Za tvojo reklamo novi Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 21 (1009) Čedad, četrtek, 25. maja 2000 D “Mittelteatro” nel segno della convivenza tra popoli Presentata la quinta edizione della rassegna teatrale per le scuole Nato cinque anni fa in sordina, all’interno del Palio dei giovani, il “Mittelteatro dei ragazzi per i ragazzi” ha compiuto passi da gigante diventando una realtà consolidata e un’iniziativa significativa, una volta tanto partita da Civi-dale, nello spirito creato dal Mittelfest. A presentare gli obiettivi ed il programma di questa quinta edizione è stato, martedì, al teatro Ristori che ospiterà tutti gli spettacoli, Andrea Martinis, ideatore e coordinatore del progetto, insegnante nella scuola media De Rubeis che è il principale organizzatore del “Mittelteatro”, i-niziativa a cui anche quest’anno darà il suo apporto la scuola privata bilingue di S. Pietro. “Portare il teatro a scuola - ha spiegato Martinis - significa dare l’occasione ai ragazzi di fare attività teatrale con i tempi ed i mezzi della scuola, utilizzando tecniche di spettacolo in funzione didattica ed Andrea Martinis vani oltre i confini dell’Europa unita” (le medie di Ci-vidale, Bamberga e Villa-ch), ed un’altra ad un progetto transfrontaliero che vede impegnate le scuole di Nimis e Bovec e che ha per tema il fiume Isonzo (denominato “nastro senza confini”), un’iniziativa partita a suo tempo dalla ex preside della De Rubeis, Maria Carminati, (m.o.) segue a pagina 3 Referendumi tudi tokrat niso uspeli Nedeljski referendumi so propadli zaradi izredno nizke udeležbe volilcev. V dr-žvnem povprečju se je volitev udeležilo približno 32 odstotkov volilcev, kar ni niti tretjina vseh upravičencev. Ker ni bil dosežen kvorum 50 odstotkov plus ena, je izid referendumov neveljaven. Za vseh sedem referendumskih vprašanj je volil približno enak odstotek vo- educativa”. Tra gli obiettivi dichiarati della rassegna c’è anche la creazione di un pubblico di giovani abituato a svolgere “il lavoro di spettatore”. Ma il “Mittelteatro” vuole essere soprattutto un modo per promuovere la convivenza tra i popoli europei, anche oltre i limiti dellUe, partendo dalla giovane età di alunni e studenti. Non a caso una delle giornate è dedicata ai protagonisti del progetto europeo Comenius intitolato “Cultura e identità dei gio- Piccini v Spietru o Geoworld parku Tuk je v briegu rana bo park V briegu, kjer Ze lieta an lieta v nebuo vpije živ kaman, tuk je Italcemen-ti takuo pretargala an zrila senožeta, de se je v briegu nardila velika rana, ki boli ljudi iz Bama-sa an cielih Nadiških dolin Ze lieta an lieta, glih tu zraste park. Geoworld park se bo klicu an bo tematski park, tak ki bo zbudiu interes v cieli Italiji, Evropi an še kje drugje. Tu bojo znanstveniki, študentje, turisti, lahko videl, kakuo se je življenje parkazalo na zemlji milijone liet od tega, kakuo se je zemlja spreminjala, kaj so fosili, kajšni so bili an kakuo so živiel dinozavri... Projekt parka je v petek v nabasani kamunski sali v Spietre predstaviu Stefano Piccini, svetovno znan geolog an paleontolog, doma iz Čedada an pobudnik iniciative. beri na strani 4 V Čedadu predstavili program Mittelfesta Poligono e parco, enti all’attacco V ponedeljek so na sedežu občinske uprave v Čedadu predstavili letošnji program Mittelfesta, ki bo na sporedu od 22. do 30. julija. Letošnja izvedba je drugi del triletnega ciklusa, ki je dobil simbolični naziv "Potovanja in vrnitve; Jantarjeva pot, Pot svile in Pot soli". Tokrat je torej na vrsti ”Pot svile", ki namišljeno priklicuje v spomin nekdanje trgovske poti iz naših krajev preko srednjega do daljnega vzhoda. Naslov je metafora za fantastični in pravljični svet dalj-njih krajev, ki so v preteklosti močno burili fantazijo. Iz teh krajev so trgovci prinaše-li dragocene tkanine, nakit in neznane dišave ter začimbe. Obenem so na teh poteh srečevali poščavnike in svetnike. Tako, med fantazijo, du- hovnostjo in stvarnostjo je nastajal in se krepil stik med zahodnim in vzhodnim svetom. Vredno je da se potovanja, premoščanja meja in stiki med kulturami vršijo tudi danes in v prihodnosti. To je smisel, ki ga naslovu letošnjega drugega dela triptiha dajejo prireditelji. Na predstavitvi je v imenu čedajske občinske uprave pozdravil podžupan Felettig, organizacijski okvir Mittelfesta pa je orisal predsednik istoimenske ustanove in videnskega pokrajinskega sveta Pelizzo. Podčrtal je dejstvo, da izvedbo te kulturne prireditve omogočajo Deželna in pokrajinska uprava v sodelovanju z deželno gledališko ustanovo, čedajsko Občino in nekaterimi sponzorji, (du) beri na strani 3 Il parco naturale delle Prealpi Giulie, di alto valore paesaggistico e naturalistico presenta sul proprio territorio una vistosa anomalia. Al suo intemo c’è infatti il poligono militare di Valle Musi in Comune di Lu-severa, per altro frequentemente utilizzato per le esercitazioni di tiro dalle forze armate e dalla polizia. Poligono e parco, una convivenza impossibile. Questo il tema di una conferenza stampa indetta da Comune, Ente parco e Lega ambiente del FVG per venerdì 26 maggio, alle ore 18, in località Pian dei ciclamini. lilcev, le glede višjega sodnega sveta je bil odstotek še manjši (31,9odstotka). Od oddanih glasov je za šest vprašanj prevladal ”Da“, za eno (odpusti iz službe) pa ”Ne“. Vendar ta izid spričo neveljavnosti nima nobenega pomena. Med drugim je šlo v nič več kot tisoč milijard lir, ki jih je država potrošila za referendume. Razlogov za tolikšen odklon volilcev je več. Po eni strani se je uresničila ocena, da je bila večina postavljenih referendumskih vprašanj za povprečnega volilca preveč zahtevnih. Poleg tega so ljudje upravičeno prepričani, da morata te probleme reševati parlament in politika, saj zato so pa šli volit svoje predstavnike. Ljudje večinoma niso šli na volišča tudi zato, ker imajo še v svežem spominu propadle referendume izpred enega leta. Tako je več kot očitno, da je sam koncept referenduma v Italiji preživel in je potreben temeljite reforme. Zaskrbljujoče pa je tudi, da se s takšno politiko ljudje vedno bolj oddaljujejo od institucij in političnega življenja nasploh. Izid glasovanja o referendumih je postavil v težave Amatovo vlado, čeprav je bila do referendumov nevtralna. Da bi preprečil nestabilnost političnega položaja, je predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi pozval vse stranke, naj v medsebojnem dialogu oblikujejo nova volilna pravila. Prese di posizione del consiglio di Cividale e dei sindaci del distretto Ospedale, battaglia su più fronti É stato, come ci si attendeva, il tema del futuro dell’ospedale quello che ha maggiormente contraddistinto il primo consiglio comunale di Cividale dell’“era Vuga”, tenutosi giovedì 18 maggio proprio nell’atrio del nosocomio. E lunedì scorso l’argomento si è riproposto all’attenzione dell’assemblea dei sindaci del distretto del Cividalese (sono diciassette, e tra questi anche quelli delle Valli del Natisone) che hanno deciso di esprimere, alla riunione degli amministratori locali del territorio dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli che si terrà il 30 maggio, il voto contrario al secondo Piano a medio termine regionale. Quest’ultimo non prevederebbe esplicitamente, infatti, il mantenimento del Pronto soccorso per 24 ore al giorno e del reparto di Medicina, condizione necessaria per la sopravvivenza dell’ospedale ducale. Si parla anzi di “conferma delle logiche che attribuiscono alla struttura funzioni ed attività non più o-rientate al trattamento dei casi acuti” (m.o.) segue a pagina 2 2 novi matajur četrtek, 25. maja 2000 Legge dì tutela, un invito daiDs La sezione delle Valli del Natisone dei Democratici di sinistra organizza per venerdì 2 giugno, alle 20, nella sala consiliare di S. Pietro un incontro pubblico sul tema “Quale futuro per la legge di tutela della minoranza linguistica slovena?”