gospodarske, obertn * »a m ne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. CO kr,, za pol leta 1 fl. 80 kr., za četeit leta SO kr, pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. kr. nov. dn. Y Ljubljani v sredo 13. novembra 1861. Oreh (Dalje in konec.) pol vij globok > in jih poversti v kak drevored sadiš i stavi jih 35 do 40 čevljev saksebi, da se njih verhovi lahko razrasajo Ce j pa Ce je oreh že vec mehkih zim přestal in precej debel pomešaj jo s starim, čistim in lja, kamor se orehi sade, prepušta > V ze trohnienim gnojem in moćan zrastel, obljubim, da ti ne bo, ker je že precej moćan, tako naglo pozebel; v hudi zimi pozebejo večidel lo Nekteri sadjorejci svetujejo, naj se mladi oreški v dre cah s mo in listjem po deblih ovijajo i kol kterih mladike in bolj šibki orehi, pa tudi v najlepši rasti bivšim naj se tudi precej ko orehovim drevesom ne prizanaša ojstra zima; posmodí jim najlepše mladike in dostikrat tudi že prav čverste veje. d loti Drugi pa pravijo, da to ni dobro, ker preveč pomehkužijo, in pozneje Ije nasuje, da se jih mraz ne se po tem majhne i k se na prosti Toda oreh ima pred veliko drugimi sadnimi drevesi to dobro lastnost, da z vso moćjo, ako ga je ravno hudi mraz po- tega nočejo še d kraj presadijo, jim tem huje zimski mrazi škodjejo. Zastran v etnih krajih napravlj ces y smodil, požene čverste mladike ćez leto in se spet obraste. da ni škoda tako velika ce jh drev v drevnem Ce je oreh po hudem pišu ali mrazu poškodovan, oklesti sadiscu pozebe, kakor če že veće di mu, če le deblo in korenike niso poškodovane, suhi verh z zavoljo mraza na pravem mestu pogine. Če mlade drevesa pozebej vejami vred in vidil boš, da se bo spet obrastel. Pri tem delu pa le ne pozabi drevesu ran , ki si mu jih po okle- iz korenin krepke mladike po cele zaženó po navadi pet germe ? iz teh mladik se stenih vejah napravil, z drevesnirn mazilom zamazati. pusti najčverstej za prihodnje drevo, ktera neizrečeno Ce misliš starim orehom suhe veje oklestiti in jih spešno raste. tako rekoč pomladiti, ne opravljaj tega delà nikdar po Starih oreh 5 ki so pozebli j ne gre prenaglo sekati novem letu, ampak klesti veje ali zagaj, kakor ti bolj in podirati , dokler se za gotovo ne vé, da so popolnoma kaze vselej po sv. Martinu do perve polovice grudna pozebli, ker p adi še zmeram na nekterih krajih zdravi zgod mesca, sicer boš orehu škodo délai, ker mu zgodaj začne ostanejo in začnejo iz novega krepk sok pritekati; pri opravilu moraš pa gledati, da dre-vesom srednjih vej preveč ne posekáš; pusti jim jih kolikor moreš, da ti bojo sad rodile. pog njati ? kar se še h po dveh hudih zimah Vej in verha orehu na stanovitno mesto posajenemu ne smes sekati ali zagati, ker že tako pre ne tej Kadar zberaš mesto, kamor misliš oreh posaditi, po- pa v poznejih letih in tudi že v starosti radi dobivaj misli vselej, da oreh visok zraste in bo sčasoma močno in denice (divje mladike), ki prav po široko drevó, ktero svojo krono na vse kraje razprostira, s in drugim k kradejo, se te zagatne Ker vo- malem sadů donašaj mladike morajo z v svojim širokim listjem gosto senco delà, korenike deleč odpraviti, toda pri tem delu se mora pa na to okoli sebe poganja, in da v senci pod njim nobena rastlina P d lastnosti presoditi , ali niso den vej # i in le za to gledat spesno ne raste; pravijo se celó, da pod orehom ui zdravo zrastle, da bi poškod in bolehne veje nadomestovale spati zavolj soparice njegove. Ako je to, se morajo varovati in na drevesu pustiti, in če Zato ni dobro, orehov na rodovitne njive, na verte, so se jako podebelile, se morajo one stare in suhljate z kjer zelenjavo imaš, ali pa v sredo žlahnega sadnega drevja dr dpi in potrebiti saditi 5 sadijo naj se, kjer je kraj bolj gorak, ob cestah, ob lz semena se dajo najzdra • V in terdnejše drevesa krajih gojzdov, na gričih in višavah, v bolj hladnih krajih zrediti, ker najl pa na dvorišćih za poslopji in v zatišjih po vertih, in na stauišču ostane, kamor se je izperva semenski oreh vtak i . « • • mraz preterpé. Če drevo ravno na tem brežinah kjer jih huda burja napadati ne more. Nekteri gospodarji spodrezujejo orehom nekoliko serene svojem dvorišču ali na vertu kak sem ti porok, da ti bo spešno rastlo. Kdor hoče tedaj na zrediti, stori naj- h korenine, da jim tako globoko v zemljo ne zahajajo, se bolj * ako vtakne semenski oreh v tak zaveten kraj stranske korenike tem bolj zdebelijo, po verhu zemlje raz- bo drevo prihodnjič rastlo, in ga, kar se dá, škode obvarje lz semena hnih orehov ti bod tudi žlah in prostirajo in sok za svojo rast na-se vlečejo. Nekteri celó terdijo, ako bi se jim serčna korenika nekoliko ne spodre- dobri orehi zrastli. V preslabi zemlji in v pustih tléh se zovala, ampak vsa puscala, bi pregloboko v zemljo rastla in izveržejo pa tudi najžlahneji orehi v slabe in drobné se ne po poveršni rodovitni zemlji razprostirala, kjer največ je pa tudi boljše, ako se v dobro zemljo sadijo. > zato živeza dobi; taki orehi, pravijo, ostanejo drobni in terdi, íd jedro ne gré rado iz njih. Drugi sadjorejci pa se bojé rodí y Oreh malokdaj pred sedmim ali osmim letom in ni popred polu, dokler ne zraste velik in moćan. orehom serčne korenike spodrezovati, kadar jih na njih sta- Orehi so po navadi konec kimovca zreli, kar se spozná sploh novitno mesto presajajo. Tudi jez poterdim , da se jim ne po tem, ako jim zelena koža že na drevesu poći, kar pa dež smejo pre vec zavoljo prihodnje rodovitnosti spodrezati. Da najbolj pospeši. Ce so orehi popolnoma zreli, se lahko ote- in tankimi prekljami. Jih, preden bi se pa serčna korenina pregloboko v zemljo ne spuščala, pejo. Otepajo se z dolgimi ampak bolj na stran rastla, podkladajo, kadar drevesca pre- so do dobrega dozoreli, otepati, je škodlj ivo, ker se jim z sajajo, pod nje široke kamne ali škerli mehkega ali pešče- večo silo preveč mladike pokvarijo, ktere imajo ne°;a kamna, in tako so tudi naši predniki ravnali z orehi, sad donašati; razun tega kadar so jih sadili, zlasti na bolj mokri zemlji. Sadé se mladi oreški v že poprej napravljene jame za kercijo in gerbijo, in niso zavoljo grenkega drugo leto se tudi jedra nezrelih orehov okusa tako dobri i