katerim marsikdo ne more postaviti česa enakovrednega. Dodal je, da imajo SKD jasno začrtan program in da so del tega vnesli v koalicijsko pogodbo. Izrazil je odločenost SKD, da to uresničuje v celotnem mandatu, kot je postavila v pogajanjih za sestavo vladne koalicije. „Ne vidim pravega razloga za to, da bi zdaj, takorekoč sredi brazde, pustili plug in odšli, potem ko smo v dobro Slovenije zastavili številne projekte. Mislimo, da je treba pri tej preobrazbi sodelovati," je poudaril Peterle. V nadaljevanju je dodal, da bi SKD nekateri strašno radi odtrgali od sedanje koalicije in jih povezali s silami, ki v parlamentu nimajo.večine. „To je napačna logika. Mi smo v vladi, ki prinaša dobre rezultate, poleg tega se pa zavedamo, da na zadnjih volitvah nismo zmagali mi in da tisti, ki so zmagali, lahko, če hočejo, zdržijo mandat brez velikih težav do konca. Imajo pač večino v parlamentu. Zgodbe o nekakšnih izsiljenih predčasnih volitvah ne bo," je menil. O nastajajoči novi koaliciji za prihodnje lokalne volitve, ki se je je že prijel vzdevek Novi Demos, pa je prvak SKD dejal, da v tej „združbi strank — med njimi niso vse parlamentarne in nekatere imajo razmeroma malo moči v slovenskem političnem prostoru — nenehno poslušamo nauke od tistih strank, ki so močno prispevale k temu, da je prvi Demos razpadel." „Spominjam sc, da je Podobnik prvi grozil z nezaupnico takratni vladi, da je pozdravljal Drnovška kot rešitelja Slovenije, da je bila Kmečka zveza prva pri Drnovšku s predlogom, naj prevzame vlado. Socialni demokrati so močno, skoraj soglasno podprli razpad Demosa oz. postavitev Drnovška. Janša je brez moralnih zadržkov ostal minister v njegovi vladi," je pojasnil in dodal, da ne vidi prostora za moraliziranje. „Če so oni spravili na vlado liberalne demokrate, potem naj nas v zvezi s to temo pustijo pri miru, mi takrat nismo šli v njihovo koalicijo oz. vlado z Drnovškom. Vstopili smo šele v drugem krogu, ko Demosa ni bilo več. Demos in spomeniki naj počivajo v miru," je poudaril Peterle. Izrazil je tudi odločenost SKD za skupen nastop na občinskih volitvah in zavrnil vsako izsiljevanje, ki ga na SKD izvajajo manjše stranke. V zvezi z odprtimi vprašanji med Slovenijo in Hrvaško je dejal, da so bolj ali manj tehnične narave, odprta vprašanja z Italijo pa so bolj politične in načelne narave. Menil je, da je nova italijanska vlada po eni strani zaostrila stike s Slovenijo s pogojevanjem vstopanja Slovenije v pridruženo članstvo k Evropski uniji (EU), po drugi strani pa je začela odpirati vprašanja, povezna s preteklostjo, ki so bila formalno urejena s sporazumi med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo ter so del sukcesije, ki sta jo potrdila tako Italija kot Slovenija. „Tako odpiranje vprašanj ne otežuje samo stikov med Italijo in Slovenijo, ampak odpira pomembne dileme na vsej črti od Baltika do Jadrana," je poudaril ter dodal, da je slovenska zunanja politika odločena vztrajati pri spoštovanju veljavnih sporazumov in razvijati čim boljše sosedstvo z Italijo. „Pripravljeni smo tudi na poteze dobre volje, ki bi na recipročni način spravno delovale na posledicah, ki sta jih v obmejnih pokrajinah pustila fašizem in komunizem. V tem smislu je prva naloga Italije, da po skoraj 20 letih izpolni zavezo in sprejme zaščiteno zakonodajo za slovensko manjšino," je menil slovenski zunanji minister. O vključevanju Slovenije v EU in začetku pogajanj o pridruženem članstvu pa je minister Peterle omenil, da je doslej začetek teh pogajanj zadrževala samo Italija, kljub pozitivnemu stališču drugih 11 članic EU. Pismo kanclerja Kohla slovenskemu premiera Janezu Drnovšku in pisma drugih državnikov na tej ravni so samo še ena potrditev stališč, ki jih je 11 članic EU doslej izrazilo Sloveniji v podporo. „Pričakujem, da bodo bilateralni pogovori z Italijo vendar pripomogli k temu, da bo prišlo do razdelitve bilateralnih in multilateralnih vprašanj — torej Italija ne bo postavljala zahtev, kakršnih doslej ni bila dolžna izpolniti nobena druga država, ki je že pridobila status pridužene članice," je sklenil Lojze Peterle. Godlja je skuhana V sedanjih državnih razmerah bi bilo mogoče glede na popoln zaton ZL in aferski padec ugleda LDS zelo uspešno tržiti uspehe SKD v vladi. Seveda pa niso samo levi oziroma v totalitarizmu prekaljeni komentatorji vdani nasprotni nalogi, marveč tudi stranke, ki želijo konkurirati krščanski demokraciji pri njenih volilcih. Tako se dogaja, da stranke, ki želijo skupaj nastopiti pri volitvah, svoji najmočnejši potencialni zaveznici zmanjšujejo ali izničujejo pomen in s tem posredno pljuvajo v lastno skledo. Poskus sestavljanja sporazuma za skupni nastop na območnih volitvah se nadaljuje in čedalje jasneje postaja, kaj bo lahko vseboval in česa ne. Hkrati poteka tudi usklajevanje državne dvostrankarske vladne koalicije. Ključni člen v obeh projektih je krščanska demokracija, ki je tako notranje kot na znotraj v tveganem položaju. Neglede na razplete okoli obeh koalicijskih sporazumov pa je že zdaj jasno, da je volilna godlja že dobro skuhana in začinjena. Stanislav Rozman Slovenec, 3. septembra, okrajšano Rigelnik V Ljubljani je v ponedeljek, 5. septembra nepričakovano odstopil predsednik državnega zbora — parlamenta mag. Herman Rigelnik. Razlogi odstopa niso znani. Komentatorji v časopisih menijo, da so lahko to povzročili notranji boji v LDS (na tej listi je Rigelnik namreč kandidiral), morda je to čisto človeška želja, da bi prevzel mesto veleposlanika v Nemčiji, kjer bi stranka potrebovala lojalnega človeka. Morda je bil Rigelnik žrtev poslanice „Civilne iniciative", kjer so anonimno odkrivali njegovo Prejeli smo poročilo o nedeljskem zborovanju Drage 94, na katerem je popoldan govoril slovenski politik Janez Janša na temo „Slovenci in prihodnost". Razvijal je misli o sedanjem trenutku, ko se oblast opira na neokomunistično — liberalno po-litko, o potrebah novega Demosa in demokracije; med dragim je tudi dejal, da mora „narod spet strniti svoje vrste. Povezati vse rojake doma in po svetu v enotno telo, ki priznava politične razlike, vendar nikoli več ne sme biti razklano po avtoritarni ideološki ločnici." Priznajmo, da nam je na letošnjo Belo nedeljo manjkalo naše tradicionalno pove-likonočno srečanje — Slovenski dan! Namesto jeseni ga bomo namreč praznovali na spomlad, v Našem domu v San Justu, skupno z odposlanci naše pesmi in naših plesov iz domovine. Kdo so pevci in kakšen je pevski zbor, ki bo prišel sodoživljat naše slovenstvo v deželo, ki nam je gostoljubno odprla vrata, medtem ko nam je rojak v domovini še stregel po življenju? Prišli bodo v Argentino, ki je po prvi svetovni vojni dala zatočišče tudi mnogim primorskim rojakom, ki so morali bežati pred fašizmom. O njih pišejo: Mešani pevski zbor Musica viva Kranj se uvršča med kranjske zbore z najdaljšo pevsko tradicijo: deluje že 48 let. Z organiziranim delom je zbor začel 1.1946, ko se je zbrala skupina pevcev in pevk, ki so v naslednjih letih nastopali kot moški, ženski in mešani zbor. Naštete skupine so delovale samostojno ali pa v povezavi z dramsko in folklorno skupino. Zborovsko delo kljub rahlim nihanjem ni nikoli zamrlo, kontinuiteta je predvsem zasluga dolgoletne požrtvovalnosti zborovodkinje Julke Man-delje. Stalni program zbora sega od renesančne zborovske literature, do domačih in tujih narodnih in umetnih pesmi. V koncertni sezoni 1992 je začel zbor nastopati pod imenom Musica viva. V teh letih je imel številne koncerte in odstopil partijsko zgodovino, mogoče pa gre za posledico uspešnega pritiska opozicije, ki vse glasneje pravi, da bo v kratkem v javnosti od novih razkritij in afer kar pokalo. Morda je v ozadju tudi zadnja afera, kjer je Rigelnik ovadil televizijskega urednika, zaradi „izdaje državne skrivnosti" (mimogrede: sodišče je pravilno spremenilo ovadbo proti „neznanim storilcem", ki so izblebetali tajnosti parlamentarne seje medijem!). Kot stvari kažejo, ni še vse urejeno tudi na levici; tudi tam se bijejo notranje bitke. Dopoldan pa je pozdravil zbrane in jim govoril še slovenski zunanji minister in predsednik SKD Lojze Peterle, ki je zagovarjal predvsem razvijanje dialoga, o manjšinskih problemih pa poudaril, da se morajo vsi držati, predvsem pa Italija, podpisanih sporazumov. Pred pričetkom je pozdravil Drago predsednik Slovenske kulturne akcije iz Argentine arh. Marijan Eiletz in opozoril in povabil vse na 40-letnico SKA, ki jo bodo v kratkem praznovali v Ljubljani. 