. Interverranno A-lessandro Maran, segretario regionale dei Ds, ed i deputati diessini Antonio Di Bisceglie ed Elvio Ruffino. Dal consiglio di Cividale e dall’assemblea dei sindaci Due segnali forti sul fronte ospedale dalla prima pagina Il consiglio comunale di Cividale ha dato un segnale preciso, sul fronte della lotta per il mantenimento della struttura: l’approvazione di un documento sull’ospedale che è di fatto la sintesi di due mozioni, una presentata dalla maggioranza ed uno dalla minoranza. La mozione chiede alla Regione non solo il collegamento dell’ospedale ducale con il S. Maria della Misericordia di Udine ma anche la presenza* a Cividale di tutti i servizi necessari al fabbisogno della gente. Inoltre si chiede la revisione della legge regionale 13 se non verranno garantiti questi servizi, compreso il Pronto soccorso per 24 ore al giorno. Nato dalla collaborazione tra maggioranza e mino,-ranza, il documento ha ricevuto i voti a favore di tutti tranne l’astensione di Domenico Pinto (lista Rinascita, espressione di Rifondazione comunista), motivata dalla richiesta “che si riconosca il fallimento della legge 13, fatta per abbattere i costi mentre li ha aumentati, togliendo nel contempo molti servizi a Cividale”. Pisn xo L IZi Rima té Stojan Spetič “Usque tandem!” Kako dolgo boš, Katilina, izkoriščal našo potrpežljivost?, se je v rimskem senatu retorično spraševal Cicero. Z ^ njim se mi sprašujemo, ali je minulo nedeljo potrpežljivost Italijanov prekipela ob nenehni zlorabi referenduma za krampanje političnega in socialnega sistema mimo in proti volji parlamenta. Ustava je namreč referendumom dala jasno nalogo: z njimi ljudstvo popravlja morebitne napake zakonodajalca, nikjer pa ni rečeno, da sam prevzema to vlogo s pomočjo filološkega'rokohitrstva zvitih radikalnih juristov. Pred dobrim desetletjem so Italijani, naveličani političnega zmazka, ki so ga ustvarili Craxi, Andreotti in Forlani, verjeli “fati morga-ni” enomandatnega večinskega sistema, ki pa ni dosegel svojega glavnega ci- lja: zagotoviti Italiji politično stabilnost, volilcem pa pravico, da izbirajo svojo vlado za ves mandat. Sedaj si ližejo rane pobudniki referendumov in tisti, ki so na konja skočili v zadnjem trenutku, prepričani, da bo zmagal. Zmagal je Berlusconi, ki je zavohal veter in stavil na karto naveličanosti, saj je njemu v prid, če politično ozaveščeni državljani ne glasujejo več. Sedaj izsiljuje itak šibko vladno koalicijo, ki jo povezuje le krhki mavec notranjih kriz in mračni, samomorilski “cupio dissolvi”, ki je zajel levico že po padcu berlinskega zidu. V Rimu bi malokdo stavil, da bo Amatova vlada zaključila mandat prihodnjo pomlad. Bolj verjetno se zdi, da bo preživela poletje in da bodo jeseni predčasne volitve. Seveda, če bo Berlusconiju uspelo prepričati sredince, da se jim po nagli odobritvi novega (“nemškega”) volilnega sistema to izplača. Na desnici ne skrivajo svojih načrtov: paralizirati parlamentarna dela z bojkotom, dokler ni sprejet novi volilni zakon. Vsaka koncesija za pogajalno mizo bo sad barantanja, predvsem kar zadeva “par condicio”, ki je Berlusconiju - podjetniku kakor trn v peti. Nato'namerava izsiliti odstop vlade in razpust parlamenta. V teh pogojih bi se morali vprašati, ali je sploh še kaj možnosti, da bo parlament odobril “Masellijev osnutek” zaščitnega zakona. Celo datum 21. junija, ki ga baje omenja neverodostojni Violante, se zdi zelo zelo daleč. Ce je medtem umanjkal dragoceni diplomatski pritisk Slovenije, ki se zvija v krčih vladne in politične krize prav tako kot Italija, naj vsaj slovenska manjšina bolj odločno prevzame iniciativo v svoje roke. Gotovo ni več časa mirnega in zaverovanega čakanja. Zadnji vlak že piska na postaji. Nanj bo stopil samo, kdor bo znal teči. In precedenza Vuga aveva annunciato la giunta. Molte le deleghe che rimangono, per il momento, nelle mani del sindaco (tra queste urbanistica, sanità, cultura e istruzione). Gli assessori sono Pieralberto Felettig (An), vicesindaco con delega alle politiche giovanili e al turismo, Giovanni Pauletig (Forza Italia) che si dedicherà a finanze e bilancio, Mario Strazzolini (Forza Italia), in giunta per occuparsi di lavori pubblici, edilizia privata, ambiente e patrimonio, Romano Blasigh (Forza Italia) per le politiche sociali, Elia Miani (Lega Nord) per lo sport. Infine Daniela Bernardi, assessore esterno suggerito dalla Lega, avrà i referati delle attività produttive e delle pari opportunità. Definite anche le forze all’interno dell’assemblea. Sette i gruppi consiliari: Forza Italia, Alleanza nazionale, Lega Nord, Lista Pelizzo, Ora si lavora, Cividale insieme e Rinascita. Da subito Vuga può contare sull’apporto della lista guidata da Giovanni Pelizzo, che ha votato a favore del programma della coalizione di centro-destra. Ma anche dalla minoranza, che a questo punto conta su cinque consiglieri, sono giunti propositi costruttivi, anche se Enrico Minisini e Domenico Pinto hanno promesso di marcare stretto sindaco e giunta sui temi della sanità e del Piano regolatore. (m.o.) Cividale, sala Somsi mereoledì 31 maggio, ore 20.30 Globalizzazione e nazionalismi: il caso Haider Intervengono: Mirko Messner, Martina Wittels Iskra - Associazione Freedonia Aktualno Stranke se začenjajo povezovati Medtem ko sta se de-sno-sredinski stranki (združena ljudska stranka in socialdemokrati) s podpisom koalicije Slovenije tudi formalno povezali v pripravo na letošnje parlamentarne volitve, se na levici v to smer nekaj šele začenja premikati. Prvi viden korak k združevanju moči prihaja iz vrst Slovenske obrtniško-po-djetniške stranke (SOPS), ki je odločila, da bo prekinila samostojno nastopanje in se združila z liberalnimi demokrati. Formalno bo LDS sklep o priključitvi nekdanjih članov SOPS potrdila na prihodnji seji sveta stranke. Pobudo za sodelovanje so liberalni demokrati dobili tudi s strani Zveze za Primorsko in Demokratske stranke, ki je do zadnjega parlamentarnega mandata imela svoje predstavništvo tudi v parlamentu. Kot smo izvedeli, se bosta vodstvi LDS in ZZP sestali