tudi za olje ne veljajo nezreli tako kakor zreli. Jezikoslovne řečí niki pisano pogledali; pa izvirne pesmi v teh rečéh le to « _ Parlamentarni jezik ) ' ' • rir 9 slovenski naglas. dokazujejo, da se je pravilo zgubilo iz narodnih pesem. (Konec.) Tudi tù se oziram na celi narod. Ako bi prozaični naglas ednak bil tudi za Pa najveći razloček je v nag l asu. Tu poezijo i bi moral vsaki uaglašen slog smo mi res priti v visino (arsis); ako pa to ne, bi se saj naglas spre siromaki. Ni dobiček jezika, ako se prelahko vije, ako je menjevati ne smel iz enega sloga na drugega čisto brez premehek, tako da ga clovek dveči kakor hoće. Ravno to vsega reda. Kdor pa pažljivo prebira pesme, posebno serb so edini vzroki, zakaj se je izcimilo toliko narečij, ravno eke, najde, da naglas ni nič stanovitciega. Sedaj je v eni to je zapreka edinega jezika. besedi na pervem, sedaj pa v isti besedi na drugem, tretjem Lotim se nekterih pravil, dasiravno vem , da naloge slogu. Včasi ima ena beseda dva naglasa. tako resiti ne morem, kakor bi terjal, da jo resi zveden kratko serbsko pesem, v kteri najdete eno za Rad bi navel dé- drugim jczikoslovec. voika, devójka; Kosovo. Kosovo itd. Pa mislim, Gospod M. P. je našel: „Izgovarjaj sleherni glasnik akoravno vas teh posebnosti jugoslovanske prozodije ne slišljivo in le stisnjeui slogi dobijo naglas." Pervi del tega morem prepričati, da se vendar od pesnikov nimamo nadjati stavka mu poterdim, drugega terdil. Ako Ie „stisnjeui slogi dobijo mu ne bo morebiti nikdo po- veljavnih pravil za naglasje. Francozki jezik veljá gotovo naglas u } nestisnjeui slogi brez ■■■■ naglasa, to da se slišljivo izgovarjajo. opazke na prozaični onda so vsi na svetu; pa tudi francozki pesniki sloge le štejejo, brez Med slovanskimi je, mislim, naglas. govarjaj mo besede: „Slovenija u vidite, da > 5? beseda", „korenjak u i imajo naglase, akoravno so nestisnjeni. Perva ima tudi poljski jezik tej meri podveržen. Na vprašanje: je li parlamentarni jezik mogoc ali ne? naglas na tretjem slogu, druga na srednjem, tretja na zad- hočem spet kazati na Francoze. Ker nas pa ptuji manj njem. Ono pravilo toraj nima obče veljave. Mislim, da tudi skerbijo kakor domaći, kažem tudi na Ruse. Pri obeh se občega pravila pri nas nikdo našel ne bo. govorni jezik odlikuje od jezika prostega kmeta. Francoz 0 cr to lasju (prozodii) še se pri nas dosihmal nismo po- ima tri načine za izgovarjanje. V prostém govoru drugace gledišćih na odru. Rusje skušali. Ne vemo. ali se naglašajo le dol i slogi ali tudi kakor pri čitanju, spet drugace v pre vec imamo i ker vsaki zgubili , ga vleče na u kratki. Cehom se vé da ie to lazja rec. Mi pa, akoravno tudi obracajo svoj jezik po poslusevavcih. Njih slovesní smo skoraj vso svobodo zgubili, je vendar še v jeziku jezik se bolj poprijemlja pravila: „Govori kakor pišeš svoje kopito. Za par- Kdor nemško govori kakor se piše, tudi lahko preide celo lamenlarni jezik bi veljaie morebiti sledeče pravila o naglasu: Nemško; govoreč pa gorno-štajarski ali koroški, bi se mar 1. Enosložne imena so kratko in visoko na- sikje spodtikal. glašene; postavimo: boj, sód, sin, lés, póln stán itd. pún), Po tem bi mi spet kdo očital nedoslednost zastran iz 2. Višesložne imena imajo naglas na kore nini; na pr. dánas, možki, potčrditi, razúmiti itd. jemka o čerki Pa mislim, da sem saj to do tankega po 3. P r i g 1 a g o 1 i h u a - o v á t i se nagiaša veznica ova na pr. izdelováti, spostováti. vedal, zakaj se rajsi priblizujem izreki jugoslovanski, kakor pa ruski. Izjemek ne podira občega pravila. Ta izjemek tudi ne bi bil nič oktroiranega, česar se dandanašuji vsaki do žive ira boji. Zedinovanje pismeno in govorno mora iti dol 4. Suffiksi so v obče kratki in brezglasni; vštric. Pervo je potrebno vsled jezikoslovnih preiskav ; drugo cr e i n naglašene k o u č n i c o so p a : ad, a c f a k, a r at i e n » i v; na pr.: živád, kováč, siromàk, lončár je stvar proste volje. rabi parlamentamega jezika ni treba precej govoriti. ro£Ùt, lesén, bojažljiv. Vsaki dan je priložnosti dosti. Posebno pa se lahko obde 5. Ednoeložne besede sostavljeue s pred- luje v šolah, med dijaki, v veselih družbicah, v deželnih logom naglašujejo predlog, dvojeslozne pa ko zborih, v privátném govoru itd. rcniuo; na pr ustaven. • » ógled, °g léda ; nauk, naúčim ústav 5 Terdijo, da je jezik pamet. Ker priobčujemo misii ia čuti le po jeziku, živí res celi ćlovek duševuo le v svojem 6. Pri sklanjanju imen ali pregibanju gla- jeziku. Čem več si gladi jezik, temveč si izobrazuje pamet. golov ostane naglas o u d i, kjer je bil v i m eno- Saj vidimo ponos marsikterega člověka, ki le nektere misli v a v n i k u ali v pervi o s e b i ; le stisnjeui dobivajo n a g 1 a s ; na pr. : končnicama (na šterti slog) ; dišijo po ruskem naglasu, na pr nag slogi las, vé lepo, prijetilo, gladko izraziti. Edino po jeziku nas so nag lasa; kôncnica, ne ustraši se pi dragi dovske) šege, in med temi zlasti spominjevanje mert- bravec, kakor pošten Slovenec, da skoraj vse Gorenke ? ki ga obhajajo sedaj na vernih duš dau. Litovci ob- kar je lepih „unisono hajajo ta praznik v pervi polovici mesca listopada (nov.), nosijo a krinoline in Iz seh kraj po kih h sila šopirne • V s přízníce » v p Godba se čuje pri tem praznovanji za mertvim sedaj le malokje, tudi nekdanje zaklinjanje ali klicanje mertvih je že redko, popivajo iu pojedajo pa mertvim na spomin dan- merite mi ste ih itd. se pusice na krinoline spusajo; tudi ve „N obroče" že večkrat oštro pretresale; » pa to ne za je le inožka ljivost; ako mi nosim po današnji še ravno tako kakor nekdaj. f Pomina vredno je, angležki šegi še več kot pol preširoke hlače in paletote in da pri tem mertvaškem obhájila pred okno in na grobe po- burnuse, da bi lahko dva in tri take pod se vzel, zakaj bi k Meni so krinoline ved stavljajo jedi mertvim. Pravlice pripovedujejo, da so nekdaj ženskam ne privošili mertvi res po jedi prišli in se gostovali ž njimi; sedaj pa verstno dopadle; vidši pa siromaki namesto njih pridejo po te jedi, ki so nekoliko sem se tako za nje unel, da terdim: kar je jed bi iz krasne Gorenke v casa na grobih stale, pa se jih nihče ni smel dotakniti, „obročih", ez