1994 gostovanja doma in v tujini, nazadnje na Nizozemskem. Seveda deluje tudi na vseh vsakoletnih občinskih, medobčinskih in regionalnih srečanjih pevskih zborov. Od leta 1967 redno sodeluje na tradicionalnih občinskih in regionalnih revijah pevskih zborov. Nastopa tudi na različnih priložnostnih kulturnih prireditvah v domačem okolju in drugod. Razen tega razvija me-dzborovsko izmenjavo z nekdaj domačimi in tujimi zbori. Zbor se pojavlja tudi v radijskem programu, saj ob zaključku vsake koncertne sezone posname svoj novi program za Radio Slovenija. Najbolj uspeli posnetki zbora so predstavljeni na samostojni kaseti in CD plošči v izdaji Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Na tej prehojeni dolgi pevski poti je pevce, ki so sodelovali in še sodelujejo pri zboru, kljub različnim poklicnim in življenjskim interesom povezovala ljubezen do lepe pesmi v prijeten kolektiv. Od ustanovitve pa do danes je namreč v zboru pelo okrog 150 pevcev, v mnogih primerih cele generacije oziroma cele družine. Od leta 1985 vodi „Mešani pevski zbor Musica viva Kranj" Neda Kos, ki je študirala zborovsko petje na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Boletu. Pod njenim vodstvom je zbor napredoval tehnično in muzikalno, tako da ga uvrščajo med najboljše pevske zbore v kranjski občini. Priredila Pavlina Dobovškova Draga 94 Slovenski dan v letu ft»#»» Zanimiva anketa i m m Tone Mizerit IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Ljubljansko Delo je 20. avgusta objavilo zanimivo anketo o vernosti Slovencev in o raznih s tem zvezanimi vprašanji. Anketa je bila izvedena po vsej Sloveniji po telefonu s 1100 naključno izbranimi naročniki, od katerih je odgovorilo 705 vprašancev, drugi pa so bili nedosegljivi ali so odklonili odgovor. Na vprašanje: Ali ste verni? je odgovorilo 27,8%, da so verni in da se redno udeležujejo verskih obredov (kar je za zahodni svet zelo veliko!), 36,6% je odgovorilo, da so verni, a se obredov ne udeležujejo. To da skupaj 64,4% Slovencev, ki se priznavajo za verne. 31,8 % pravi, da niso verni, a so do vere strpni, 1,8% so nasprotniki vere; 2% ni odgovorilo. Drugo vprašanje je bilo: Ali verjamete v posmrtno življenje? Tu so odgovori zanimivi: 54,2% pravi, da ne verjame, 31,5% verjame v posmrtno življenje, 14,3% pa se zateka v: ne vem. Poudariti je treba, da tudi kaka četrtina tistih, ki se proglašajo za verne in da redno hodijo k obredom, tudi ne verjame v posmrtno življenje, po drugi strani pa tudi nekaj tistih, ki se imajo za neverne, verujejo v posmrtno življenje. Glede vračanja Cerkvi njenega po vojni nacionaliziranega premoženja je 44,5% mnenja, da ni upravičeno, 41,1% ga ima za upravičeno, 14,4% pa se ne oporedeli. Na vprašanje, ali je katoliška Cerkev upravičena, da zaradi večinskega položaja uživa več državne pozornosti, je 49,8% odgovorilo pritrdilno, 32,4% negativno, (17,8% pa z: ne vem). Glede na splošen odnos do slovenske Cerkve je 46,3% odgovorilo, da je pozitiven, 43% da je nevtralen, 8,7% pa je izrazilo negativen odnos. Na vprašanje, ali se v družini pogovarjajo o veri, je 23,4% odgovorilo, da po- Uredništvu Svobodne Slovenije! Na pisanje gospe Milene Lenard Arko v Svobodni Sloveniji z dne 11. 8.1994 najrajši ne bi odgovarjal, vendar ni mogoče zamolčati tako čudno pojasnilo. Kako so ga razumeli bralci? Komunistom bo ugajalo, saj je povedano, da je domobranec H. mogel, smel, imel oblast dati streljati kogarkoli; tako nekako kot politkomisarji, ki so ukazovali ugrabitve nedolžnih, jih mučili sami, zasliševali sami, obsojali na smrt in tudi morili sami. Tako smo bili vsi enaki, beli in rdeči. Ne spomnim se, kdaj bi pisal kake domobranske spomine v naš tednik. Gospa pove samo, da je že dolgo od tega. Tudi, da so to zgodovino ponatisnili v Sloveniji. Kdaj? V katerem tisku? Očitno gospa Arko ni imela namena nečesa pojasnjevati, temveč obdolžiti me pomote dati streljati nekega neznanca. Ne pričakujem, da bi uredništvo tudi za moje pojasnilo našlo vidno uokvirjen prostor za svoj članek po vzorcih pisem bralcem. Moje pojasnilo, čeprav ne bo moglo zbrisati madeža krivično prisojenega mi dejanja, bi bilo sledeče: Verjetno sem o zadevi partizana Arka kaj pisal v časih, ko smo brali o gonji proti g. Vinku Levstiku in njegovih „zločinih", ki naj bi jih bil počel, ko je bil v Velikih Laščah domobranec in moj dober znanec, da je bil pri Črni roki, itd. Tedaj sem bil vodja obveščevalnega središča za okraj. Zgodilo se je, da je bil ujet partizan. Moje delo je bilo popisati osebne podatke, poročilo vodje edinice, ki ga je prijela in opraviti kratko zaslišanje, navadno s prisotnostjo še enega častnika. Človek je dal priimek Arko, imena se ne spominjam, izkaznice ni imel, nosil je torbico z obvezami in drugim ter izjavil, da je medi-cinec. Vemo, da so si partizani, posebno gosto, 50,3% poredko, 10,3 pa se sploh ne pogovarja. Na vprašanje, ali bi svojega otroka vpisali v vrtec ali šolo, ki jo je ustanovila Cerkev, bi jih vpisalo 49,8%, 34,6% ne, 15% na vprašanje ni znalo odgovoriti. Ko so postavili vprašanje, kdo je kriv za slabe uspehe pogovorov med vlado in Cerkvijo o ureditvi odnosov, je 32,9% pripisalo krivdi vladi, le 12,3% Cerkvi, pač pa 22,4% obema; 32,4% pa ni hotelo odgovoriti. 57% vprašanih želi, da papež obišče Slovenijo, 6% pa je odgovorilo odklonilno, 27% pa ni odgovorilo. Med najbolj verjetne vzroke, zakaj papež ob obisku Hrvaške ne bo obiskal tudi Slovenije, jih 38,7% smatra nerešena vprašanja med Cerkvijo in vlado, 32,2 zaradi slovenskih voditeljev s komunistično preteklostjo, 9,5 ker je Slovenija majhna in nepomembna država, itd. Večina vprašanih je menilo, da med političnimi strankami najbolj zastopajo interese Cerkve Slovenski krščanski demokrati (57,3%), da to stori SLS, pravi 4,1%; 34% pa na to vprašanje ni odgovorilo. Glede aktualnega vprašanja, kako naj se poučujejo v šoli verski predmeti, jih je odgovorilo: 17,6%, da verski predmeti sodijo v šolo, 42,3%, da naj bodo izbirni, 36,6% pa da sploh ne sodijo v šolo. 35,9% odgovorov je mnenja, naj bodo verski predmeti v šoli v obliki verouka, 49,6% kot splošen predmet o verstvih, 5,7% pa je vseeno. Končajmo ta pregled ankete o vernosti Slovencev s pogledom na slovenskega metropolita dr. Šuštarja. Več kot polovica vprašanih — 53,6% ima do njega pozitiven odnos, nevtralen 40,3%, negativen pa le 3,7%. Da ga sploh ne poznajo, je odgovorilo 2,4% vseh