v teh dneh in se dokončno dogovorili o skupnem volilnem nastopu, ki bi lahko Zvezi za Primorsko omogočil, da bi končno dobila svojega predstavnika v parlamentu. Tudi pri Pahorjevi združeni listi socialnih demokratov v teh dneh potekajo pogovori o morebitnih združevanjih z izvenparla-mentarnimi strankami. V tem smislu je treba razumeti srečanje, ki ga je vodstvo ZLSD imelo s predstavniki Krščansko-social-ne unije. Ob tem pa potekajo združevalni pogovori tudi med združeno listo in Demokratično stranko upokojencev (DeSUS), ki ima štiri predstavnike v parlamentu. Sicer najpomembnejši pogovori o morebitnem združevanju na levici se med združeno listo socialnih demokratov in liberal- no demokracijo še niso začeli. In vprašanje je, če se bodo sploh začeli. S tem v zvezi vodja ZLSD Borut Pahor ugotavlja, “da je takšno sodelovanje najbolj odvisno od njih samih in LDS in da odnos med njima vidi kot partnerstvo brez ultimatov”. Ob tem poudarja, da gre med ZLSD in LDS za strateško odločitev v tem, ali vidita druga v drugi prioritetnega zaveznika. Na drugi strani generalni sekretar LDS Gregor Golobič pravi, da svoja stranka zavezništva ne želi oziroma da ideji zavezništva nasprotujejo, ker gre za vojaški termin. Po teh izjavah gre razumeti, da pri združeni listi so bolj pripravljeni na sodelovanje, medtem ko takšne pripravljenosti pri LDS ni še zaznati. Sicer pobude za združevanja in sama združevanja strank niso jamstvo za volilni uspeh. Po vsej verjetnosti bodo že oktobra obnavljali slovenski parlament in jasno je, da bodo stranke odslej stopnjevale svoja prizadevanja, da bi prišle do volilnega trenutka čimboljše pripravljene, da bodo iztržile čim večji konsenz volilcev. V zadnji številki tednika Mag, ki je zelo blizu de-sno-sredinski opciji, so objavili javnomnenjsko raziskavo, iz katere izhaja, da ima levo - sredinska opcija veliko prednost pred pomladnima strankama. Ko bi se volitve odvijale v maju, bi največ podpore volilcev zbrali liberalni demokrati, ki bi se približali 28. odstotkom glasov. Sledi jim združena lista socialnih demokratov (11,2%) ter združena ljudska stranka (7,9), socialdemokrati (7,7) in nacionalna stranka (1,7). Iz teh podatkov je razvidno, da skoraj polovica volilcev ni še odločena, (r.p.) I ministri non passano l’esame Accordo militare Nei giorni scorsi è stato sottoscritto ad Ancona un accordo militare con la Croazia che dovrebbe portare aH’allargamento della brigata multinazionale ita-lo-slovena-ungherese anche a Zagabria. L’accordo, che prevede la collaborazione nel settore della difesa, è stato sottoscritto dai ministri della difesa Sergio Mattarella e Jožo Rados a bordo della nave della marina militare San Marco. Non passano l’esame Inizio difficoltoso per il premier sloveno Andrej Bajuk, alle prese con una compagine governativa che non raccoglie il consenso del parlamento. In Slovenia infatti, prima di passare al voto dell’aula, ogni ministro deve esporre il proprio programma di governo di fronte alla competente commissione parlamentare che alla fine dell’audizione si esprime con il voto. Ebbene, dei ministri proposti e sentiti nei giorni scorsi solo Janko Razgoršek, ministro del turi- smo e della piccola industria anche nel governo Drnovšek, Tone Jerovšek, ministro degli interni e della giustizia, Andrej Bručan, ministro della sanità e Ciril Smrkolj, già ministro in carica per l’agricoltura, hanno passato l’esame. Nessuno degli altri 12 ce l’ha fatta. Tra i bocciati eccellenti anche due leader di partito come Janez Janša e Lojze Peterle. Le votazioni tuttavia hanno semplicemente riprodotto i rapporti di forze in parlamento e dunque la questione è se il governo otterrà in aula il 46.esimo voto dal centro sinistra. Le parole di Kučan Il presidente della repubblica Milan Kučan, nel suo intervento a Strassbur-go nei giorni scorsi ha affermato che la Slovenia nei suoi preparativi per l’ingresso nell’UE è grata per qualsiasi consiglio, non intende però assumere il ruo- lo di allievo, anzi vuole partecipare a pieno titolo al dibattito sul futuro dell’Europa. Secondo Kučan Lubiana sarà pronta ad entrare nell’UE entro il 2003. Le parole del presidente Kučan, pronunciate in sloveno e tradotte in inglese, hanno portato quasi ad un incidente diplomatico con l’Italia. Secondo l’interprete Kučan avrebbe attribuito a Roma l’intenzione di porre delle condizioni per l’integrazione europea. I- nevitabili le reazioni italiane ed i conseguenti chiarimenti da parte della diplomazia slovena. Soldati all’estero Fino al 26 maggio si svolgono nel centro militare della cittadina tedesca di Aulenbach esercitazioni militari a cui partecipano 900 militari, provenienti da ben 35 paesi. Tra di loro anche 16 esponenti dell’esercito sloveno. E’ la sesta esercitazione del genere e riguarda i collega-menti della telecomunicazione ed i sistemi informativi sia in azioni umanitarie che di pace. Presentata la rassegna “Mittelteatro” di Cividale Per cinque giorni teatro e ospitalità Prizor iz predstave črnogorskega gledališča Letošnji Mittelfest gre “po poti svile” s prve strani O tem, da je Mittelfest pomemben za celotno deželno stvarnost, je govoril pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot, ki je obenem podčrtal pomen sodelovanja med številnimi ustanovami. To je tudi ne-obhodna podlaga za izvedbo tako široko zasnovane manifestacije. O letošnjem programu so podrobneje spregovorili Giorgio Pressburger, Carlo de Incontrerà in Mimma Gallina, ki predstavljajo vodstvo Mittelfesta, skupaj s Cesarejem Tomasetičem, ki skrbi za program poezije, Robertom Piaggiom, izvajalcem vzporednega lutkarskega programa in koordinatorjem Rodolfom Castiglionejem. Letošnji program bo še bogatejši od lanskega, tako na področjih gledališča in plesa, kot tudi glasbe. Samo glasbenikov bo letos naprimer kar 250, v desetih dneh bo na sporedu šestnajst koncertov, od teh pa bo dvanajst krstnih izvedb v svetovnem merilu. Pri izvedbi Mittelfesta sodeluje v okviru srednjeevropske pobude šestnajst držav in sicer: Albanija, Avstrija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Italija, Makedoni- ja, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Ukrajina in Madžarska. Poseben poudarek bo dan tudi letos pobudi “Lutke v Nadiških dolinah”, ko se bo v dneh od 20. do 30. julija zvrstilo kakih štirideset lutkovnih predstav v prav tolikih beneških vaseh. Manifestacija je nekakšen vzporeden "minimit-telfest“ in se je že v preteklih letih izkazala kot zelo uspešna. Združenje Mittelfest jo prireja v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Nadiških dolin, (du) dalla prima pagina Un altro aspetto importante è l’ospitalità che i genitori degli alunni cividale-si danno ai ragazzi provenienti dall’estero. Teatro, scuola e convivenza, dunque, sono gli ingredienti di un progetto che prenderà corpo tra lunedì 29 maggio e venerdì 2 giugno. Oltre alla scuola De Rubeis parteciperanno sette scuole medie della Mitte-leuropa (Villach e Reichen-fels dall’Austria, Bamberga dalla