soli ? so jih le duhovi mertvih ogledavali in presojevali da ali jih klasj brez zerna, je lepa ženska brez krinoline! Posmeho vavci krinol Ie misi enkrat dame brez obročev imajo njih žlahtniki še kaj radi ali ne. Le bolj omikani to bi se jim še Ie smejali J'4 Pa mi reče rebiti kdo Ijudje ne razpostavljajo jedi več po grobih, ampak siromaki „Krinol pridejo k njim na dom in se tam gostujejo z jedili, ki so n ni d obleka, tedaj pod klop ž njo a koli nisem odnosti v irhastih hlaćah bile ta dan nalašč pripravljene za spomin mertvih. Preden nažasti mareli iskal pak zmiraj šego zagovarjal Jaz rki ali v fir- ki je pa se vsedejo k tej gostii za mizo, ki je polna jedi, ki jih najlepša in priličneja, bodi si že francozka amen je ar © ospodinja sama za ta dan pripravila, pa tudi medice v kanska ali švabska. Vendar pravica ko majolikah , moli hišni gospodar na glas molitev za rajnke, péče naših Gorenk so pa tudi tako prili hišna gospodinja pa gré trikrat okoli mize s svečo bila za to o svečnici ? ki je blagoslovljena. rečeno, tako kokêt, da se klobuki 9 pred * I Po tem pa začnejo ljanskem „šternaleu" skrijejo jesti in piti kolikor koli kdo more, zakaj celi dan so se po- proti košati lipi. Al péčo lepol • » ur pravica gre ie ali po francozko h oroslank v Ijub- ešminje 3 velika njimi kakor zavezati znati, j stili; le mali otročiči so smeli pred te pojedine podnevi kaj umetnost, ki se je tudi najlepša Gorenka v enem dnevu ne vžiti 5 sicer pa nobeden drug ne. Ni čuda tedaj, da planejo nauči. in potem cez jedi in pijačo, ker so jim zelodci prazni, ker mislijo, da ljubezen do mertvih je tem bolj živa, čem razkazovat To more umeti gubč tako napraviti, kakor so to reč starorimski gizdalini razumeli, kadar so se šli na forum Pa kam so turista pelj krinoline in več kdo jé in pije Pisma slovenskega turista. Tmel sem nekdaj III. nemškega profesorja, je bil miad pa sila učen geršk jezikoslovec ; vsaki ye in i V se v kterem pisatelju si bodi, ti je vedil razložiti do pičice Bil kar ga je z neizrekljivim ponosom navdajalo. Noč in dan mu je šel Arinini po glavi in če se ne motim , ravno tadaj, ko je je domá ..aus deru Reich" blizo tevtoburškega gojzda f imel nalogo, pri nas na Slovenskem kulturo sejati, izdeloval je preimenitno delo: koliko sežnjev dolg je bil Arminjev kol in koliko širok, dalje pa še rešiti zagonetko : a ! i j e Ar- mini v tisti znameniti bitvi v voleji ali medvedovi koži ? Ker je pa bil tudi strašen sovražnik slovenstva, bilo mu je sta- na TD tern v peti, da ravno proti jadranskemu morju, ronemški" zemlji Sloveni stanujejo. Ogledoval je naše kraje, pa nič mu ni bilo po volji; ako bi blejsko jezero bilo v Hessen-Darmstadt-u, Bohinj s Triglavom v Branden burgu itd., stavim, da bi bil spisal o njih debelo brošuro; al tii med eni reči pomerdal je in zmajal z ramami. Samo v , je rekel, nismo Slovenci, posebno pa Gorenci, cisto zadnji: vaše zale Gorenke še prekosijo hčere Thusnelde. Kadar se je učeni mož v ta predmet zamaknil, je čedalje bolj navdušen prihajal, in v svojem pretresovanji od Siške proti Triglavu se pomikovaje, je zgrabil večkrat kupico vina in terkal tako ognjeno na zdravje naših deklet, da sem se včasih bal, da bi ljubljanskim glažarjem ne zmanjkalo kožaro v. Po pravici ti povem, dragi bravec, o tej zadevi sva se z nemškim profesorjem vedno vjemala. Letos pri birmi v Radoljci sem pa še posebno vidil, kako pravično je bilo dekleta. Ko véliki zvon profesorjevo navdušenje za zazvoni, se vstopim za naše vogal in sem z radostjo ogledoval, kako nježno so Gorenke v cerkev stopale, ali bolje reči stopkale. Lepo rašene imajo vecidel tamne oči, ktere vedno enmalo rosijo in se pri naglem pogledu zasvetijo, kakor peče naših Goreuk Da naših zalih Gorenk, al najlepša med Gorenkami je Katerca Begunjka; do pesnika me je navd V ê sonet pod T pa ne boj se dragi bra > da bi ti kakošen lahko, da kakošen pevec „vom Fach" na me pade » Sl gorjé mi potlej voz že eno uro caka dnji čas je, da od nemo, ako hoćemo danes se iz Radoljce naprej; kam ste tak maknj mi rece voznik, ki že včs nejevolj odhoda čaka. Hajd na voz in naglo emo derdrali v dol proti savskemu mostu in naprej po novi cesti v Kamnogo gorico in Kropo N ceste, to so tudi važen » sila važen predmet za turista, pa hočem to reč pozneje omeniti ko bodem o Notranjskem govoril. Kakor je znano, se v Kamnogorico iz Radoljce v eni uri pride kladva r uašega Kamnagorica bi rekel, je predterg Krope ? tù ti potaj " ? slavnega da je dr. T kaj K a m n a g a 9 za je rojstni kraj voljo tudi v vsakem kotu „Prešo" najdeš, menda cih 14 dni kaj vec od „Tomanije" slisij kterega zato , da Kamničanj ""[). ktera im; a V> v per consequentiam rerum naturae" Kamnigorici bi se dalo marsikaj pisati Kamnig haj da pi zibelko Col) ku kakor kane itd al » Preša" mi je s „Slovenencon gressom in Veldes" tako zlo želodec pokva da nisem mogel prav razločiti ali je njih fabrikat dober ali ne. V pol uri si v Krop To ti je terg, ki ima najlepši prozor na svetu, ker se zmiraj v nebesa gleda. Slovela je Kropa že leta 1848 zavoljo narodnega duha in postavili so takrat kovači na kem prostoru narodno band » remu sta bila počasi le dež in veter kos. Pa „temp kte mu u zdaj ste v Kropi dve politične tantur et nos in illis stranke: „ciskropiška" in „transkropiška" ali drugač rečeno na levi kropiškega potoka je národna, na desni pa teržiška. Kakor hočeta na Hervaškem Erdôdy in Jankovic, da bi bila • « par) take Hervatska le pritislej Magjarske v kranjski Manchester — vulgo tudi enmalo Manchesterjani ; kaj T V « v desni K ker so sami saj černega prahu človek Naše sedmine po mertvih so menda tudi še ajdovski spominki. ■ ■ F"' Vřed. Dovolíte nam, dragi, leto dodati: Kadar bo moda spet vpeljala těsno in ozko obleko, se bomo pa smejali krinolinam. Vr. kmalo toliko na srajco dobi, kakor v angležkem Manchestru. kterem je nekdaj grad stal, gleda v cvetečo eaviusko dolino r Tudi se lahko elovek kmalo znajde, pri kteri stranki daje, sive planine v zahodu, prijazne z nogradi nasajene grice, ker na desni vidiš napis terdega slovenskega imena že ne ktere venčajo bele cerkve krog in krosr. Pa će se ozre na vem. s koliko na koncu. Y7saki Teržićan, navdan