vprašanih. aktivisti, nadevali napačna imena. Po zaslišanju je bil odveden k poveljniku domobranskega bataljona stotniku (pok.) F. J., ki je bil najstarejši častnik v kraju in edini, ki je smel odločati o usodi ujetnika. Če je bil kaznovan, je bil zaradi zadostne dokazane krivde zločinov. Pripoved gospe Arko o edinem medicina! iz Ribnice Branku Arku, njenemu sokolskemu bratu je sicer pomembna, vendar zgodba skuša podkrepiti svojo nedokazano obdolžitev. — Kdo naj odgovori na vprašanje iz Slovenije, kaj je resnice? Uredništvo, gospa Arko ali podpisani? Na kateri naslov, mora vedeti gospa A. H koncu pripominja, da pravi Sokoli niso bili komunisti. Čemu ta dodatek? — Bilo je levo in desno krilo Sokolov, ne? Kdo bi znal ločiti prave od nepravih? — Ko smo se vaški stražarji po 8. septembru 1943 zbirali na Turjaku, je prikorakala tudi skupinica 12 oboroženih mož s poveljnikom rez. kapetanom v jugoslovanski vojaški uniformi na čelu, ki se je našemu poveljniku stotniku Albinu Cerkveniku predstavil rekoč, mi smo sokolska legija. Ko so se vršila pogajanja med KP in predstavniki drugih skupin, članic OF, sta Sokole zastopala dva pooblaščenca. Tako Kocbek kot ta dva in drugi so brezpogojno pristali na Dolomitsko izjavo in jo podpisali. Bo gospa Arko imela pogum vztrajati na svoji nedokazni trditvi, da je domobranec Hirscegger dal streljati nekega neznanca ali kako bi drugače opravičila svoje prepričanje? — Škodovati na dobrem imenu je lahko, popraviti pa ni več mogoče, saj veter je listje že razpihal, morda celo do Slovenije. HIRSCHEGGER ERNEST - 21. 8. 1994 Kljub temu, da običajno ne manjka političnih novic v tukajšnjem življenju, lahko označimo pretekli teden kot enega najbolj razgibanih v zadnjih časih. Ni čudno: dejansko manjka do splošnih volitev komaj osem mesecev in vendar je še vse v zraku, razen dejstva, da bo sedanji predsednik znova kandidiral. O ostalih se ve ne kdo, ne kako, ne s kakšnimi programi. In čeprav je tradicija, da programi niso načrti za bodoče morebitno vladanje, marveč enostavna volilna propaganda, je zanimivo (ali žalostno) dejstvo, da je za večino politične srenje glavno vedeti, kdo bo vodil in ne kaj bo delal. Ali pa dejstvo, da marsikateri funkcionar bolj vroče dela za predsedniško kandidaturo leta 1995 kot za reševanje današnjih problemov. Čeprav je neverjetno, so vsaj trije že resno (in izpovedano) zaiteresirani za predsedniški boj čez pet let: predsednikov brat Eduardo Menem, buenosaireški guverner Eduardo Duhalde in gospodarski minister Domingo Cavallo. RAZLIČNI PAKTI Beseda „pakt" ni nova v argentinskem političnem žargonu. Uporabljale so jo tako civilne kot vojaške valde. Običajno se je govorilo o „socialnem paktu", ki si ga je vsak razlagal po svoje: podjetniki kot orodje proti nenehnim delavskim zahtevam, sindikalisti pa za dosego svojih zahtev, vlade za možnost trajnega socialnega miru. Mislim, da ni treba še posebej omeniti, da so nenehni poizkusi socialnih paktov prej ali slej doživeli brodolom in da dejansko narod od njih ni imel veliko koristi. Politični pakti pa so bili običajno tajni dogovori, kjer sta dva tekmeca skušala doseči različne ugodnosti. Tako imamo v zgodovini zlasti slavni pakt med Frondizi-jem in Peronom, zaradi katerega je Fron-dizi, na čelu manjšinske stranke, postal predsednik. Pakt, ki sta ga v Olivosu sklenila predsednik Menem in radikalni vodja Alfonsin, je nova pojava, ker so bili pogoji in sklepi javni in je bilo vse jasno ljudem. Komaj je bila ustava spremenjena, potrjena in uveljavljena, je Alfonsin pričel govoriti o novem paktu in je še pridodal oznako „socialni". Ni jasno, kaj je mislil. A Menem je najprej pokazal navdušenje, nato pa ostro zavrnil ponudbo, češ ta namigujr na sedanji vladni gospodarski program in bi ga lahko ogrožal; program pa je za vlado svet in se ga ne bo dotaknila. Alfonsin je nato razlagal, da je „pakt" ponudil družbi in ne predsedniku ali vladi. Spričo tega je bilo toliko zanikanj in pojasnil, da so politični opazovalci pričeli sumiti kako skrivno zadevo. Nikomur ne uide dejstvo, da bo volilni položaj vlade težak zaradi porasta levice. In četudi Menem zmaga v prvem krogu volitev, nima izgledov za lastno večino v parlamentu. Je Alfonsin namigaval na kak pakt v novi predsedniški dobi? Je pripravljal družbo in stranko na možen sporazum z menemizmom po volitvah? Tak sporazum bi bil pravi blagoslov za družbo, kajti dal bi državi in vladi stabilnost, ki je sicer ne bi imela. Vprašanje je, kakšne pogoje bi stavil vsak partner in kakšen bi bil končen programatski rezultat. A ni dvoma, da bi štiri leta močne in predvidljive politike okoristilo državo in družbo. A vse je le še ugibanje ali pobožne želje. Ko že govorimo o sporazumih, je nemogoče iti mimo dogovora med novo zvezdo na argentinskem političnem nebu (vodjem Velike fronte Chachom Alvare-zom) in enim manjših a najresneših politikov (Octaviom Bordonom). Kot so že nekaj časa napovedovali, je Bordon končno zapustil peronizem. Senator je bil obenem tudi vodja peronistične stranke v rodni Mendozi. Tam se je peronizem cepil: del je šel z Bordonom, drugi pa je ostal zvest prvotni stranki. Bordon tako vodi novo provincijsko formacijo, ki je sklenila sporazum z Veliko fronto. Sporazum je pravzaprav med senatorjem in Alvarezom. Vsebuje nekatere programske točke in dogovor, da bo izmed obeh predsedniški kandidat tisti, ki bo imel največ ljudske zaslombe v trenutku, ko bo treba odločati predsedniško kandidaturo. To bo tam okoli decembra. A k tej točki se bomo večkrat povračali. Važno je zapisati, da bolj kot radikalizem predstavlja danes nevarnost za vlado prav Velike fronta. In njene najbolj vidne glave Alvarez, Bordón, Pino Solanas izhajajo iz peronizma, a so doslej prejemali zaslombo glasov iz radikalnih uskokov. Celo bivši župan iz Avellanede Luis Sagol je te dni izstopil iz radikalne stranke, organiziral politično formacijo in izjavil podporo Veliki fronti. Sedaj je vprašanje, koliko peronističnih glasov lahko pritegne in kakšen vpliv na srednji sloj ima Bordonov korak. RAZNE ZANIMIVOSTI - Da le bežno pogledamo v ta razgibani teden, omenimo na primer: otvoritev ve-leektrarne Yacireta, na meji med Argentino in Paragvajem, ki je trenutno največje javno delo v gradbi na svetu. V tek so pognali šele prvo turbino od dvajsetih, ki so predvidene. Površina jeza, ko bo dokončno napolnjen, bo tisoč šeststo kvadratnih kilometrov. Celotna cena te veleelektrarne bo 12.000 milijonov dolarjev. Svoj čas jo je predsednik Menem označil za „spomenik korupcije", zaradi kaj nejasnih računov med gradnjo. Sedaj že proizvaja elektriko, ki bo okoristila obe državi in še Urugvaj. - Kar z dekretom je predsednik Menem odpravil obvezno vojaško službo. Od prihodnjega februarja naprej bo vse prostovoljno in, seveda, plačano. Snov je bila že dolgo v preučevanju; uboj mladega vojaka na jugu je bil le kamen, ki je sprožil plaz ljudske nejevolje na to temno točko argentinske družbe. Menem je odločil politično — in volilno. - Je še kje drugje na svetu država, kjer se izgubi člen iz ustave? V Argentini se to lahko zgodi. Ustavodajni poslanci so volili 68. člen bis, ki predvideva potrebo posebne večine (dve tretjini) za spremembo volilnih zakonov. Glasovanje je bilo pozitivno, a v dokončnem tekstu tistega člena ni; po pravilih pa, kar ni objavljeno, ni v veljavi. Kje se je člen izgubil? Sedaj tečejo pogajanja med perorasti in radikali, kaj storiti. - Michel Camdessus, vodja Mednarodnega