Germania, Debrecen dall’Ungheria, Bovec e Krško dalla Slovenia e Zagabria dalla Croazia), quattro provenienti dalla provincia di Udine, le elementari di Rualis, Orsaria, Moimacco, Torreano, la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone e la materna di Rualis. In tutto gli alunni partecipanti saranno 783, coordinati da 87 insegnanti. Si inizia lunedì 29 con le tre scuole medie (Cividale, Bamberga e Villach) che prendono parte al progetto Comenius. Il giorno dopo sarà la volta dei musicisti, coristi e ballerini ungheresi. Mercoledì 31 saranno presentati “La nostra fabbrica di cioccolato”, progetto di continuità didattica tra le materne, elementari e medie del cividalese, e la scuola di ballo proveniente da Krsko. Giovedì 1 giugno sarà la volta delle scuole di Nimis e Bovec e di una scuola di giovani attori di Zagabria proporrà u-na commedia. Venerdì 2 ci sarà la serata finale con u-no spettacolo di teatro di piazza medievale con le medie di S. Daniele e uno spettacolo di teatro delle due classi terze a tempo prolungato della De Rubeis. Nella stessa giornata la bilingue di S. Pietro, alle 17.45, presenterà “Non di solo pane vivono i topi”. Tra le iniziative collaterali, uno spazio cittadino per pubblicizzare l’evento e la “Mittelmaglietta”, creata Kulturno društvo Rečan organizira tudi letos pohod ob odprti meji “Cez namišljeno črto - Al di là della linea immaginaria” iz Topolovega na Livek. Novost je v tem, da bo to lepo prijateljsko srečanje med sosedje buj zagoda ko po navadi, v nediejo 25. junija. Vsi tisti, ki se vpišejo za iti par nogah na Livek (an vsi muorajo bit vpisani an imiet par sebe svoj dokument) se zberejo zjutra v Topoluovem. Potle, ko pregledajo “karte” od vseh, ob 8.30. uri se začne hoja na Škarje an napri do Livka. Vsi puojdejo potle k maši, ki bo ob 11. uri an jo bo pieu pevski zbor Rečan. Zatem bo pa liep prijateljski praznik. Popudan se vsi vamejo damu, takuo da do 17. ure bi muorli biti spet v Topoluovem. Vpisovanja so že odpar-ta an je cajt do 20. junija. Vpišete se lahko par petih krajih: Topoluove - Romilda (0432 - 725067), Hlocje - Mirella (0432 - 725045), Liesa - Turnir v malem no- dopo un concorso tra gli a-lunni. Il progetto è reso possibile dalla collaborazione di numerosi sponsor, i più importanti dei quali sono il Comune di Cividale, la Banca popolare di Cividale, l’Ente regionale teatrale, la Somsi, l’Unione artigiani e Vidussi. (m.o.) gometu, Spietar - Dvojezična Suola (0432 - 727490) an Cedad - KD Trinko (0432-731386). Kulturno društvo Rečan sporoča, de 1. junija ob 20.30. uri bo ašemble-ja na Liesah. Na dnevnem redu so iniciative, ki jih društvo ima v programu za miesac junij. Due concerti in Vai Resia L’“Associazione piccolo coro Scla-vons” di Cordenons e il circolo culturale resiano “Rozajanski dum” organizzano due concerti per domenica 28 maggio. Il primo si terrà alle 11.15 nella chiesa parrocchiale di Stol-vizza, il secondo alle 15.30 nella Casa della cultura resiana - Ta rozajanska kulturska hiša di Prato. Un gesto simbolico a Topolò Una vite piantata come segno di vita Domenica 7 maggio il paese di Topolò ha vissuto un momento molto particolare e altamente simbolico. All’iniziativa è stato dato il nome di “La vite alla vita" ed è consistita in una cerimonia estremamente semplice e toccante durante la quale l’abitante più giovane del paese, Sofìa Miorel-li, e il più anziano, Leppo Loszach - Mohuolnu, hanno piantato insieme una vite nella piazza grande sottostante la chiesa. Un simbolo, questo, richiesto dagli abitanti per reagire alle troppe persone di Topolò che sono mancate nei mesi recenti. Don Azeglio Romanin ha benedetto la pianticella in una atmosfera di commozione résa ancora più forte dal ricordo di Attilio, Maria, Valentino e Mirko. La vita però deve continuare, le generazioni si susseguono e o-gnuna ha il dovere di far crescere la comunità e di guardare con speranza al futuro. Questo il messaggio che Topolò ha voluto rimarcare con una azione così semplice e così ricca. Iz Topolovega na Livek že junija “Čez namišljeno črto” v režiji društva Rečan Martino Duriavìgh sospetto di eresia - 1600 Faustino Nani Durante i lavori al santuario il Nordis «ha dato la chiave al detto Francesco del pozzo... e non vogliono lasciar a Martino cavar acqua dal pozzo», sebbene sia di uso comune. I canonici Puppo e Nordis rimproverano «su la detta fabrica alli murari et operai che non dovessero andare a magnar né a bever nella hostaria di Martino, ma li di Francesco, anzi riprendevano uno di essi muradori... perché fusse stato alla detta hostaria di Martino». In novembre muore la suocera di Martino, Bartolo-mea Simonitta, persona anziana e impotente; si può ben capire come in casa sua un simile evento portasse non poco sollievo, almeno dal punto di vista economico. Erano tempi di ristrettezze tali che una bocca in più, specie se destinata a consumare inutilmente, prima si chiudeva e meglio era per tutti. Non poca di questa atmosfera deve essere stata alla base della caccia alle streghe, cioè alle vecchie ed «inutili» di quei tempi; e non è a dire che le vecchie stesse, per garantirsi l’unica possibilità di sopravvivenza, non sfruttassero il timore dei più fortunati con le loro presunte «strigarie». Ciò detto non significa che Martino abbia accelerato i ritmi biologici della suocera, ma è certo che così la pensò il sopraffino Nordis. Cercò in tutti i modi di circuire l’ex famiglio di Martino, Juvan di Coderma-zo, perché denunziasse Martino di simile delitto: «Lui era stato chiamato dalli canonici a Cividale li quali l’havevano adimandato se sapeva che Martino havesse amazzato sua suocera et che havendo lui detto, non saperlo, essi gli ha-vevano replicato, che lo dicesse di sapere che lo volevano vestir da nuovo da capo a piedi, ma che esso ha-veva recusato». Questa del vestito per i poveri sembra una tentazione più urgente di quella del cibo: il vestito dura, l’appetito toma e per elemosinare è preferibile un vestito minimo, come in seguito una bicicletta sgangherata od una macchina di seconda mano per intensificare l’«ostia-tim». Questa psicologia della povertà sta alla base della caccia alle streghe. Anche quest’insidia andò a vuoto. Ma ormai il cerchio attorno a Martino si restringe; «per fas et per nefas» se ne deve andare. Il colpo mancino É un problema che ormai sembra coinvolgere il capitolo nel suo complesso: -É mai possibile che un’istituzione così prestigiosa, da tutti temuta e rispettata debba incepparsi di fronte a questo parassita sciancato infiltratosi in uno dei punti nevralgici dei suoi traffici-? Mons. Nordio, quasi non lo avesse sempre fatto, decide di esporsi in prima persona. In civile è difficile proseguire l’azione fino all’a-gognato successo: c’è l’ostacolo del Provveditore veneto. Esiste o no il foro ecclesiastico, il tribunale più tremendo, il cui solo nome fa tremare le vene e i polsi, che non guarda in faccia a nessuno, men che mai alle vittime, «solum Deum et Sanctae