pra- razvaline, in primeri sedanjost z minulostjo. oj kak more veg a manchesterskega ^^^■^H^^Hi^nr iiH duha, pridsi na desui stran Krope, se moro zagledavši taki napis, brumuo prikloniti kakor Arabec grede proti Meki, in izdihniti: Allah, Allah pod-Ijubelski, hvalen bodi! ker pripeljal si me po svoji neskončni modrosti „unter unsere Leut". Sicer je pa leva stran Krope moćneja, ker je po veliki većini Kropa narodna, kakor malo kteri kraj na Slovenskem. Kroparji so bistre glavice in kaj marljivo slovenske časnike prebirajo. Rekel bi, da kar so Ribenčani na Dolenskem, so Kroparji na Gorenskem; kakor jo Ribenčani v govoru bolj na pevsko zavijajo, jo Kroparji prav jekleno terdo režejo. Ribenčani u na franeozki il vlečejo, Kroparji ti pa r na tako terdo vižo zgovarjajo, da ko- se misliš včasih v drušni samih Parižanov. Kroparski Haci » so ti na Gorenskem k vsaki burki pritisnjeni, kakor ti rajbenški „rajščetarji", ali kakor Rajbenčau z „rajščeti Kropar s svojimi , y 1 • CL cveci" y vulgo zeblji vse Sloveusko in Hervaško prekorači, veliko zve, pa še več povedati vé. Je bistroumne glave, polu burk in ti kakor Ribenćau včasih tako zasoli, da se moraš kar za usesi popraskali. Kro penčanji imajo med sabo dva Vodiškega Luka in originala Rausmauovega Načeta. prav svoje baze: Mnogokrat vidiš na delapust ali ob prazniku ua vélikem tergu veliko tropo Kropenčanov in v sredi med njimi na kaki podertii moža stati, ki jim s povzdignenim glasom govori in zraven Pridigoval jim je ravno, ko zraven agira. tudi klasično pridem, da od popotovanja znanih dveh jogrov v Emavs. Drastične primere je délai y rekoč: „To je ravno tako, kakor da bi dva kovača popotvala iz Krope čez Podnart in tako na večer k Sparovcu (znana kerčma na Gorenskem) na Posavec dospéla u itd. Přišel je počasi v tako ekstazo y da bi bil najbolj terde gresnike in grešnice do solz ganil. Govoril bi ti od mraka do zora in to vse za „en frakelj bil pred na vodiški planini uad Kropo žganjča!" Nekdaj je pastir, zatoraj mu pravijo vodiski Luka. Velikrat so mu duhovni gospodje tako počenjauje prepovedali, in ga za več dni v samotno izbico v Radoljco poslali, da bi tu sam sebi pridigoval; ali kakor „Martin v greba", Zagreb in Martin iz Za tako Luka v Radoljco in Luka iz Radoljce y ver nivši se zmiraj svoj oder, svoj publikum in svoj zaslužek najde. Al Luka je samo govornik, ljudje pa tudi radi včasih kakošno pesem zapeti slišijo, ktero jim Rausmanov Nace, enak starému cmerlu, zabrencí. Nace je ze star cez 70 let, tak hrust kakor planinsk medved, ker se še ne vé spomniti, da bi bil kterikrat v svojem življenju bolan. Hodi zmiraj bos in spí na goleh tleh; kar dobi, premeni v žganjće; nič mu ni ostalo kakor špehasta gosposka kapa, sila pova-Ijane stare soldaške hlače in kamižola, ki jo je po stricu podedval. Naravoslovci terdijo, da ima tič strus oajterdneji želodec, da vse podavi, kar mu pod kljun pride, magari železo. AI v tej kreposti ti je proti Načetu le mojsterskaza proti nedosegljivo izurjenemu virtuozu. Kakor bi copral, je v nekterih minutah spred Načeta zgiuilo: hlebec belega, hlebec ajdovega kruha, bedro svinine, nekaj klobás itd. Po vsem tem je to zmes z merico „žganjča" poplahuil in s takim basom alelujo zabrenćal, da bi se Lablache pred njim vstrašil. Tudi njemu kakor Lukatu je bilo nespodobno popevanje že večkrat prepovedano, al vse zastonj; kakor je želodec njegov nasitljiv, tako je gerlo njegovo zmiraj za pesem pripravljeno, ako ga le žganjće u a moći. Valt. Zarnik. y žalostnega serca reči Kje ste grada bele stene? Kje je stolpa silni strah? Kje ste izbe in dvorane? Premenile ste se v prah. vi vitezi ošabni, Kje je sile vaše tron? Daljno že vam zadnokrat je Vsem zakljenkal mili zvon ? In res, se najde še druzega ni ostalo, ko malo zidovja, pod kterim mala pa precej dobro ohranjena klet iu ena stená visokega stolpa. Pa spomin roparskih vitezov je ostal med ljudstvom, kteri so, kakor ljudje pravijo, vsakega po potnika, posebno kupčevavca, obropali, kteri so se prederz- „hudo luknjo" potovati. Peljala je nekdaj nili bili sami čez grofi so zato so ravno pod gradom rimska cesta. Celjski zidali gradić Frankolovo v dolini, v kterem so vojaki pre bivali, da so popotnike in kupčevavce ćez „hudo luknjo a sprem ljali. pravlice. To je y kar vem od vitezov; naj povem ljudske Poslednji vitez ni bil ropar, al požrešen je bil, in sladko vince je rad serkal. Neki večer se napije, in gre izbo y pa zjutraj vstane na 8kednji uekega spat v svojo kmeta v bližnji stirî ga vasi. Pravijo kmetje, da so vidili ponoći, kako so pošasti po zraku nesle. On jim nićesa ne verjame. noč gré trezen spat. Grad se strese, štiri pošasti, beie ko zanesó na skeden dru- Drugo smertna zena, stopijo v izbo in kmeta. Tako se mu je ar n R đ gega godilo vsako noč, kadar je hotel v gradu spati. Razserden prodá svoj grad nekemu kmetu. Pošasti sicer so pobegnile, al kmet ni mogel grada popravljati * zato se je tudi razsul v razvaline. Nekega večera pride žlahni gospod k nekemu kmetu, ter ga prosi, naj mu napreže vole v kočijo, da ga peljá v Konjice. Kmet napreže, gospod veli kmetu stopiti v kočijo ; bela cesta se napravi ravno proti Konjicam; voli peljejo hi-treje ko najberzi konji; kočija derči, kot da bi jo škratli nesli. Pripeljavši se v Konjice, dá gospod kmetu tri vogle za plačilo. Kmet jih vzame žalostěn, in tira vole domu. Pa poti pogleda vogle, rnisleč jih zavreči; al kako se začudi, ko najde vtakne ! namesto voglov tri žute zlate, ktere veselo v žep Neki kmetič je sekal derva bi pride k njemu, in mu veli za nj iti grada. Mlada Ona ga peljá v ar ar © ospa rad. vzame klj iz žepa , odpre podzemeljske vrata in stop strahoma kmet za nj v ko klet, ki je bila polna sod sladkega vina. bilo Mlada gospá odp vse polno mesa y žita drug klet y v kteri je in socivja Mlada gospa odp tretj klet y v kteri je bilo vse polno zlatov, tolarj iu dragih kamnov. reče: Vsajeno še v kteri bo dete i Vse to pokaže mlada gospá kmeta in ma ni drevo, s ktereg se bo bka dělal palo ki bo to vse dobilo. Kmeta pel y di gospá spet iz kleti, pa kako se on začudi, ko zapazi rnu je brada do kolen prirastla. Dornú pridši najde svojega sina že starega, kteri je ravno