denarnega fonada, se je mudil v Buenos Airesu. V enem izmed svojih nagovorov je trdil, da „stabilnost brez socialnega napredka" nima smisla. In še, da je edini smoter hudih finančnih ukrepov konec koncev „izboljšanje človeškega stanja". Da morajo priti gospodje iz Denarnega fonda učit justicialistično vladi, kaj je socialna pravica, je pa res zanimivost. Vse je mogoče v tej deželi... [POsoDdi BxkdOgow AVGUST HORVAT Demografski problemi v današnji Sloveniji Po stalnem padanju ali znižanju rojstev in s tem naravnega prirastka tudi v Sloveniji so se vsaj nekateri začeli dramiti in spraševati, kam to vodi. Prikazujejo črno bodočnost, izumiranje slovenskega naroda. Problem ne obstaja samo v Sloveniji, je lasten skoraj vsem narodom ali državam zapadne Evrope. Ponekod so nekaj let tolerirali negativni naravni prirastek, potem so se predramili in začeli iskati izhod iz krize. V Italiji so do leta 1992 imeli pozitivni naravni prirast, leta 1993 pa so grobovi presegli število novorojenih. Realnost jih je takoj predramila in že iščejo izhoda iz krize. Sodobni slovenski demografski problemi imajo tudi korenine, ki segajo za sto let nazaj. Na prelomu preteklega stoletja, to je v zadnjih desetih letih in prvih desetih letih sedanjega, se je iz Slovenije izselilo približno 300.000 oseb v najlepši življenjski dobi. Večino so zvabile Združene države Amerike in pot jih je vodila tudi v zahodno Evropo in južno Ameriko. Prva svetovna vojna je ta val izseljevanja zaustavila, a žrtve na bojiščih so bile številne, kar je bil nov udarec. Po vojni, to je med dvema vojnama, je bilo iz Primorske številno izseljevanje, največ v prekomorske dežele, približno 35—40.000 oseb. Pot jih je vodila v Egipt, južno Ameriko, predvsem v Argentino in Brazilijo. Iz Brazilije se jih je po drugi svetovni vojni veliko preselilo v Avstralijo. Tudi iz ostalih predelov Slovenije se je izseljevanje nadaljevalo, posebno v letih gospodarske krize 1929-1934. V zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno se je začelo izseljevanje sezonskih delavcev iz Prekmurja v dežele zahodne Evrope, približno deset tisoč letno. Odhajali so spomladi in se vračali v jeseni, a številni se niso več vrnili, ostali so v tujini. Posebno hud udarec je obdobje druge svetovne vojne. Med vojno so komunistični revolucionarji izzvali upor, med revolucijo in njim podarjeni zmagi pa se maščevali nad uporniki. To pričajo jame v Kočevskem Rogu, na Teharjah in grobovi po vsej Sloveniji. Nasilnih umorov med vojno in po vojni je bilo najmanj 12.000. Ne gre pozabiti, da se je najmanj 10.000 nasprotnikov odločilo za odhod v tujino. Temu demografskemu udarcu moramo prišteti mobilizirane v nemško in madžarsko vojsko ter umrle internirance v italijanskih in nemških taboriščih. Iz Kočevskega se je že med vojno za stalno izselilo približno 25.000 kočevskih Nemcev. Komunistična oblast, ki je s silo uvajala svoj gospodarski red, je zašla v gospodarsko krizo. Po gospodarski reformi iz leta 1965 je nastopila brezposelnost in zopet so morali mladi na tuje. Uradno so jih imenovali kot začasni delavci v tujini, predvsem v zapadni Nemčiji. Njihovo število je po uradnih podatkih doseglo 75.000, ti so odšli z uradnim dovoljenjem, niso pa všteti tisti, ki so pobegnili čez mejo. Ko se je gospodarsko stanje v Sloveniji zboljševalo, so se nekateri vrnili, veliko jih je pa ostalo v zahodni Evropi ali pa so se preselili v Kanado ali Avstralijo. Ker je potem v Sloveniji primanjkovalo delovnih rok, so naseljevali delavce iz južnih republik takratne Jugoslavije. Ti niso bili samo gospodarski naseljenci, ampak tudi politični z namenom, da se Slovenija pojugoslovani in tako izgubi svojo narodno samobitnost. Njihovo število je doseglo deset odstotkov stalnega prebivalstva Slovenije, številka, ki da misliti. Posledice izseljevanja in medvojnih in povojnih umorov Moramo reči, da je sodobna demografska kriza v Sloveniji tudi ena izmed posledic, ni edina, 100-letnega izseljevanja in padlih v vojnah, povojnih umorov in 45-letnega totalitarnega režima, ki je pospeševal nemoralo na vseh področjih življenja in udejstvovanja. Tega tudi sedanja generacija komunistov, ki je praktično sama na oblasti, ne more zanikati. Poglejmo samo naravno gibanje prebivalstva v povojni dobi. Podatki so povzeti iz Statističnega letopisa Republike Slovenije za leto 1993. Tudi ostali navedeni podatki so iz istega vira. leto Živoroj. Smrtni primeri Naravni prirast Na 1000 prebiv. 1945 20.239 28.572 -8.333 -5,9 1950 35.992 17.335 18.657 12,7 1955 32.096 15.109 16.987 11,1 1960 27.825 15.145 12.680 8,0 1965 30.587 15.987 14.600 8,8 1970 27.432 17.354 10.078 5,8 1975 29.786 18.180 11.606 6,4 1980 29.902 18.820 11.082 5,8 1985 25.993 19.854 6.079 3,1 1990 22.368 18.555 3.813 1,9 1991 21.583 19.324 2.259 1,1 1992 19.982 19.333 649 0,3 Prognoza napoveduje, da se bo znižanje pozitivnega naravnega prirastka nadaljevalo do leta 1996, potem pa bo negativen do leta 2006. Od tega leta naprej bo postopoma zopet naraščal zaradi zmanjšanja smrtnih primerov in predvsem, če se bodo Slovenci odločili za življenje, zvesti odločitvi, da izumreti nočejo. Glavni vzrok nakazanega zniževanja rojstev so družine z enim ali dvema otrokoma, razuzdano spolno življenje, katerega posledice so nezaželena rojstva, kar pričajo naslednje številke: Leto Noseč, na 1. pregi. Živoroj. Splavi Splavov na roj. 1980 56.000 29.902 26.098 0,87 1985 50.000 25.993 24.076 0,92 1987 53.000 25.592 27.408 1,07 1988 54.000 25.209 28.741 1,14 1989 49.000 23.447 25.553 1,09 1990 49.000 22.368 26.632 1,19 1991 46.000 21.583 24.417 1,13 Upoštevane so nosečnice, ki so bile na prvem pregledu v javnih ambulantah; podatki so zaokroženi, niso popolnoma točni, a blizu realnosti. Upoštevati se mora tudi, da niso vse nosečnice šle na prvi pregled v javne ambulante, ampak tudi v privatne ordinacije, zato poznavalci razmer menijo, da je v Sloveniji najmanj 30.000 splavov letno. Pri živorojenih velja omeniti, da jih je 24% odstotkov nezakonskih, večinoma rojenih v neporočenih parih, katerim se po porodu na sodišču da priznanje očetovstva. Govorica življenjskega drevesa V nadaljevanju prikazano drevo ali piramida, ki je rezultat štetja prebivalstva iz leta 1991, nam pokaže številke, po spolu za posamezna leta starosti. Nakazani sta tudi vrzeli posledic prve in druge svetovne vojne. Prikazano za obdobje druge svetovne vojne predvsem pri moškem spolu ne odgovarja realnosti. Primanjkljaj je veliko večji zaradi povojnih umorov, ki se ga hoče Kot je razvidno, prikazano življenjsko drevo zajame sto let gibanja prebivalstva. Starih sto let ali več je že nekaj, iz leta v leto pa jih bo več, ker se življenjska doba podaljšuje. Zaradi zmanjševanja rodnosti je starih nad 65 let vedno več, približno 10%. Ali to pomeni že izumiranje? Odgovor ne more biti pritrdilen, ker so skozi slovensko zgodovino kuge in druge bolezni, turški vpadi in kmečki upori zmanjšali število prebivalstva Slovenije, a se je vedno opomoglo in narod še vedno živi. Leto 1994 je svetovno leto družine. Proglasila ga je Organizacija Združenih narodov z ozirom na laici stično pojmovanje, resno in odločno za zdravo družino pa katoliška Cerkev. Študije, zborovanja in sestanki so zavzeli prikriti s takrat prisotnim prebivalstvom na širok obseg tudi v Sloveniji. Verni, ki so slovenskem ozemlju, to je s pripadniki ju- vedno reševali slovenski narod v stiski, tudi goslovanske partizanske vojske. Prvih de- pod