Apostolicae Roma-nae fidei irrefragabilem ve-ritatem pre oculis haben-tes»? Ci deve essere stata un’intesa previa tra i canonici che avevano nel decano Nicolò Riccio il commissario patriarcale per l’Inquisizione in Cividale. É lui che raccoglie la denuncia e scrive il 3 dicembre 1597 all’inquisitore P. Giovanni Angelusio Perugino dell’ordine dei minori conventuali, residente a Udine. Si meraviglia come si sia concesso al Martino di ritornare a Ca-stelmonte dopo il bando perpetuo del 1590. Si permette pure una cattiva insinuazione che coinvolge lo stesso patriarca, Francesco Barbaro, quasi fosse proclive alle raccomandazioni. Predstavili so ga v petak na špietarskem kamunu Park v Barnasu tuk je bila gjava s prve strani Ljudi iz Bamasa narbuj skarbi, kaj bo z nekdanjo gjavo. An v petak v Spietre jih je bluo puno. Dosti ljudi je bluo iz vsieh dolin an med njimi so bili tudi Številni aministratorji, v parvi varsti špietarski, sauodenj-ski an podutanski šindaki Bruna Dorbolò, Lorenzo Cernoia an Giuseppe Si-bau. Vsi so z velikim inter-sam poslušal. An lahko di-jemo, de jim je biu projekt všeč, saj nie bluo čut obe-dnega naspruotnega glasu. Tel je do sada narbuj velik an zanimiv projekt za razvoj naših dolin: 63 hektarjev povaršine, 15 milijard investimentu za narest park, 30 dielovnih miest v kratkem cajtu, pu milijona obiskovalcu na lieto... Tele so samuo nekatere informacije, ki so jih v petak dal v Spietre geolog Toniutti, geometra De Faccio, do- ktor gozdarstva Gian Dre-ossi an sam pobudnik projekta Stefano Piccini. Povi-edu je, de tel je njegov naj-buj pomemben projekt, kar ni majhna rieC, Ce pomislimo, de je na področju paleontologije an fosilov adan od najveCjih ekspertov od cielega sveta. Guoriu je o povezavi parka z univerzo an Suolami, pa tudi s Postojansko jamo (od Barnasa do Postojne, mimo Tolmina, je samuo adna ura an pu poti, je podCartu), saj če se skupaj predstavita na evropskem an svetovnem tarži-SCu imata veCje možnosti uspeha. Saj meje v kratkem med nami ne bo veC, je po-viedu . Projekt je šele v prvi fazi, že sada pa se zastopi, de Ce rata resnica bo kiek lie-pega. An okuole parka lahko zrastejo nove iniciative, ki nam pamesejo zaslužak, zatuo bi bluo trieba se hitro zaCet gibat an še posebno diet kupe moCi. Kako je politika nezanimiva Obstaja kar nekaj resnih razlogov zato, da lahko zapišem, kako je politika nezanimiva. Ne vem, Ce je to resnica ali vtis, ki ga dajejo mediji. Dejstvo pa je, da me branje Časopisov o politiki dolgočasi, vCasih že kar odbija. Kako je namreC mogoče, da bi se ljudje navduševali nad naslovi, ki dva dni po referendumih napovedujejo novo rojstvo KD. D'Amonijevo tretjo republiko. Ciampijev poziv, naj se spremeni volilni sistem, D’Amatove predloge o nemškem volilnem sistemu in o možnosti spreminjanja “par condicio”, o Berlusconiju, ki po nedelji odpira možnosti glede nekaterih sporazumov z veCino in manj glasno zahteva nove volitve, o Finiju, ki skuša zatemniti dejstvo, da je bil med pobudniki referendumov itd. Ob naslovih, ki napovedujejo ostre taktične igre “na vrhu”, se vrstijo komentarji o antipolitiki in o tem, da ljudje ne zahajajo na volišCa. Dovolj je, da prebereš naslove ob komentarju in veš, zakaj. Ne bi vedel, Ce so za vse krivi politiki, ali pa Ce ni krivda tudi pri novinarjih in poročevalcih, ki pišejo le o spletkah na vrhu in opuščajo poročanje o Zi-vljensko pomembnih problemih. Morda bi morali tudi mediji zmoliti kak mea culpa. Dejstvo ostaja, da se Človek težko navdušuje nad vsakodnevnimi dovtipi, predlogi, polemikami, ki prikazujejo rimske palaCe kot gadje gnezdo, kjer vsi mislijo le na to, da bodo povozili tekmeca: tako tistega v lastni koaliciji kot onega iz nasprotnikovega brega. Starejša Zenska mi je zaupala, da po dolgih letih v nedeljo Sabato 27 maggio nella sala polivalente Corso di yoga a Clodig Od 25. do 27. maja v gledališču Giovanni da Udine “Farie di maj” Živahna furlanska kulturna scena Sabato 27 maggio alle ore 10.30 presso la sala polivalente del nuovo municipio di Clodig, inizierà il corso di yoga tenuto dal dottor Claudio Masotto. Il corso è indirizzato a tutti, compresi i principianti, maschi e femmine di qualsiasi età. Non si richiedono abilità fisiche specifiche. Chi vuole provare può partecipare ad una seduta di prova, senza alcun impegno di iscrizione. Ogni seduta avrà la durata di due ore (quindi 10.30- 12.30). Claudio Masotto ha fondato l’Associazione Prana a Villanova di San Daniele nel 1986. Dal 1979'si reca annualmente in India dove segue le scuole dello yoga tradizionale himalaiano. In India ha conseguito il diploma di insegnante di yoga. Per informazioni: 0432/ 725062 (Antonella. Furlanska kulturna scena je iz dneva v dan živahnejša in kar množijo se pobude kulturnega znaCaja, kjer odigrava glavno vlogo furlanski jezik. Zanimivo je, da gre za prireditve in pobude namenjene vsem segmentom furlanske družbe. Zato, recimo, je vse veC pobud in že zlasti knjižnih izdaj v furlanšCini, ki jih namenjajo otrokom. Po tradicionalnih barvnih slikanicah se vse pogosteje pojavljajo tudi stripi. Tako so furlanski malčki prav lepo sprejeli strip “Berto lof’, sedaj je na vrsti eden od najbolj znanih italijanskih avtorejv, Altan, ki bo svojo “Pimpo” izdajal tudi v furlanšCini, sicer v prevodu pisatelja Elia Bar-tolinija in Paola Patuija. O živahnosti furlanske kulturne scene pričajo tudi številne prireditve, kjer je poudarek na umetniškem izražanju in predvsem v iskanju novih smeri in nači- nov izražanja. V ta okvir prav gotovo sodi umetniški laboratori “Farie di maj”, ki bo v videmskem gledališču Giovanni da Udine od 25. do 27. maja. V bistvu bodo prikazali novo furlansko umentost na gledališkem , pesniškem, likovnem in glasbenem področju. Med drugimi pobudami velja opozdriti, v soboto 27. maja ob 20.30 uri na furlanski ve-Cer, na katerem bodo predstavili nov CD skupine Flk. ni šla na volišCe ter dodala, da verjetno ne bo šla . veC. Izidi referenduma nadalje kažejo, da politično dokaj pazljivi volilci slovenskih občinah na Goriškem in Tržaškem niso bili tokrat niC marlivejši od italijanskega povprečja. To pomeni, da se tudi najbolj zavzeti poCasi “ohla-jujejo” glede politike. Ugotovitev je banalna. Sam jo meljem v različnih Člankih. Vendar bi moral nekdo vendarle pomisliti tako na vsebino kot na obliko. Ponavljam, ob politikih bi se morali zamisliti tudi poročevalci in šefi tiskovnih uradov strank. Dejstvo je, da celo poklicni novinarji obraCamo strani Časopisov, dokler ne pridemo do športnih strani in spremljamo televizijska poročila ob najrazličnejših opravkih. Mislim, da prevevajo podobna Čustva tudi politike na periferiji, ki marljivo opravljajo svoje odbomiško ali svetovalsko delo in med tisočimi težavami poslušajo o intrigah voditeljev. Kaj lahko misli župan manjše občine, ki se vsakodnevno spopada s tisočerimi težavami o novem sredinskem polu, ki je vsaj dvajseti po vrsti, o de-mokršCanskem vstajenju mrtvih in o podobnih zadevah? Mislim, da je najveC grenkobe med volilci Oljke, ki gledajo, kako drevo usiha med povprečnimi spori voditeljev strank in strančic. Iz tega težko prebavljivega gozda se dviga Berlusconijeva glava. Ni najpametnejši, vendar je v tem trenutku nesporni vodja v lastni koaliciji, kar mu pomaga pri ustvarjanju lastne podobe. Kaj bo jutri, bomo videli. Vsekakor opažamo, da po najrazličnejših državnih uradih funkcionarij vleCejo iz predalov modre majce in vohajo novega šefa.. Corso P. D’Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: CORMONS centrale, fabbricato da riattare per più unità abitative, adatto impresa. CORMONS zona centrale recente ampio bicamere termoautonomo. TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere biservizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere e mansarda in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, da L. 170 milioni. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto, pagamento dilazionato. CIVIDALE loc. “al Galb", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. PREPOTTO (Bodigoi), casetta abitabile con scoperto adatta fine settimana, occasione solo L. 40 milioni. TORREANO villetta su due piani con ampio scoperto. S. PIETRO AL NAT. casa in linea su due piani parzialmente abitabile, L. 60 milioni. S.LEONARDO terreno edificabilc di circa 600mq., buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative riservate. CIVIDALESE tatti di tenero edfficabiB urbanizzati di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi attività alimentari, ottima posizione. PREPOTTO (Casteimonte) casa riattata su due piani con ampio scoperto. Proposte in affitto: S.GIOVANNI AL NAT. villa completamente arredata oon ottime finiture: affitto impegnativo. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato CIVIDALE centro nuovi negozi e uffici di varie superiti. CIVIDALE ufficio di 180 mq. circa in zona con buona viabilità. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisone, Colli Orientali e Collio. Domenica 28 maggio a Villanova delle Grotte (Lusevera) Concerto in grotta Sabato 27 mostra e convegno per il 75esimo della scoperta Era il maggio del 1925 quando i primi esploratori si calarono in un pozzo, scoperto in prossimità della piazza di Villanova delle Grotte in comune di Lusevera. Nei giorni successivi proseguirono le ricerche fino a che scoprirono quella meraviglia della natura che è la Grotta Nuova. Il 75esimo aniversario di quell’avvenimento offre o-ra l’opportunità per una due giorni di studio e di festa. Sabato 27 maggio, nella sede del Gruppo esploratori e lavoratori delle grotte di Villanova che hanno promosso l’iniziativa con il patrocinio del Comune di Lusevera e della Came- ra di commercio di Udine, alle ore 16 si aprirà una mostra fotografica sulle grotte e sull’opera del geologo Egidio Feruglio. Seguirà una nutrita serie di interventi che illustreranno l’affascinante problematica delle grotte e dello sviluppo turistico ad esse connesso. Tra i relatori da sottolineare la presenza del dott. Fabio Forti della grotta Gigante di Trieste e di Albin Debevec, direttore del parco e delle grotte di San Canziano - Škocjanske jame. La giornata di sabato si chiuderà con una festa in piazza ed il ballo con l’orchestra Mediterranea. Domenica 28 maggio, nel suggestivo scenario della Grotta nuova, si terrà alle ore 11.45 il Concerto in grotta a cui parteciperanno il Quintetto d’ottoni dell’Orchestra filarmonica del Friuli-Venezia Giulia ed il coro Alpini di Pas-sons. L’ingresso è libero. novi matajur f Kroncikci Četrtek, 25. maja 2000 ^ J JL ... ^/V!/\7sfo jih prave... Tu nediejo že zgu-oda an karabinier je Su votat. Pasalo je vič ku pu ure, ki je biu šele tu kabin. Zatuo predsednik ga j’ poklicu an mu kuazu, de Ce je dau njega voto naj pusti fraj kabino, ker je puno judi, ki Čakajo. - Ja, ja, gaspuod predsednik - je odguo-riu karabinier - sem že dau muoj glas, nomalo “ja” an nomalo “ne”, pa Čakam te druge tri! - Kere tri? - ga je radoviedno poprašu predsednik. - Eh, pogledite tle, ka’ je napisano: “Piegare la scheda in quattro”!!! Policija je uSafala adno od “tistih” Zen na očitnem diele na ciesti an jo pejala naglih na sodiSCe. Mladi sodnik nie viedeu, ki narest, ker buoga Zena je bila že nomalo par lieteh an vsa prestrašena. Zatuo je poklicu adnega buj starega sodnika an ga vprašu za pomuoC. - Ima okuole šestdeset liet - je jau mladi sodnik - an se mi tudi nomalo usmili. Na viem dost ji dat. Ti, dost bi ji dau? - Mah, Ce ima okuole šestdeset liet - je odguoriu te drugi sodnik - ne vic ku deset taužint! ! ! *** - Kuo more tuole bit - je zaueku Giova-nin - mi stuort plaCat petstuo taužint na dan za adno kambro? - Zatuo ki, gaspuod Giovanin - v tisti ceni so ukljuCene tudi jedila. - Ke*e jedila ., C£ nismo nikdar tle jedli ist an moja Zena! - Sa’ viem - je odguoriu direktor od hotela - pa jedila so ble na vašo razpolago, so ble parpravjene za vas! - Oh, Ce je takuo -je jau Giovanin - vi mi muorte dat šestuo tau-Zint na dan, ker ste snubu z mojo ženo Milico! - Pa kuo sem snubu z vašo ženo, Ce jo nisem nikdar še taknu! - Oh niC me ne briga - je odguoriu Giovanin - pa je bla na vašem dišpožicjonu! Buohloni Franco za toje “tiho” dielo Daržajmo Čedne vasi Naše vašCine so pru lepe, še buj luštne pa so, Ce se jih darži Čedne. Našim ljudem je všeC imiet vse okna an pajuole oflokane z rožami, pa tuole nie za-dost, kor daržat Čedno an kjer je od vsieh. Spietarska kamunska aministracjon Ze vic liet skarbi za de bo takuo an de vsak kamu-njan parskoCe na pomuoC za oCet an kjer je kamunske brez Čakat, de nardi kak drug. Pru za tuole je organizala tudi ’no manifestacjon, “Ambito in fiore - balcone fiorito” an ankrat na lieto za zahvalit ka-munjane jih zbere na sedežu kamuna an jim šenka ’no roZo. Iz lieta v lieto stvari so šle na buojš an seda so pru vsi, ki se trudjo za ' daržat luštne an Čedne vasi. Lietos špietarski aministratorji so poštu-dieral ’no novuost: parklical so na pomuoC tudi osnovne Suole, ki so na njih teritorju an jim dala posebno nalogo (un compito particolare): "Adotta un’aiuola”. Otrokam so dal vse kar kor za dielat v varte an tudi flance od roz ’. Otroc so bli zio veseli tega an hitro so oCedli vse “aiuole”, usadil so roZe an seda jih hodejo zalivat an pliet. Tisto nediejo, ki so šenkal rože kamunja-nam an flance šuola-rjam, za arzveselit vse prisotne, so poklical gost otroke an mlade, ki hodejo v Glasbeno Suolo v Spietar. Vse je pozdravu podžupan Blasetig; asesor Nino Ciccone je pa poviedu an par besied gor na smeti, kakuo jih metat proC an kakuo se morejo le te nucat na pametno vizo (glažuno, plastiko, karto...). Med nam se skrivajo taj-šni ljudje, ki se na bojo nikdar hvalil an pravli, ka’die-lajo. An dielajo, ku mruje, celo življenje, ne samuo za nje, pa za vso skupnost. Tiho an muCe, brez vprašat niC obednega an Ce jih za-hvaleš an pohvaleš, še poar-deciejejo an diejo: “ Ah nie niC, nie niC.” Pa de bi jih na bluo... bi bluo zaries hu-duo. Tajšan je naš Franco Cemotta - Lienartu iz Doli-enjanega. Lieto