že tudi svojega sina ženil in mu ar to OStij pri prav Ij Joško Isk Kratkočasnice. (Maslo nase nemške kulture) nadalje i z unidan ome njene in za natis pri pra vij zberke Narodne pravlice Pravlice od landeškega grada na Frankoloveni v Lobliches Comitat. Das Lobliches Comitat Gerneindeamt wird hieven mit dem Diensthoflicbeu ersuchen in die Kentnis Obiskal sem nekega dné razvaline o landeškega grada. y kako se člověku serce širi, ko iz visokega hriba » y na gesetzt, fur den Mann %% von * welcher schon seit me-reren Jahre abwesend ist welcher sich im Lande Shlabanieu 3Ï9 aufhalten soil mit den bemerken, dass seine Aeltern sind kterih si je bil solski svetovavec or to* Pavišic o priložností beide íjestorben Letzterer der Vater im Jahre 1857 im Momte Jànner in 48 Stunde Leben und Tod von Tasta-ments entschieden ein Vermôgen mit Kaische in wart 1000 irqtft Hrnrfpr 9 ko je lani naše šole obiskoval, prepolno torbico nabral. učiteljstvu! Ta ocitna Slava zmaga S P a v i š i c u , slava goriskemu resnice in pravice bo zaupanje zvestih Slovencov, ki ga je bil znani ministrov odgovor na dr. Toman-ovo inter- sa 9 nić ne bo Wissenschaft- pomagalo : Davorin Grizoldi, kmet. v 2—3 letih se bojo tudi invitis diis saj nižji razredi večkrat sem se. Iz Slovenskih teorie na Štaj. 3. nov. V S Ze ljube „Novice", milo potožil v imenu naših naših s re d nj i h šol sami od sebe ponarodili (nacionalizirali ). ubogih Slovencov od terdih nemškutarskih rogov hudo sti Opomuim še, da ta važni načert se opira na skušnje, skanih, uekaj zato, da razkrijem hudobno počenjanje in po stopanje sovražnikov naših, nekaj pa zato, da mi padne koruza, ajda in fižol ravno taka, samo repe, korenja in ka težek kamen od serca. Danes vam spet moram eno zapisati, da znate, kako cvetje ima pri nas toliko srečna konstitucija. Besede svetlega Cesarja od 20. oktobra pusa je obilno, tudi krompirja je obilueje memo drugih let; pa tudi nobenega ne slisim toziti, da bi gnjil; sadja razun 1860 sem mislil, jabelk in cespeIj nismo přidělali celó nič. Naj vam se da tudi v naših tako imenovanih „nemških" Rovtah » da so tudi nam štajarskim Slovencom v veljavo povedane, povem vendar se mi to brani verjeti , ako mertve čerke na stran se je jela unemati Ijubezen za slovenščino. Našim kmetom v javno življenje. Ravno sem slišal, je posebno to všeč, da bi se domaći jezik v kancelije vpeljal. rN 1 •____! f _ 1 ____ ______ • 1_ • m ■•«•■ •• • v • * * i i ■ . • ... « in pogledam pozenem, da je k sv. Lenartu v Slov. goricah přišel nov uradnik, ki To bi bilo pravično; saj naš jezik ni cigansk zná tako slovenski govoriti, ko kamen plavati. Rojen terd kakor ga nemškutarji psujejo; cigan se ali tatinsk po ptujih de y Nemec, je služil do zdaj na Madjarskem, in zdaj, tam od- želah klati in tat tamè iše; mi pa smo v očetovem domu in pušen, je postavljen med same Slovence, češ, da bi znal nič skřívaje ne govorimo in ne delamo! jezik slovenski. Skoro se bo uresničilo, kar je pri ravno Iz Notranjskega 7. listopada. B. tem uredništvu neki uradnik unemu Jošku od kterega so n venec Se ob času Ker imajo naš domaći jezik še celó za pankerta v pismih kanceiijskih, nam je vsaka mala stvarca, kjer se mu pravica skazuje, že mila ne zná nemski, naj si přižene tolmaćnika seboj." novica, ki nam veselejšo prihodnost obećava. Radosten Vam kadar je minister Bach deržal kermilo deržavno tedaj povem, da je te dni c. k. okrajna gosposka v P la- Novice" še ne dolgo povedale 5 zarežal: ;>Da, ako Slo i v rokah, ki je htel in namerjal vse narode avstrijanske ni ni, v slovenskem jeziku 28. sept. I. 1. izročeno vlo*«i, s skozi in skozi slovenskim odlokom pod štev. 5611 resila. kakega zavoziti v nemško^ eldorado, se je baralo, kadar so uradnika na novo mesto postaviti namerjali, jeli razume Ker je Slovenec hvaležen, radi tedaj rečemo: hvala komur jezik ljudstva, in zdaj ćudi se svet! zdaj, ko so hvala svetli Cesar izrekli: vsem narodom enake pravice, zdaj še se godi taka pri nas. Iz toniinskega okraja 8. Iietop. ? glas, zdramil in ljube v ga Novice" je tudi v naših krajih Vaš prijazni marsikterega s živim domaćim duhom uavdal. 53 Novice" gosp Dasi- bere pri nas tudi mnogo kmetov, kteri jih deloma od duhovnov dobivajo, nekteri jih pa sami naročujejo. ravno niso naši kmetje politikarji, vendar le radi poprašu- kaj poslanci JeJ° kako se kaj tři pa tam po svetu godi; na Dunaji delajo, ali se bo skorej začelo po kancelijah kaj po slovensko pisati itd.? Posname se lahko iz tega, da tudi pri nas so se začele tmine nevednosti z lučjo svobodo razsvitovati. Veselo novico imam naznaniti, ljubi bravci, namreč da tudi tominski gosp notar je začel pisma našim Ijudem v domaćem jeziku napravljati. Razveselilo je to novo in nas z upanjem navdala, da početje vsakega domorodca drugih krajih na Slovenskem ta hva- Da pa naši pravični reći tudi bodo notarji tudi po levredni izgled posnemali. nasprotnih možakov ne manjka, se iz tega lahko vsak prepriča, ako vam o tominski čitavnici (kazini) nekoliko ome-nimo, ktero nasi uradniki z nekterimi d rugi m i gospodi vred obiskujejo. V nji namreč se čita 6 časopisov: 5 nemških in 1 italijanski; od slovenskih časopisov ni tukaj ne sluha ne duha. „Presse" pa in „Triesterca" imate pa tukaj ne koliko prav zvestih sinov. Ako bi kteri časti tih bravcov da oni Ie zavolj tega slovenskih časnikov misliti utegnil, ne berejo, ker jih ne razumejo, naj mi bo dovoljeno povedati, da tudi „Ost und West", to je, nemški, pa nam Slovencom na vse strani pravični časnik , ni bil do zdaj še vreden spoznan, v to kazino dohajati! Ne smem pa tudi za-molčati, da so tudi nekteri med temi, ki so z nami vred enakih misel, kteri „Novice" in se kter drug, nam Slo- vencom pravičen časnik na svojo roko naročujejo; al v tem številu uradnikov ni. Potlej pa pravijo, da naš slo- venski jezik ni za kancelije ugoden ! Le znati ga je treba, in vidilo se bo, kako lepo jo tominski Slovenci, in vsi drugi, ugoden. Pa zavolj tega, ki se z nami vred v enakih okolišinah znajdete, zavolj tega naj nam nikar serce ne vpada. Kar ni bilo, pa bo. Ne dajmo se od nasprotnikov naših pravic, naj so kdor koli, oplašiti; ue pustimo, da bi gre. v Iz Ziizemberka na Dol. 3. listop. Naj