komunistično diktaturo, bodo tudi se-set let prikaza življenjskega drevesa bi daj podvzeli vse potrebno za zdravo živl-moral biti najbolj širok, kar pomeni mlade jenje v družinah in družbi ter biološko rast in bodočnost, a se iz leta v leto zmanjšuje. naroda. StLQWBBaSGSÄ A K. (ä □ 8 & BUENOS AIIRES 1954 19 9 4 LJUBLJANA RAZSTAVA - PREDAVANJA - KONCERT ALOJZIJ GERŽ1N1Č - TINE DEBELJAK ORATORIJ 1RENEJ FRIDERIK BARAGA IZSEUENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU 9. - 11. SEPTEMBER 1994 P ©M Plakat, ki vabi v Lj'ubljani na 40-letnico SKA. O NAS PIŠEJO... Slovenci in — Italija £ GOSPODARSKI V€STNIK Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice Slovenija ima težave pri vstopu v Evropski svet zaradi posega Italije, češ da državi še nimata dokončnega sklenjenega dogovora zradi vračanja imovin Italijanom, ki so bili po vojni izseljeni ali so se sami izselili iz ozemlja, ki sedaj pripada Sloveniji. Ker imajo tudi Hrvati z Italijo nerešena vprašanja, sta Slovenija in Hrvaška sklenili, da se bosta na tem področju skupaj raz-govarjali z italijansko vlado. Tozadevni italijanski obstrukcijski poseg je povzročil v mednarodni politki velik odmev. Časnikar Rudolf Stamm je v časopisu Nueue Zürcher Zeitung napisal dolg članek o stališču Slovenije v „konfliktu z Italijo", iz katerega povzemamo: Italijansko zunanje ministrstvo poroča, da je po drugi svetovni vojni bilo 350.000 „ézulov" (tako imenujejo preseljence iz Istre). Slovenski zunanji minister prof. Peterle pa je na podlagi zanesljivih italijanskih virov dokazal, da je le-teh bilo le nekaj več kakor 100.000. Bilo pa je 22.000 Slovencev, ki so bežali pred komunisti, nekaj tisoč Italijanov iz ne samo italijanskih naselbin ter končno 42.000 Italijanov-fašistov, ki so se na slovenskem ozemlju naselili za časa Mussolinijeve vlade in jih torej ne moremo prištevati k avtohtonem prebivalstvu. Slovenija je pripravljena, da se z Italijo pogovarja o vseh odprtih vprašanjih na resni in dokazljivi podlagi, ne pa po raznih izmišljenih podatkih in seveda vedno upoštevajoč že obstoječe dogovore. Nekaj zgodovine: Italija je po drugi svetovni vojni morala odstopiti bivši Jugoslaviji Istro ter dalmatinsko obalo z otoki. Od vsega tega ozemlja je Slovenija dobila le majhen del Istre, vse ostalo pripade sedaj Hrvaški. Italijani, ki so bili del okupatorskih sil, so bili izseljeni, njihovo' premoženje pa podržavljeno. Leta 1975 sta se Tito in Italijan Aldo Moro razgovarjala o mejah ter o odškodnini za preseljence, ki je bila leta 1984 sklenjena v višini 110 milijonov dolarjev, izplačljivih v letnih obrokih. Ko se je Slovenija ločila od Jugoslavije, je prevzela svoj del dolga, to je 30 milijonov dolarjev — kar pa je po mnenju g. Stamma sorazmerno previsok del dogovorjene vsote. Italijanske zahteve pa so se po osamosvojitvi Slovenije spremenile. Rim hoče namreč doseči, da bi se preseljenim povrnile njihove nepremičnine. Takšne zahteve so praktično neizvedljive zaradi slovenske ustave, ki ne dovoljuje, da bi bili tuji državljani lastniki slovenskega ozemlja. Odkar je Slovenija suverena država, jo Italijo ovira pri vstopu v Evropsko skupnost. Slovenija pred kratkim ni bila sprejeta v Evropski svet, ker Italija zahteva, da se spremeni tudi Osimski sporazum. Nekateri italijanski politiki so celo izjavili, da bo Italija onemogočila Sloveniji vse poti v Evropo, če njeni pogoji ne bodo sprejeti. Takšne izjave Rim zanikava, predvsem Berlusconijeva vlada jih mora dostikrat demantirati. Časnikar Stamm je začuden nad zadržanjem Italije, ki ni imela nobenih pomislekov glede Čehov, Slovakov, Madžarov in Poljakov, ima jih pa do „male, a zelo solidne države", ki je v komaj nekaj LJUBLJANA — Potapljač in povodni fotograf Miro Potočnik je predstavil serijo svojih fotografij in arheoloških najdb z dna Ljubljanice. LUDRANSKI VRH — V tem kraju nad Črno na Koroškem je Najevska lipa, stara čez osemsto let, že četrtič zbrala slovenske državnike, ki naj bi prišli v neposreden, neformalni medsebojni stik in z volivci. Poleg zborovanja pa je občina Ravne pripravila tudi bogat kulturni program, zaba- letih in brez tuje pomoči gospodarsko najbolj uspela izmed vseh držav, ki so se osamosvojile po razpadu komunizma. Dokler je Italija imela za soseda dobro oboroženo Jugoslavijo, ni stavljala zahtev. Alianza Nazionale v Berlusconijevi vladi pa celo zahteva revizijo meja. Predsednik Kučan in zunanji minister prof. Peterle sta razočarana nad tako hitrim skaljenim prijateljstvom z Italijo, saj je bivši italijanski zunanji minister leta 1993 obljubil, da bo pomagal Slovencem pri vstopanju v evropske organizacije. Slovenija naj bi bila celo pripravljena, da bi povišala odškodnino preseljencem, Rim pa zahteva, naj se najprej preuredi Osimski sporazum, potem šele bo podprl Slovence. Slovenska vlada se sklicuje na „pacta sunt servanda" z ozirom na Osimski sporazum in na dogovor z bivšim zunanjim ministrom Andreatta. Dejansko se nobena država ne more „obračati" po novih tokovih v okviru meja lastne države in zato zavračati že sklenjene dogovore. Italijanska manjšina v Sloveniji šteje med 2.500 do 3.000 prebivalcev, katerih večina živi v Istri. Imajo svoje šole od otroških vrtcev do mature. Pred slovenskimi uradi lahko govorijo v materinščini. V Kopru imajo svojega župana, Avrelija Juri-a. V volitvah ima italijanska manjšina pravico na 10% sedežev v mestnem svetu, čeprav jih je po število prebivalstva komaj 3%. Tudi v ljubljanskem parlamentu imajo zagotovljen sedež. V Italiji pa živi čez 80.000 Slovencev, ki nimajo niti malo podobnih pravic. Italijane tudi teži dejstvo, da v hrvaški državi sedaj živi približno desetkrat toliko Italijanov, kakor v Sloveniji. Povezava med njimi je zaradi slovensko-hrvaške meje otežkočena, čeprav si obe državi prizadevata, da bi bili prehodi čim lažji. Rim seveda izrablja to priliko in neti ogenj nezadovoljstva. Že pred dvema letoma je minister De Michelis predlagal, da bi se v teh krajih ustanovilo avtonomno italijansko ozemlje. Slovenci kakor tudi Hrvatje slutijo, da so za tem predlogom skriti interesi za italijansko prodiranje na vzhod. Tako Ljubljana kakor Zagreb poudarjata, da so meje med obema državama izključno njuna zadeva in — ne italijanska. Patetični očitek Rima, da so meje v Istri nepravična, odločno odklanjata. Splošno mnenje nepristranskih opazovalcev je, da Italijani v Sloveniji z zadoblje-nim statusom dobro živijo v primerjavi s slovensko manjšino na Primorskem ali z Južnimi Tirolci. Čeprav italijanske vlade vedno zagotavljajo, da nimajo nobenih teritorialnih zahtev, je neofašistični poslanec Tremaglia pred kratkim izjavil, da se bodo Italijani prej ali slej „vrnili na to svoje, italijansko ozemlje"! Razumljivo je torej, da so slovensko-hrvaški razgovori z Italijani silno težavni, predvsem, ker Italijani svoje zahteve vedno spreminjajo. Stamm dvomi, da Italijani pravilno ravnajo, če vodijo po konfliktivni poti probleme, katere imajo s Slovenijo in Hrvaško. Priredila Pavlina Dobovškova vne igre, celo štehvanje in končno ljudsko rajanje. Letos je bil slavnostni govornik dr. Ivan Kristan. VELIKE MALENCE — Tudi letošnje poletje raziskujejo arheologi okoli cerkve sv. Martina ostanke poznoantične rimske vile, v kateri naj bi bilo tudi nekaj delavnic, na primer kovačija. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je bila naselbina proti koncu četrtega stoletja nasilno uničena, saj na to kažejo najdene puščice iz tistih časov. PREDAVANJE LIC. MARKA REBO-ZOVA. Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica je pripravila v petek, 26. avgusta v prostorih Slomškovega doma novo predavanje ekonomista lic. Marka Rebozova o „Perspektivah argentinskega gospodarstva v okviru vključevanja v mednarodni ekonomski sistem". Udeležilo se ga je lepo število članov, podjetnikov in obrtnikov, ki so z zanimanjem sledili predavatelju, kar je posebno prišlo do izraza v vprašanjih, ki so jih stavili. Navzoč je bil tudi prof. Matjaž Puc, odpravnik poslov veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini. VSAK MESEC - SEJEM V ŠKOFJI LOKI. Vsako drugo sredo v mesecu se v staro jedro Škofje Loke vrne življenje, ki ga domačini in turisti kar pogrešajo. Prednost ima domača obrt: lončarstvo, suha roba in čipkarstvo. Precej manj pa je stojnic tudi z drugimi predmeti. SVEŽINA V STEKLENICAH. Pri sežanskem Vina krasu polnijo osvežujoče vino, ki so ga poimenovali „vivo". Prija vsem generacijam in je že polovico cenejše od drugih penečih vin. Je to mladostno vino v novi podobi za mlado in staro. Sestavljeno je iz deležev malvazije, rebule, laškega rizlinga in belega pinota. Izgleda, da se temu nizkoalkoholnemu vinu obeta uspeh. ZAKON O TELEKOMUNIKACIJAH je pripravila slovenska vlada. Z njim bodo področje telekomunikacij postopno ločili od poštnega prometa. Sedaj bo predlog obravnaval parlament. POLDRUGA MILIJARDA DOLARJEV. Slovenija je minulo leto sklenila z nekaj več kot poldrugo milijardo deviznih rezerv, kar je za 30% več, kot je imela rezerv konec lanskega januarja. To je ugoden dosežek, ki vliva zaupanje. RECEPTI ZA PODJETNIŠKI USPEH. Pravih receptov sicer ni, obstajajo pa načini, ki na podlagi dolgoletnih izkušenj pripeljejo do uspehov. To so predvsem: znanje, primerni ljudje, odločnost, jasnost ciljev, osredotočenje, uspeh. PET TISOČ TON PREMOGA NA DAN. Rudarji rudnikov rjavega premoga bodo letos v 252 delovnih dne nakopali 1,200.000 ton premoga ali povprečno 4.762 na dan. Največ so nakopali v Hrastniku, nato v Trbovljah, Zagorju, Senovem in Kanižarici. SLOVENCI BREZ PRAVE BORZNE ŽILICE? Živahno dogajanje v borzi je ovrglo te trditve. Zakoni, pomembni za borzo, so sprejeti. Že nekaj časa na borzi posredniki trgujejo preko elektronskega sistema. Bodočnost bo kmalu pokazala, kako je s slovensko borzno žilico. ZELENJADARJI USTANOVILI DELNIŠKO DRUŽBO. Dvajset slovenskih zelenjadarskih podjetij je pred kratkim ustanovilo delniško družbo, ki se bo ukvarjala s prodajo vrtnin in drugih kmetijskih pridelkov. SVEŽE RIBE VSE LETO. Portoroška Marikultura je v zadnjih letih razvijala lastno gojišče rib in školjk. Tako lahko slovenskemu trgu ponudi sveže brancine, urade, klapavice in ostrige. Prizadevajo si, da bi začeli gojiti še druge vrste rib. Zlasti je zanimiva japonska tehnika listov, ki jih bi prvi pričeli gojiti v Evropi. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ. Med najžlahtnejše dobrote Pungerčičeve domačije (Žurmenov vrh v Halozah) spadajo gibanice iz kvašenega testa, sira, smetane in dodatkov. Pečejo jih v krušni peči „na plehu". Zakaj pa imajo tako imeniten okus, je pa „poslovna" skrivnost teh sijajnih Haložanov, ki imenujejo „srce na dlani", za gosta pa vedno prižgana luč. 60.000 TON PAPIRJA so od aprila do decembra lani naredili v Videm papirju. Letos pa načrtujejo izdelavo 90 tisoč ton papirja za okrog 70 milijonov mark. 70-LETNICA BORZE V LJUBLJANI. Proslavili so jo s skromno slovesnostjo, na kateri pa ni manjkalo torte. Ob tej priložnosti je zanimiva ugotovitev, da je sedanji položaj precej podoben takratnemu. POLITIKA OBDAROVANJA je zelo pomembna v poslovnem življenju. Tako bo v septembru prva velika razstava daril v Celju. Udeležilo se je bo 50 razstavljalcev, nekaterih tudi iz tujine. Med darili bodo izbrana vina, nakit, izdelki iz usnja, stekla in izdelki narejeni po slovenskih etnografskih izročilih. Razstavo bodo spremljale časnikarske konference, predavanja in razgovori na najvišji ravni. ISKALCI SLUŽB, KI NIMAJO ŠOL imajo velike težave. V trboveljski občini je od 1242 brezposelnih 696 žensk, Med njimi je več kot 500 takih, ki nimajo nikakršne šolske izobrazbe. 130 LET PIVA UNION so praznovali v Ljubljani. Tridnevno praznovanje s pestrim programom so povezovali s 400-letnico pivovarstva v Sloveniji. KEKČEVA PRAVLJIČNA DEŽELA. V njo pridejo lahko le otroci od tretjega do desetega leta starosti. Po originalni ideji kranjske agencije Julijana je letos pravljični svet Kekca, Pehtre in Bedanca obiskalo okrog 3000 otrok. V ta skrivni svet, kjer ne manjka niti kletke, v katero je Kekca zaprl Bedanec, peljejo otroke (brez spremstva staršev), da se veselijo na prelepi Kekčevi planini. Odlična zamisel, ki popestri počitnice in pomaga tudi razvoju turizma. PANJSKE KONČNICE DOSEGLE REKORD. Prodaja tipičnih slovenskih spominkov je letos dobro uspela. Med njimi so leseni krožniki, kozolci, idrijske čipke, šatulje, majolike, slovenski vodnjaki, skrinje in akvareli z motivi iz Ljubljane. Prednjačijo pa predvsem originalne panjske končnice. OBISK V KONCERNU LITOSTROJ. Na povabilo predsednika Litostroja so v Slovenijo pripotovali štirje predsedniki velikih japonskih podjetij. Pogovarjali se bodo o morebitnem sodelovanju. Zanimajo se predvsem za ulitke, dizel motorje in viličarje. Je to prvi obisk tako pomembnih poslovnežev z Japonske. VARČEVANJE Z VODO. Ribiška zveza Slovenije, ki skupaj z ribiškimi družinami uradno skrbi za 90 odstotkov sladkih voda oz. življa v njih, je opozorilo vso slovensko javnost na resno varčevanje z vodo. Predvsem je potrebno varčevanje iz površinskih vodotokov, zbiralnikov in jezer v času vročine in pomanjkanja padavin. 50.000 TON PŠENICE. V Pomurju — Murski Soboti — je večina kmetovalcev večino svojih povvršin namenila pšenici. Tako so sedaj prodali 50 tisoč ton, kar pomeni rekord. Na žalost pa je kakovost 95% odstotkov vseh količin drugega ali nižjega kakovostnega razreda, kar se neugodno odraža v ceni. Tako bo kmet dobil ob vseh stroških le 27 tolarjev za kilogram. SLOVENSKA INDUSTRIJSKA TRMA. Slovenska industrijska proizvodnja še kar narašča. Še več, iz meseca v mesec narašča hitreje (30% letno). Povpraševanje se krepi, saj je bila lani trgovina na drobno za sedem odstotkov krepkejša kot predlani. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 31. septembra 1 dolar 326,20 SIT tolarjev 1 marka 79,88 SIT tolarjev KVi hr Ž91 SIT tolarjev NOVICE IZ SLOVENI« M SLOVENCI V ARGENTINI KOPER — Za boljše in redno kontroliranje obalnega morja je koprsko vodnogospodarsko podjetje Hidro dobilo sodoben 8,5 metrov dolg čoln Bayliner Super Classic. Z njim bodo poostrili nadzor morja, preprečevali onesnaževanje ter odkrivali onesnaževalce morja. Pravijo, da se to dogaja predvsem v nočnih urah in da je med onesnaževalci vedno več manjših jaht. LJUBLJANA — Nagrajenci raznih tekmovanj so se udeležili izletov v razne kraje po Evropi. Petnajst srednješolcev, ki se je odlikovalo na državnem tekmovanju iz znanja računalništva in deset najboljših raziskovalcev (tudi srednješolcev) si je ogledalo tovarne Hewlett-Packard in IBM v Nemčiji. — V München se je odpeljal avtobus poln mladih fizikov, geografov, sociologov in drugih, ki so si ogledali teh-ničn muzej, rudnike, botanični vrt in razne zanimivosti. — Na Švedsko pa se je podala slovenska reprezentanca na 6. mednarodno olimpiado informatike. — Že peto leto je Medicinska fakulteta še posebej pripravila študente petega