za lietom je “že” petdeset liet, ki gode vsaki guod v cierkvi v Koz-ci. Imeu je 18 liet, kar je za-Ceu se uCit. Njega meštri je biu don Foraboschi. Od te-krat, ki gaspuodu je pasalo v tisti fari. Med telimi pre Anjul, pre Riko, don Remigio, potlè mladi Rino Mar-chig an seda don Azeglio. Pa na organo je godu nimar le on, Franco. “Ja, vsak gaspuod je imeu svoje fote, pa smo šli nimar dakordo, na koncu smo se nimar zasto- pil” nam je jau Franco. Pari lahko gost v cierkvi, pa nie takuo, zak vsak guod ima svoje posebne piesmi an se ji kor lepuo nauCit, se na zgrešit... poštudierita samuo, de vsako nediejo, vsak guod bit atù an gost. Za ga zahvalit so mu farani iz Kozce, kupe z ga-spuodam Azegljam, šenkal ’no plaketo. Zgodilo se je na lietošnji Veliki noC an Franco je biu zlo ganjen. “Seda bom nomalo buj par mieru, kajšankrat bom mu an parmanjkat zak je ’na mlada CeCa, Anna Ber-nich, ki zvestuo je parskoCi-la na pomuoC an zna lepuo gost, je zlo parljudna an parpravjena. Ja, seda, ki je ona, san buj par mieru” nam je še jau Franco. Franco, še ankrat Buoh Ioni od vsieh tojih faranu an tudi od vsieh nas, ki te poznamo an vemo, kakuo si pridan an kar je kaka druga parložnost, ku naš Senjam beneške piesmi an druge beneške prireditve. Za naše pravice tudi mali Mitja in Tonina Cekova Se je zbralo puno Benečanu v Tarstu v saboto 6. maja, na veliki manifestaciji vsieh Slovienju, pa tudi Italijanu, ki nam stoje blizu, za vprašat, de naj nam dajo tisto globalno zašCito, ki jo Čakamo Ze lieta an lieta. An med njim je biu kaj-šan takuo nagu, de je ujeu na objetiv te narbuj mike-nega an te narbuj “veliko” beneške skupine: puobic je Mitja iz Petjaga (mama je Flavia MaConova iz Marsi- na, tata je pa Igor iz Milj) an novemberja je dopunu parvo lieto življenja; ta “velika” je pa Antonia -Tonina Cekova iz Malega Garmikà, ki Cez kak dan, v petak 2. junija dopune 82 liet. Tela je ’na parložnost za ji uošCit vse narbuojše za nje rojstni dan, de bi bla nimar takuo kuražna an dobra, kuk je bla do seda. Mitja, tudi tebè želmo, de bi bla toja Življenjska pot duga, duga an vesela, vesela. Rod družine Matteucig iz Seucà se je vamu v rojstne kraje Nas je paršu gledat profesor Giorgio Matteucig iz Seucà, ki pa Živi v Napoli an ponosno an veselo nam je poviedu, de je ratu nono. Poviedu nam je, de po 89 liet se je spet rodiu an Matteucig (njih družine) v naši pokrajini. “E’ un ritorno alle origini” nam je jau. Njega sin Alexandros se je vamu v rojstne kraje njega tata an seda živi v Azli kupe z njega Zeno, ki je Immacolata Foi iz Vidma. Seda sta imiela adne- ga puobcja, ki se klice glih ku nono, Giorgio. Na sviete je paršu v sriedo 17. maja, nomalo pred pudnevam an hitro so mu nardil fotografijo, ki jo videta. Je an velik an moCan puobic an za njega rojstvo se vesele Mlada viejca družine Matteucig bo živiela tle doma ne samuo tata an mama, pa tudi noni Giorgio an Aurora an “strici” an “tetè” Giovanni, Rosalia Anastasia, Belisario, Andrea Orazio, Giustiniano an Germano, potlè še noni iz Vidma Ottavio an Giovanna Foi kupe s “teto” Marianno. Giorgio bo seda Ziveu v Azli, pa marna an tata mu napravjajo “gniezdo” v Kozci, v hiši kjer je Ziveu puno liet Rino MarkiC. “An tudi tuole se mi pari zio lepuo” je jau nono Giorgio. PuobCju želmo vse narbuojše v njega Življenju, mami an tatu Čestitamo. novi mata j ur četrtek, 25. maja 2000 6 La Slavia Italiana di Podrecca e i pregiudizi dei friulani nell’Ottocento Forse la nostra storia decide di voltar pagina Minimatajur «Un signore di Cividale, nel Friuli, ha scritto un libro nel quale ha l’aria di rivelare l’esistenza di un microbo che minaccia di invadere l’Europa, e che senza aver nulla in comune con quello del dottor Kock, produce in altri campi gli stessi effetti», così fu presentato sul “Fanfulla” il 25 luglio 1884, da un tipo che si firmò Don Siovino, il libro “Slavia Italiana” di Carlo Podrecca, che non per niente fu chiamato a sua volta “avocàt dai sclàs”. Il “Fanfulla” negava il temuto pericolo che questo bacillo potesse invadere l’Europa, poggiando la convinzione sul fatto che i «pochi Slavi paesani, ... Sono quattro o cinque migliaia di contadini disseminati nell’alto Friuli che parlano lo slavo come io parlerei l’ottentotto, cioè, un gergo barbaro di una lingua barbara, che farebbe strabiliare un professore di Pietroburgo e costringerebbe il Bano di Croazia in persona a domandare un interprete» (C.Podrecca, Slavia Italiana - Polemica, 1887). Podrecca rispondeva irritato su “Forumjulii” con la già discussa citazione di Baudouin de Courtenay. La critica più estesa ed approfondita al libro di Carlo Podrecca - in ultima analisi scopertamente aderente alle idee espansionistiche del nazionalismo italiano -venne pubblicata nel 1884 sul “Ljubljanski zvon” da Simon Rutar [firma S.R., nda]. La critica tuttavia non pregiudicò l’assoluzione di Podrecca, come si legge nella conclusione di Rutar a commento delle proposte dell’autore di “Slavia Italiana”: «Così parla un patriota, uomo di antiche radici, per il bene del suo piccolo popolo; un uomo il cui cuore sussulta di gioia quando, entrando in una casa di montagna, un canarino lo saluta con un’arietta •>v slovena (pag.91). - Forse serberemo rancore ad un uomo che nella Slavia veneta, nel Regno d’Italia ha sentimenti tanto vivi e parla con tanto vigore per la sua gente, anche se non ha alcun sentimento e alcuna idea sul nostro stato? - che Iddio ce ne dia molti, molti di questi patrioti da noi in Austria, che amino tanto ardentemente la loro Slovenia, come il sig Podreka a-ma - quella Veneta!». Già, a Lubiana. E a Udine? «Mostro di sclaf! - e-sordiva la “Patria del Friuli” nell’illustrazione degli sloveni da parte dei friulani - ecco la frequente esclamazione delle donnicciuole udinesi quando contrattavano con qualche biondo e segaligno figlio della Slavia Italiana per i fascetti o un carro di legna. I sensali in genere poi, coi loro saluti allo slavo, corrono più in là; e vuotano spesso in sacco delle ingiurie, delle bestemmie, delle imprecazio- Beneške križanke na šilabe Rešitev prejšnje številke ni aggiungendo alla voce stridula una mimica espressiva di strappi, di spinte... e persino di pugni poggiati con una certa delicatezza sulle spalle del paziente. .Chi è dunque lo slavo che noi della città vediamo quivi, ad ogni mercato, e sul quale il nostro popolo minuto, altre cognizioni non ha se non che: essere quegli uomo di corta intelligenza, paziente fino all’eccesso, verso cui può permettersi anche l’insulto?» Eppure: «Eppure anch’esso, lo slavo italiano, è nostro fratello, pur nel senso ristretto che fratelli son tutti i figli di una stessa Nazione; poiché sceso da secoli e secoli nelle nostre terre, se non ha comune con noi la lingua (esso custodisce gelosamente la propria) non pertanto ha con noi buona parte di storia; ed anzi ci furono tempi, nei quali e lui dovemmo di non aver le terre nostre devastate dai barbari; perché furono proprio gli slavi che ci difesero combattendo