V) No vi cam" povem, da sem to leto po vašem nasvetu in po nauku v to napravljenih bukev z malo murvami, ki se tíi in tam nahajajo okoli.mojega doma, se přijel sviloreje, ter sem okoli šest funtov kokonov přidělal. Zelja me je tedaj, da bi se sčasoma zvikšalo število murviuih drevesc po okolici in se zamogla kadaj tudi pri nas tolikajn koristna naši kakor tudi radostna reja sviloprejk na višo stopnjo spraviti. Zlato se zglasim in obernem do vas » cr ospod vrednik, s prošnjo, da bi mi hteli po „Novicah" povedati: ali se dobijo na vertu kmetijske družbe murvine drevesa in kadaj? Iz Ljubljane. Gledé na historico v naši realki, v poslednjem listu omenjeni, nam, ki se od nekdrj za šole potegujerno, postavoljubni gospod vodja nam ne bo za zlo vzel, ako ga zdaj mi po nekterih postavah poprasamo, ktere so nam znane iz poprejšnih letnikov (Jahresberichte) naše po druzih razglasili, o tem le tudi še to mi realne šole in lovaje, da v poslednjem letniku realke no nahajamo več raz- Ia8a šolskih postav. C. k. ministerski ukaz od 29. avg. 1860, kteri nauk v slovenskem jeziku uravnava, se tako-le glasi: 3. „Wie g der Lehrer des slovenischen Unterrichtes jenen in der deut-schen Sprache dadurch fordert, dass er slovenische Lesa-stiicke in die deutsche Sprache úbertragen lásst, so solíte man dies wieder zuruckerwarten. Auch ware bei jeder sich darbietendeu Gelegenheit die Eiífenthumlichkeit beider Sprachen hervorzuheben, daher oťt ver^Ieichsweise zu ver-fahren". Kako se s tem c. kr. min isterski m ukazom vjerna ona beseda v imenu postave, ne potřebuje nobenega komentara. - št. 15.140, ki Neki stařeji ministerski ukaz od 3. okt. 1856 je vodstvo od deželne vlade z 16. okt. ga 1856 st. 18.585 přejelo, zapoveduje, v naši realki rabiti dr. M o ćn i ko v o zeinljomerstvo z slovenskimi tehničnimi izrazi in skerbeti , da se slovenskih izrazov navadijo vsi učenci, ki slovenski govore. Tako beremo v letopisniku naše realke od leta 1857, ntr. 33 št. 5. Načert, ki ga je ministerstvo 6. marca 1856 za našo rokodelsko obertnijsko mladino v nedeljski šoli poterdilo, zastran učbinega jezika tako-le govori: ..§. 14. Die Unterrichtssprache ist im all- dar, ki smo ga z oktoberskim diplomom I. I. iz cesarjeve roke dobili, nemškutarji ali laškoni v svojo mavho po skrili. Veljavnost domaćega jezika, za ktero so se Nemci, Madžari, Lahi in z eno besedo vsi narodi tako krepko po-tegovali, je tudi nam Slovencom sveta pravica. Iz neniških iiovt 31. vinotoka. M. B. Letina pri nas, kar se tiče rnerve in steruine, je le srednja tudi Nek drug dopis srno přejeli brez podpisanega pravega imena f tedaj ga ne moremo natisniti dati Ze ečkrat izgovorjeno prošnjo po ? da d • V • i # se mora naznaniti pravo ime, da vé, ćigavo pismo ima v rokah. Na svetio pa ni treba, da bi šel spisek s pravim imenom, ki ga vrednistvo za-se obderži in, ce je treba, nikomur ne razodene; na beli dan pa pisatelj stopi lahko s kakošnim drugim imenom ali znam-njem kakoršnim koli. Vred. Kmetijska družba je vse murve razun celó malih šibic že raz-prodala. Prišlo bo pa lepih murv iz Goriskega prihod nji teden kakih 2000 na vert kmetijske družbe za razprodaj; velike bodo, in poldrugi pavec in še debeleje, da bo kmali kaj prida iz njih; cena jim bode po 30 nov. krajc., pa tudi še čez, po debelosti dreves. Ako Vam je drago, oglasite se kmali in povejte, kako in kaj. Vred. gemeinen die deutsche , doch sollen , wenn ea nothwendig erscheint, die Erklárungen auch íq elovenischer Sprache gegeben werden. Da sich im Unterrichte i in Zeichnen und in dil tud « Presi^ brala neka novíca, za ktero mi tukaj V se nic ve nismo : nobed in den damit zusammenhangenden Fachern auch saj omenje naših prij cr a povabila" še nismo prej 5? ne. in Z utegne zanimiva biti einige našim bi Ljubeznji Schiller einfuiden diirften, vvelche das deutsche gar nicht Bledu prihodnjo versteheu, was nameutlich bei den Lehrlingen und Gesellen izdajajo že povabila za prismod ? pravite, da ima v jesen elik slovansk shod biti in „da se ^MBM^BMHBIMBMMBiMMHBlMBiiW^MMWfWP ® IM^HBH JHV der sogenannten «chweren Gewerba háufig der Fall ist, so ist sich bei diesem Unterrichte je nach dem Bediirfnisse der v Bled priti ta kongres a r> 9 ter norčaje pristavljate da tudi Luka Vukal • r Schiller bald der deutschen, baid der slovenischen Sprache zu bedienen." je ni zaj . Vid i z pra ki knez Nik I se iz te novice i d m o z i ki j w J P 9 vira, sicer b bii mogel vedit da vojskovodja Vukalovica in kneza Nikolaja ni treba SI Radi bi vedili, ali in kako se vse te postave spol- vencom že celo leto pred vabiti; le 3 dni pred se j te nujejo? in ce ne, zakaj ne, in kdo je tega kriv? legrafira in Ker se radi po svetu oziramo in o šolskih zadevah že tako v tem hipu p bá sem i k gledamo v dežele , ki so z nami v enacih razmerah, mogocm , da se ne esej samo N Slovenci so neoni hlače, naj mpak tudi turškemu sultanu; kaj pristavimo sev iz deržavnega zakonika, kaj je c. kr. miui- in Luka Vukotinović ne ubogal bcr k b ber ski k ua bratovsk ko 8terstvo pri Cehih ukazalo. To le beremo: „Im Lehrplane ndo Slov fur deutsche Gymnasien mit Schulern bohmischer Mutter sprache" zastran učenja nemškega ježíka: „Anmerkun Die Unterrichtssprache bei Durchfiihrun ar 1. or to des obigen Lelir planes ist in alien 8 Klassen die deutsche, vorausgesetzt, dass die Schuler aus der Hauptwchule eine solche Kenntniss der deutschen Sprache mitbringen, Gosp. dr. Toman se je v nedeljo ponoći podal na Dunaj v deržavni zbor, ker je njegov dopust iztekel. Kakor slišimo, se bo čitavnica odperla konec tega tedna, perva „beseda" pa nek bo 24. dne t. m. fah i ar Pet pôl Riharjevih pesem za šmarnice (narnrec 14. 15. 16. 17. 