letnika za humanitarno akcijo v tropskih deželah tretjega sveta, kjer delajo od 2 do 3 mesece na leto. LJUBLJANA — Jani Kovačič, znani kantavtor iz osemdesetih let, je izdal dvojno kompaktno ploščo, ki nosi naslov Tretje uho. Na njej bodo tudi uspešnice iz tistih časov (Jaz grem gor na Škofljico, Žare lepotec, Delam kot zamore). Kmalu pa bo izšla tudi knjiga Tretje oko, v kateri bo čez sto njegovih pesmi z notnim zapisom, komentarji in slikami. — Code 386 je naslov plošče, ki prinaša 15 posnetkov najboljše slovenske elektronske glasbe. Sodelovale so skupine BeitThroN, kvartet Random Logic ter dueta Lies in April Nine. CELJE — Podjetje Klas je predstavilo tri izdelke, ki jih do sedaj še ni bilo na slovenskem jedilnem trgu. Eden je trajni kruh iz petih vrst moke, užiten mesec dni. Drugi je „klasin", iz mešanice moke za dietno prehrano, tretji pa zelenjavni sendvič „nirvana", štručka iz polzrnate moke in pšeničnega mesa s solato, ajvarjem (solata iz pečenih paprik, jcjčcvcev, fefrcnov in česna) in kumaricami. Primeren je še zlasti za otroke, diabetike in vegetarijance. KRŠKO — Jedrska elektrarna je bila zgrajena s slovenskim in hrvaškim denarjem. Po osamosvojitvi obeh je elektrarna ena izmed odprtih vprašanj med držvama. Na prvih pogajanjih je šlo predvsem, kakšen delež ima vsaka država. Hrvaška pravi, da ji pripada polovica elektrarne, Slovenija pa ji prizna le 30 odstotkov. Razlika naj bi bila v tem, ker je Slovenija v zadnjih letih odplačala del hrvaških dolgov. LJUBLJANA — V založbi Nove revije je izšel drugi zvezek iz zbirke Odločbe in sklepi ustavnega sodišča. V njem je natančen pregled njegovega dela v lanskem letu; obravnavalo je 185 zadev, ki so se nanašale na enakost pred zakonom, o načelih demokratičnosti, pravne države in delitve oblasti. LJUBLJANA — Založba Mladinska knjiga je izdala Evropski slovar v šestih jezikih in sicer v dveh oblikah: poleg knjižne oblike je bila predstavljena tudi verzija na CD ROM (laserska plošča za računalnike). Slovar prinaša 50.000 pojmov v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini in španščini; slovenski del temelji na 8.000 najbolj rabljenih besed v pogovornem jeziku. Slovar izhaja iz francoskega izvirnika (v njem je namesto slovenščine vključena portugalščina), ki pa ni bil izdan na CD ROM. LJUBLJANA — Trenutno ima Adria Airways deset letal, ki jih vozi 105 pilotov. Izkoriščanje letal se je precej izboljšalo: lani je bilo nekaj več kot štiri ure, letos pa se bliža desetim uram (optimalen izkoristek naj bi bi okoli dvanajst ur). V letošnjem poletju je Hrvaška le dovolila petkrat tedensko zvezo s Splitom, kamor naj bi vozila predvsem slovenske turiste. Dovoljenje je prišlo malo kasneje, ker so se hrvaški turistični dejavniki in njihova Croatia Airlines bali, da bi Adria imela namen prevzemati hrvaške turiste in jih peljati v zahodno Evropo. LJUBLJANA — Slovenske železnice hočejo prenoviti motorne vlake. Nekaj mesecev že preizkušanjo po slovenskih progah različne vagone, ki jih ponujajo z vseh delov sveta. Po posvetu z domačimi proizvajalci tirnih vozil se bodo proti koncu leta odločili za nakup. LJUBLJANA — Nosilci partizanske spomenice 1941, narodni „heroji" in španski borci (!) imajo poleg dvojnega štetja dobe, prebite v partizanskih odredih, zaporu, taborišču, internaciji in drugih ugodnosti borcev NOV še pravico do dodatka v višini razlike do povprečne plače, ki so jo prejemali v zadnjem koledarskem letu pred upokojitvijo. S temi dodatki se je v mesecu juniju okoristilo skoraj 600 „spomeničar-jev": 28 od teh jih je prejelo več kot 147.000 tolarjev, kar je najvišja možna pokojnina po splošnih predpisih (nekaterim naraste do 230.000 SIT). V povprečju je vsak prejel 95.500 tolarjev, medtem ko je povprečna pokojnina navadnega (neobremenjenega) upokojenca skoraj 40.000 SIT. Pomemben je podatek, da so partizanske pokojnine edine, ki nimajo zgornje meje. LJUBLJANA — Vsakič, ko toča potolče kmetijske pridelke, se razživi polemika o protitočni obrambi, raketah in drugih posledicah tega meteorološkega pojava. Zadnje čase se dvigajo glasovi, da bi morali preusmeriti načrtovanje obrambe pred točo od dosedanjh raket na druge, v zahodnem svetu že sprejete načine. Ža različne primere so predlagane mreže nad nasadi (predvsem sadnih dreves), zažiganje reagentov na tleh, ki jih potem vetrovi odnesejo do oblakov in imajo enak efekt kot rakete, ali pa posipanje točonosnih oblakov iz letal. Rakete imajo to negativno stran, da so že večkrat povzročila požar in uničenje kmetije. Veliko pa bi pomenil radar na Slavniku, s katerim bi napovedali za nekaj ur naprej nevihto s točo. Radar je stal milijon dolarjev in že štiri leta počiva v skladišču, ker so se prebivalci okoli Slavnika uprli, da bi na njem imeli radarsko postojanko, pa čeprav je ta namenjena napovedovanju toče. HLADNIKOV DOM SLOVENSKA VAS Družinsko srečanje in praznovanje otroškega dne Naš društveni član Jule Grohar je v nedeljo dne 14. avgusta z veliko zavzetostjo organiziral družinsko, prijateljsko srečanje in praznovanje Otroškega dne. Številni rojaki in povabljeni domačini so ob napovedani uri napolnili dvorano do zadnjega kotička. Bila je zares množična udeležba, kar 280 gostov je bilo pri mizah. Po kratkem pozdravu in molitvi so pridni natakarji postregli gostom z okusno pripravljenim asadom. Vsak otrok je bil obdarovan in tudi ostali so bili obdarovani pri vstopu v dvorano. Zaradi velike udeležbe ljudi se je vse zavleklo do poznih popoldanskih ur. Praznik izjemnega trojnega srečanja je potekel v prijateljskem vzdušju, prežet z veseljem in ljubeznijo. Lep dokaz našega sožitja z našimi bližnjimi sosedi, ki so odnesli dober Osebne novice Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 3. avgusta krščena Valerija Mele, hčerka Marka in prof. Andreje roj. Šeme. Botra sta Marko Šeme in Mirjam Jakoš, krstil pa je župnik Anton Bidovec. Čestitamo! Smrt: V San Justu je umrl Andrej Jančič (68). Naj počiva v miru! V Slomškovem domu je bil v nedeljo, 7. avgusta. Odseka Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze sta se na svoj vsakoletni praznik dobro pripravila, zato tudi lep uspeh ni izostal. Lepo vreme je pripomoglo k številni udeležbi mladih in starejših ter omogočilo, da se je ves športni in plesni program na igriščih nemoteno razvijal. Tekmovanja so bila letos pri fantih v nogometu, pri dekletih pa v odbojki. Poleg domačega so sodelovala še moštva iz Carapachaya, San Martina, San Justa, Slovenske vasi in Pristave. Da nedeljski program ni bi bil prenatrpan, se je nekaj tekmovanj odigralo že v soboto. V nedeljo je bilo v jutranjih urah najprej dviganje zastav ob zvokih narodnih himen, nato pa je bila ob veliki udeležbi mladinska sveta maša, ki jo je daroval župnik Jože Škerbec. Po zajtrku so zaživela igrišča in tekme so se odvijale do večernih ur. Gospe so opoldne pripravile družinsko kosilo, mladina pa je na stojnicah nudila razna okrepčila. Zelo napete so bile finalne tekme v odbojki, še posebno pa v nogometu. V odbojki so se pomerile dekleta iz Slomškovega doma in Našega doma iz San Justa. Po trdi borbi je zmagala domača ekipa. V nogometu pa je bila finala med Slomškovim domom in Slovensko vasjo; ker sta moštvi ostali v igri izenačeni, je moral nazadnje določati strel enajstmetrovk, kjer je končno zmagalo domače moštvo. Ob svitu žarometov se je pričel kultur- vtis o uspeli prireditvi. Čisti dobiček tega srečanja v znesku 750 pesov je organizator namenila za misijon naše vaščanke sestre Gabrijele Berčič, članice družbe šolskih sester frančiškank Kristusa Kralja, ki deluje v kraju Las Lomitas, provinca Formosa. Hvala gre J. Groharju in vsem za njegov trud in posrečeno zamisel v pomoč va-ščanki sestri misijonarki v oddaljeni provinci. Po končanem obedu so prizadevne gospe pomagale pri pomivanju in pospravljanju prostoru. Obiski V sredo, 25. avgusta je prišel za nekaj dni na obisk v Slovensko vas misijonar Lojze Letonja. Tu bo obiskal starše in sorodnike misijonarjev, s katerimi deluje na Madagaskarju. V nedeljo, 28. avgusta je imel sveto mašo za našo skupnost in namesto običajne pridige ga je somaševalec Franci Pavlič v obliki intervjuja spraševal o razmerah na Madagaskarju. Misijonar je v kratkih stavkih odgovarjal na stavljena vprašanja in zlasti poudaril vsestransko revščino in veliko potrebo po duhovniških poklicih tako doma kakor tudi na Madagaskarju. SAN MARTIN Liga žena mati Sanmartinska Liga žena mati je imela v avgustu redni sestanek, na katerem je ga. Katica Dimnikova marsikaj zanimivega povedala o svojem potovanju po Sloveniji. Z zanimanjem smo jo poslušale, saj je Slovenija najprej domovina nas vseh, ki smo se tam rodile. Prihodnji sestanek Lige bo 21. septembra ob 18. 30 uri. Vse vabljene! ni program s pozdravom predsednice odseka SDO Lučke Vombergar in predsednika odseka SFZ Sandija Žužka mladini in gostom. V svojih mislih sta poudarila željo, da bi nas mladinski praznik še bolj povezal in pomnožil prijateljstvo. To bo največji uspeh mladinskega dneva. Lojze Lavrič je nato uvedel in povezoval posamezne plesne točke (tekst: Marko Vombergar). Sceno ha plesišču so pripravile Mojca in Pavlinka Vombergar ter Lučka Tomazin v obliki kaleidoskopa plesnih korakov v različnih dobah in okoljih. Plese si je zamislila in naučila Gabrijela Malovrh z uporabo ritmov rumba, charleston, twist in rock. Ni mala reč videti štiri skupine 24 plesalcev in plesalk, a navdušenje in intenzivne vaje so pripomogle k uspehu. Za zaključek so se zbrale vse skupine na prizorišču, kjer je sledila razglasitev zmagovalcev v odbojki in nogometu in izročitev pokalov, nakar so mladi zapeli ob instrumentalni spremljavi prof. Ivana Vombergarja Slovenija brez meja (tekst in glasba Miha Klemen) in mladinsko himno (tekst dr. Tine Debeljak, glasba dr. Franc Cigan). Močan aplavz številnega občinstva je pozdravil navdušeno petje mladine, ki ob vseh dvomih le raste iz pravih korenin. Kot pravi geslo: Zvesti našim koreninam! Za družabnost je poskrbel orkester Rock & Polka v veselje mladih plesalcev in plesalk. Tj Nekaj dni po prihodu prej imenovanega misijonarja je prišel med nas iz Vatikana slovenski prelat dr. France Rode, katerega je papež Janez Pavel II. pred kratkim imenoval za člana papeške komisije za varovanje kulturnih zakladov Cerkve, kot smo nedavno lahko brali v Oznanilu. Tu ga pričakujejo številni sorodniki in prijatelji. Na kulturnem večeru Slovenske kulturne akcije bo v petek, 9. septembra, imel predavanje z naslovom: Krščanstvo in kultura. Drugi razlog njegovega obiska je poroka nečaka Toneta Rodeta v bližnjih dneh. V nedeljo, 4. septembra je dr. France Rode daroval slovensko mašo ob somaševanju župnika Janeza Petka CM. Slovesnost je povzdignil s svojim petjem naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom Jožeta Omahna. Pred pričetkom svete maše je župnik Petek predstavil vernikom odličnega gosta, ki je v svoji pridigi navezal misli na nedeljsko berilo in evangelij. V mislih, katerim so verniki pozorno sledili, je poudaril in spodbujal k zvestobi veri in Cerkvi. Obema gostoma želimo prijetno bivanje med nami. I. G. 24. mladinski dan v Slomškovem domu ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital - Tel.: 433-1713 PSIHOLOGIJA Lic Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. LEGAJO NQ 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ADVOKATI dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638 dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97- (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574 /654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Poravnajte naročnino! „Iz preteklosti gradimo za prihodnost" 33. OBLETNICA SLOMŠKOVEGA DOMA Nedelja, 18. septembra 11.15 zbiranje in dviganje zastav 11.30 slovesna sveta maša 13.00 kosilo nato tekmovanja v odbojki 17.00 kulturni program Video o zgodovini Slomškovega doma; sodelujejo Slomškova šola in mladinske organizacije Prosta zabava ob zvokih ROCK & POLKA Vsi prisrčno vabljeni! Sanjuška mladina vabi na 33. MLADINSKI DAN v nedeljo, 11. septembra 1994 ob 8. uri: Pričetek s sv. mašo, nato dviganje zastav v Našem domu in tekme v odbojki in „truco" ob 13. uri: Kosilo ob 19. uri: Kulturni program Sodeluje Rock & Polka Vas pričakujemo! Slovenska kulturna akcija prof. Matjaž Puc KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA V SLOVENIJI v soboto, 24. septembra ob 20. uri v Slovenski hiši Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N® 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre' D Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires PETEK, 9. septembra: Kulturni večer SKA: dr. Franc Rode -Krščanstvo in kultura, ob 20 v Slov. hiši. SOBOTA, 10. septembra: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. NEDELJA, 11. septembra: Mladinski dan v San Justu. ČETRTEK, 15. septembra: Seja Izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 19. uri SOBOTA, 17. septembra: Mladinski pevski zbor San Justo: Koncert ob 20. uri NEDELJA, 18. septembra: Obletnica Slomškovega doma s celodnevno prireditvijo. SREDA, 21. septembra: Sanmartinska Liga žena mati ima sestanek ob 18.30. SOBOTA, 24. septembra: Slomškova proslava osnovnih šol. Ob 9 maša, nato prireditev v Slovenski hiši. SKA - predavanje prof. Matjaža Puca: Kulturna in naravna dediščina v Sloveniji, v Slovenski hišsi ob 20. NEDELJA, 25. septembra: V Rožmanovem domu spominska maša za gen. Rupnika z govorom dr. Stanka Kocipra. Na razpolago domače kosilo. Slovenski dom v Carapachayu V soboto, 17. septembra ob 19. uri dve bogati zaporedni TOMBOLI, nato pa POMLADANSKI PLES Sodeluje ROCK & POLKA Tablice v predprodaji pri odbornikih in na tel. 765-1682 ter 766-6861. Rojaki, iskreno vabljeni! Mladinski pevski zbor San Justo vabi na KONCERT, ki bo v Našem domu v San Justu v soboto 17. septembra ob 20. uri. SLOGA bo žrebala konec leta dve brezplačni letalski vožnj'i v Slovenij'o Pogoji so: — naložba 200 pesov — članstvo v Mutualu SLOGA — Karta SLOGA Za vse člane, ki izpolnjujejo te pogoje, pa so še mesečna žrebanja. Dobitki zo razni gospodinjski pripomočki. Če vam bo sreča pomežiknila, boste dobili dobitek ZASTONJ na domu. V SLOGI JE MOČ! t V Tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 29. avgusta zapustila naša draga mama in stara mama, gospa Marija Draksler roj. Franko Pokopali smo jo na pokopališču v Villegas. Iskreno se zahvaljujemo župniku Tonetu Bidovcu za skrbne obiske v bolnišnici, za maziljenje, za molitve ob krsti, daritev sv. maše in za vodstvo pogreba. Enako tudi župniku Francetu Bergantu za molitev ob krsti, somaševanje in molitve na pokopališču, in vsem, ki ste jo kropili in jo spremili k večnemu počitku. Žalujoči: Hčerke Marta, Heda in.Mara z družinami, sinovi Tone, Franci in Jože z družinami, sestri Albina in Lojzka z družinama, brat Ludvik z družino in ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Tucuman, Velike Brusnice, Kanada.