18.) je ravno na svetio prišlo in se dobi sind, den Unlerrieht in vorherrschend deutscher Un- vajo z 2 polama iz pomnoženih pesem Potočnikovih bukvić vermoge welcher sie ten ichtssprache zu geniessen. In der 1. und 2. Klas se ist u b r i g e n s nach Bedarf mit der bôhmischen u a c h z u h e 1 f e uu. — „ Aumerkung 2. lu alien Klasseu hat der Lehrer bei vorkommeuden Anlassen, namcntlich bei der Lektiire auf das Eirenthumliche der bôhmischen und deut- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Na Ogerskem je nastopila nova doba 9 zacasno so nehale vse ustavne oblastnije in na njih mesto schen Sprache in syntaktischer Beziehung auťmerksam zu je postavila vlada svojo opravnijo (administracijo). „VVien. razglasujo lastnoročne pisma Njih Veličanstva na macheu, Slavismeu durch Angabe der richtigeu deutschen Auádrucksweise zu corrigireui£. Sapienti satis ! Zeitg." ogerskega lz Ljubljane. V saboto zvečer se je začela po šta- PalřFy-a, kancelara na ogersko tr to rofa F o f g acha i na generala grofa namestništvo in na ogersko kurijo. S gazna osvecava ; cunah in hišah pervikrat plinova ali ulicah pa se ne. Ljudje obstajajo pri štacunah in po tr to ledajo temi pismi je ostavljeno (suspendirano) skupno delovanje in ob enem se razpuščajo vse namestniskega svetovavstva, novo ■ prav svetio, res lepo luč. „Veš, kako si ti luči pravi ?" do sedaj še ne razpuščene zastopništva županij (komitatov), je prašal fant fanta na vélikem tergu. „Kaj bom vedil, še okrajn in kr. mest. Grof Palfl'y je za deželnega poglavarja je uikoli nisem vidil?4 ga poiućuje tovarš mu odgovori. 99 Oče so mi rekli da je to „kozja luč" ali » Gas izvoijen, kteremu imajo pokorne biti vse oblastnije. Vojaške sodnije imajo po vojaškem kazenskem zakoniku od leta 1855 Beleuchtunga". Al ni se čuditi tej smesui prestavi, ker soditi tudi hudodelstva po Ijudeh, ki niso vojaki, doperne prosti Ne»>ec in prosti Slovenec ue vesta, kaj je gas; unemu je „ Geis u „Gas", ta sene, in ki jih cesarjevo pismo na vojaškega ministra tr rofa pa v njegovem smislu prestavlja. Degenfeld-a na drobno določuje. Gori omenjeno lastuoročno Al naj je že gazna luč ali kozja luč, lepa luč je, kolikor pismo Njih Veličanstva na grofa Forgacha od 5. dne t. m. sedaj vidi, in nadjamo se, da se bo svečava tudi po ulicah gledé na nepokorščino in upor dosedanjih županij , ki žuga » prav světla. Celó brez nesreće pa uek začetek te nove luči celó podkopati javni red, dokazuje vladarsko dolžnost iu veži ni bil. V gosp. Z. hisi v Gradisu je skozi poceno cev v terdno voljo, temu početju se krepko zoperstaviti in po hlapel smerdljivi dušivni gaz po hiši iu bolehalo je v ustanovljenem redu iznova učverstiti dolžno pokorščino in sredo in četertek veliko oseb po hiši, vertoglavni so bili in veljavo vladno. „Kakor pa me je terdna volja — se glasi bljuvali, pa se spet kmali ozdravili razun enega, ki je zlo cesarjevo pismo na koncu nevarno za omotico zbolel, in nekega starega oficirja, ki je v moji kraljevini ogerski po žalostném početji podkopáni javni red z ukazanimi začas-nimi naredbami pred ko bo mogoče sopet u terditi, da se na se mu ne bila smert tudi brez tega naključila, in tudi ni ustavni poti dosihmal še ne rešene zadeve kmali rešijo za mertudom smert storil. Ne more se ravno reci ali bi ravno s žebljem přibito, da bi čudno bolehanje vseh drugih ravno tako ob enem rečem, da me je nepremenljiva volja, ne bilo izviralo iz kaj druzega, vendar gotovo je, in po moji kraljevini ogerski s diplomom od 20. oktobra izrečene drugotnih skusnjah poterjeno, da je treba varno ravuati privoljcnja zastran povratka ustave, njenih pravic in slobo- z dušivnimi gazi , saj še uaša navadua žerjavica ni brez ščin, njenega deželnega zbora iu municipalnih uredb tudi nevarnosti, ako izhlapi v zapertem hramu prevec zaduš- vprihodnje brez okrajšanja zvesto vzderžati." ljivega gaza Današnji „Oglasnik" oznanuje družbenikom kme- podmaršal 5. dné t. m. je novi deželni po ar to grof Moric Palffy, lavar ogerski c. kr. prisegel cesarju. Moric tijske družbe veliki zbor v prihodnjo sredo (20. dan Palffy je bil pred letom 1848 konjiški stotnik (rittmeister), t. m.). Zeleti je, da tudi iz dežele bi prišlo veliko gospodov, potem se je tej službi odpovedal in bil véliki župan po- « »• ft A * * f • V I „ ..........V . . _______ - . . « . ker bojo nektere važne reci prišle v posvet, med kterimi žunski. Ko so se ogerske homatije takrat začele, je utegne zlo važno biti prevdarjanje: ali je dobro, da se spet v vojaško službo in kot adjutant Windišgrátzov se je smejo zemíjiša brez vsakega prideržka celó na drobné udeležil vojske proti Ogerski. Pri uovi organizacii leta 1850 kose razprodajati ali ne? Tudi bojo pričujoči družbeniki za je pridno pomagal ter žandarmerijo na Ogerskem ustanovil. 4 i/ — —j ~ ~ — - ---- ••• • • « ^ ^ ■ • v« i.« vr I ^ v« t ivi cj M a m v* * poskušnjo obdarovaní z dvěma semcnovama, ki pri nas še Kakih 45 let star mož je krepke^a niste znane klajo V značaja. Njemu na » namrec z moha rj em, izverstno živinsko strani stoji c. kr. dvorili svetovavec Stefan žl. Priviczer, ? listu in francozko belo pšenico, v kteri je bilo v 43. v vsem političnem opravilstvu izveden uradnik. „Wanderer" fr - V ktero nam je naš visokočastiti družbenik pravi, da, kakor zdaj ar » osp ovorjenje in Colnik iz Štajarskega poslal. Te dni se je v prijatlicah reci stojé, bi si ne bila vlada mogla slovenskih ..Tasespošti" 99 to bolj pripravnega moža izvoliti za izpeljavo novih naredb ako se ne bojo s preveliko ostrostjo doverševale. i Deržavni zbor poslancov se je zaćel spet 4. dné ker je bila, ,,mirna varuška."— Pravijo, da cesar Napoleon pomnožen je po dveh novih poslancih iz Istre, namreč noče t. m., po g. skofu poreškem dr. Dobřil varju teržaškemu dr. nič u in deželnem pogla početi zoper Rim, dokler papež Piji IX. živi. © Burger 5) Ako Napoleon caka tako gotovo smerti papeževe je u. V pervem zboru je mi- rekel nekdo mora pač pismo v rokah imeti, da bo dalje nister dnarstva razložil vzroke , zakaj je vlada davke za živel kot sv. oče." — General Tiirr je v imenu Garibaldovem leto 1862 razpisala, ter rekel, „ker sedanji deržavni zbor glavnemu odboru vediti dal, da ga je terdna volja, sedaj y iz znanih vzrokov dosihmal ni se cei derzaven zbor tedaj tudi ustavna uravnava deržavnih dohodkov in stroškov orožje skerbeti, zoper Rim in Benetkam nič začeti; namen njegov je le za da se Viktor Emanuelu doverši edina dosihmal še ni bila mogoča." Zbor je molčé sprejel to spo- Italija. Tisti ki se je vjemajo s tem namenom, naj za ročilo. w ~ ■ » ~ w vv,, " ~ ~ • j ~ v •v v ^ r wJvm jLtuiija« x io ti « rvi ot ji/ i j vinuju o ivui Od začetka zbora noter do danes (in menda bo pustijo odbor, in storé kar sami hočejo. se dalje terpelo) pretresa zbor predlog S k e n e t o v, kteri Rusko. Iz Petrograda se piše 5. t. m. v ,,Nat. Zeit.u, nasvetuje , naj se iz predlanskem oklicane nove postave za da tudi v Mo ska v i, starem carském mestu, je bila 24. okt. nekaka prekucija, v kteri je, kakor „Mosk. Polizei- obertnike in rokodelce izbriše tisti dodatek, ki uka Zeit. pise zuje posi Ino napravo združb med obertniki in rokodelci. Ker se dá za in proti temu združevanju marsikaj govoriti, dentov, vjela ui čuda, da tudi v deržavnem zboru ni konca ne kraja policija in žandarmarija 340 ljudi, zlasti štu y y y pa ze drugi dan vse, razun 39 izpustila. y Tursko. Iz Kotora pridsi parobrod donasa novice čeravno bi bilo misliti, da ta zadeva spada bolj v opravilstvo ki segajo do 5. t. m., in ki poterjujejo, da je bila Omer- ker so okoljšine pašava armada 24., 26. in 27. okt. zlo tepena; Turki so deželnih zborov kakor deržavnega zbora y obertnijske in rokodelske v razlićnih deželah različne. Ali zgubili vwv. ... . »»«UV.V..W • . v... ..v..... u v » w . v... . »U..VUV. « . ii U U 1 U ITHlOgO IV U 11J , /j i V V/iCI , bo Skenetov predlog obveljal ali ne, ali bojo združbe obert- Punt hercegovinski se razširja nikom in rokodelcom na prosto voljo dane, pa ne jim ,,Nordkt pripoveduje, vsiljevane, o vsem se sedaj še ne more nič reči, ker so namerja z vojsko poljskih in konj živeža, střeliva, topov in vojakov da general ogerskih Mieroslavskî udariti na begunov nekteri predlogi kakor Kalchbergov in drugi ki utegnejo glasove poslancov v oziru drugih dandanašnji in pridejo morebiti še drugi, zlo razcepiti. Zeleti je Ie, da im en i tni h reći, ki jih ima deržavni zbor v razpravo vzeti, bi se s takimi malovažnimi rečmi ne vmes prišli, Turško, in iz albanskega primorja začeti ustajo na Turškem. Po svetu menda iz Pariza zlo raznešeno novico y da ste gledé tratil dragi černogorskih, srbskih in turško-slovanskih agitacij avstrijanska in turška vlada stopile v zvezo cas prevec. 12. t. m. za brambo in upor, preklicujejo Pervi zbor gosposke zbornice se je začel vladni dunajski časnik „Wien. Žeit. mnogi w ' časniki, pa tudi Sliši se, da presvitli cesar se bo podal za več časa v Benetke; presvitla cesarica je podarila ondašnjim ubogim 4000 gold. — V Světli škof diakovaški dr. Strossmajer je tukajšni c. k. deželni sodnii podal tožbo zoper vredništvo „Milit. Zeitg u y ki ga je obrekovaia v listu od 25. sept. Res čudno je, da većina dunajskih časnikov je tako prederzno protivna vsemu , kar je slovenskega. Cesko. Iz Prage. 8. dan t. m. česko osodo določivne vojske na Beli gori mirno brez vse demonstracije. Dunajski časnikarji so pre-rokovali, Bog vé kaj vse se bo godilo ta dan v Cehih in 241. obletnica je pretekel hujskali narod v kakošno neprevdarjeno početje ; al „Narod. Listv rit so prigovarjali ljudstvu, v tako nevarnem času, kakor je sedanji, se ne spušati v nobeno demonstracijo in narod 8. nov. je pretekel uboga!, češki je rodoljubne „Listeu mirno in tiho. Ilervaško. Iz Zagreba. Po mesečnem prestanku se je deželni zbor začel spet 4. dné t. m. Ban, s živio-klici sprejet, ga je začel z ogovorom. Po nekterih manj važnih globoko sega v živ recéh se je začelo posvetovanje o za druga h (Hauscom munionen), tisti važni napravi, ki tako ljenje hervaškega naroda. Kadar bo ta postava gotova, pride na versto velikovažna razprava o srbski vojvodini. Sicer pa so bili posamni odbori, ki so prevzeli iz-delovanje osnov mnogih postav, verlo prid ui in izdelali pred-logov obilo za deželni zbor, kar je živo znamenje, da Her- Vabilo § Poslovenil sem Šilerjevo igro yy Viljem Tel u y in rad bi jo dal v natis. Zato vabim k naročbi prečastite rojake. Naročnina je za učence 80 nov. kr. in za druge naročnike 1 gold. Pošilja naj se mi do 15. januarja 1862 v frankiranih pismih. Naročb brez naročnine ne moremo pre-jemati, ker se na-nje no morem terdno zanašati. Prosim posebno gg. profesorje slovenskega jezika, ki so me že do- sihdob krepko podpirali, da bi mi tudi zdaj naročnike na-birali. V natis pojde delo, da le toliko naročnikov naberem kolikor jih je treba, da ne bo z «rube. Ko bo knjiga 9 gotova, jo pošljem vsacemu naroćniku na dom. France Cegnar, c. k. viši telegrafíst v Terstu 12. novembra 1861. Deržavni zajemi ali posojila Kursi na Dunaji V Druge obligacije Kreditni lozi po g. 100 5 0/ obligacije od leta 1859 novem dnar. po 100 g. g. 61.6024 '/20/0 Teržaški lozi po 100 em denarj z lotřij S 18 123 posojilo odi. 1854 80 5° % metalike i 37, 0 2 'A % 1% yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy 90 57 51 38 33 0 Donavsko-parabrod- ski po g. 100 . . . Eëterhazy. po g. 40 Knez Salmovi po S> Knez Palfy Knez Clary vatje nočejo tratiti časa s praznim besedovanjem, ampak da Obligacije zemlišn. odkupa so praktični možaki. Ogersko. Iz Pešta 7. nov. Grof Palffy je včeraj přisel lesem in je danes prevzel vodstvo deželnega poglavarstva vsled cesarjevega ukaza. Ljudstvo je radovedno, kako bo dalje, in je čisto mirno. dol gerske 100 gold.) avstrijanske g. 90 40 po g. 40 po g. 40 Knez St. Genoisovipo g. 40 KnezWindischgrâz.po g.20 Grof VValdsteinovi po g. 20 GrokKeglevieevi po g. 10 yy r> yy yy yy 420 97.50 37.25 36.50 35.75 36. 23. 22.25 14 5" 0 horvaškem slavonske 5°/0 krajnske, štajarske yy yy 67.50 Budimski po g. 40 yy 75 65.75 y Laško. Kakor se iz Pariza sliši. bode na mesto y koroške, istrijanske Deržavni zajemi z yy 86 Cesarske krone Cesarski ceki í)enarj S yy 18.90 6.57 Riccasoli-a kmali stopit Ratazzi, ki je po Napoleonovem Zajem od leta 1860 lotrij Napoleondori 20 (frankov) „ 10.99 mnenju edini mož y ki S a sedanja Italija na čelu svoje vlade najbolje upotrebovati more. francozke armade v Rimu Goyon je za poveljnika zagotovlja, izvoljen. „Moniteur da zavoljo tega ostane francozka posatlka v svetem 4 yy » yy / io v yy yy yy . . . „ „ 1860petink. „ 1839 ... 1839 petink yy yy 82 50S Souvraindori Ruski imperiali 113 50l Pruski Fridrikdori Angleški souvraindor narodni od leta 1854« 86.50 Louisedori (nemški) mestu, Dohodkine oblig, iz Komo yy n 17 Srebro (ažijo) yy » yy yy yy yy yy 19.10 11.28 11.55 13.87 37.60 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Bl&Zilik