valorosamente nelle difficili strette dei loro monti a-spri e selvaggi». Podrecca aggiungeva che quel disprezzo non era prerogativa solo delle donnicciuole, ma era esteso alla classe dirigente. Su questo c’è molto da riflettere per capire il mimetismo al quale gli sloveni sono stati costretti, per mostrare per lo meno di essere ottima e passiva carne da cannone. Dopo 116 anni da quelle infuocate polemiche, l’immagine della nostra gente è Ultima pagina di copertina dell'antologia “Pustita nam rože po našim sadit” dei primi dieci anni del Senjam beneške piesmi di Liessa cambiata, certamente dal punto di vista soggettivo (come ci vediamo noi) e forse anche da quello oggettivo (come ci vedono gli altri). L’autostima ha un valore immenso se riguarda i valori intrinseci e non quelli posticci, il volto reale e non la maschera che ci siamo o ci hanno appiccicata. Ecco dunque che “il gergo barbaro di una lingua barbara”, è diventata — se non proprio “la madre delle lingue slave” che è una evidente esagerazione — la “dolce favella”, negletta o no, di cui forse oggi si sente l’amore o la nostalgia, proprio nel cuore della comunità, i giovani e per ^i più diplomati, come ce lo racconta un altro Ruttar, non da Lubiana, ma da San Leonardo, nel libro “I diplomati della Slavia”. Il libro è ricco di dati non sempre di facile interpretazione, le tabelle statistiche sono ovviamente complesse e vanno spiegate dall’autore, come del resto fa in diretta su questo stes- Kotič za dan liwùi jazek Matej Šekli i Te tèdan, ka prišal, somò poznali forme za wse tri sjorte nùmarjuw (singoiar, dual anu plural) za te moške biside (kostanj0). Te moške biside so tu-w singolarju čenče nine vokale ta-na kunce (-0) {dan kostanj0). Tu-w dualu ni se rivawajo na -a (dwa kostanja). Tu-w pluralu ni majo ta-na kunce največ čas -avi (triji kostanjavi), morajo met pa -i (triji koiorji, wtióaci, skakji, citirawci) anu -ji (triji pdrstji, dèdji, pasji). Te moške biside na -0 dan kostanjp - dan0 zreli kostanjp dwa kostanja - dwa zrela kostanja triji kostanjavi / wtièaci / pasji - ni zreli kostanjavi Provejmò vibrat bisido, ka gre prow! 1. Tawla je paračana za dwa (človekp). Ta-na njéj so dwa (plàtd), dwa (pirunp), dwa .............. (nužečp/ružečd) nu dwa ............ (mug’ul0). 2. To so....................(dan0 slabi temp0). 3. Jzdé man dwa..................(riisi fibrinp) po ro- zojanskin. 4. Ta-na tawli so ostali kòj tri'................(mihki češplinp) anu dwa................(tardi kostanjp). 5. Jsa cirkuw ma dwa..................(visoki tiiranp). 6. Litus si si kiipil dwa..............(nòvi wantp). - Kòj dwa, tu-w mimu armarunu so štirji ................. (nòvi want0). 7. Tu-w naši dulini so...................... (dan0 lipi zaléni tarenjp). 8. PojUtréh tu-w gozde si videl dwa.................... (mladp samjakp). Kaku to jè rawnu? 1. človeka, piata, piruna, nužiča/ružiča, mug’ula; 2. ni slabi tempavi; 3. riisa fibrina; 4. mihki češpli-navi, tarda kostanja; 5. visoka tiirana; 6. nòwa wanta, nòvi wantavi; 7. ni lipi zalèni tarinjavi; 8. mlada samjaka. Za paračat jsò so nan pomagali librinavi, napisani od profasòrja Hana Steenwijka. so giornale. Più facili i grafici di sintesi: nella definizione dell’identità etnolinguistica della popolazione della Slavia, che viene definita ‘italiani’ senza aggettivi dal 16,5 per cento dei diplomati, ma ‘sloveni delle valli del Natisone’ dal 51,6 per cento, slavi dal 16 e semplicemente valligiani da quasi il 10 per cento. Parlando ciascuno di se stesso il 36,9 dei diplomati si pone tra gli sloveni delle Valli del Natisone, il 26,5 tra gli italiani, il 15 tra gli slavi e l’11,3 semplicemente tra i valligiani. Riguardo alla lingua, abbiamo letto i dati nello scorso numero del giornale, ma dalle risposte possiamo forse dedurre, oltre che le indicazioni operative per la sopravvivenza della lingua locale - l’auspicio, il desiderio o la proposta - affinché essa cioè si mantenga in vita e riprenda addirittura vigore? Non ho trovato questa risposta esplicita, ma tutto questo affannarsi a indicare soluzioni al problema mi permette di dire, che sì, che la ‘dolce favella’ merita interventi di questa o quella natura perché non si inaridisca o addirittura scompaia. (Scritture, 49) Paolo Petricig Sreča moja si ti Vstani gor dekle veselo, daj mi hitro svoj poljub, ker jaz grem v juško deželo, v sarcu nesem svoj obup. Ko zadost bom jaz zasluzu, k tebi spet se bom varniu in pred tabo se zaduZu, da le tebe bom ljubiu. Sarce moje hrepeneče zmieraj tebe si Zeli, po vsem svetu iskal sem sreče, sreča moja pa si ti. Po vsem svetu iskal sem sreče, sreča moja pa si ti. Izidor Predan 1978 novi matajur Četrtek, 25. maja 2000 7 — Spo~ Risultati Esordienti Audace - Palmanova 2-2 Pulcini Audace/A - Ancona/A 4-3 Audace/B - Ancona/B 0-6 Amatori Reai Filpa - Bar Apogeo 1 -0 Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Forno rurale 0-3 Gs Danieli - Pol. S. Leonardo 0-3 Pallavolo femminile Martignacco - Pol. S. Leonardo 2-3 Pol. S. Leonardo - Dps Informatica 3-1 Prossimo turno Pulcini Assosangiorgina/A - Audace/A Assosangiorgina/B - Audace/B Gaglianese/A - Audace/A Gaglianese/B - Audace/B Amatori Reai Filpa - S. Daniele Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Aquilejese Pallavolo femminile Azzurra - Poi. S. Leonardo Classifiche Pallavolo maschile Caffè sport 65; Credito cooperativo 58; A-quilejese, Forno rurale 54; Polisportiva S. Leonardo 42; Mortegliano 41 ; Anni verdi 37; Buja 33; Martignacco 28; La Grotta, Gs Danieli 25; Team Rojalese 24; Ugnano 17; BIm Grandi cucine 1. Pallavolo femminile Selena Lif 59; Polisportiva S. Leonardo 53; Elleti 48; Dps Informatica 47; Levoni, Giovanelli 43; Azzurra 40; Alla Terrazza 32; Martignacco 28; Pav Remanzacco 20; Dal Mar 11; Pav Bressa 8; Fluid System 0. Le classifiche dei campionati di pallavolo sono aggiornate alla settimana precedente. L’Audace conclude il campionato sconfiggendo ai calci di rigore la formazione di Palmanova Esordienti, Il pareggio dei tempi regolamentari determinato da Berdussin e Clinaz G.S.L. AUDACE 2 PALMANOVA 2 Audace: Alessandro Sessa, Francesco Busolini, Mattia Cont, Simone Para-van, Manuel Berdussin, Si-mone Clinaz, Luca Losza-ch, Almedin Tiro, Alessandro Predan, Isacco Chiabai, Alessandro Filao-ro. Merso di Sopra, 20 maggio - Si chiude con una vittoria ai calci di rigore la stagione degli Esordienti dell’Audace. I ragazzi valligiani, allenati da Antonio Primosig, hanno ottenuto contro il Palmanova il terzo risultato utile consecutivo nonostante le numerose assenze che hanno costretto a far scendere in campo A-lessandro Filaoro, portiere dei Pulcini, nell’insolito ruolo di centrocampista che Kras se bori za obstanek v Al V teku je turnir play-out tudi v namiznem tenisu, kjer se Kras Avalon bori za obstanek v državni Al ligi. Prvi pomemben korak za dosego tega cilja so Krasove namiznoteniške igralke opravile minulo soboto, ko so na domaCem igrišču v Zgoniku premagale ekipo Albano Laziale. Rezultat 5:4 zgovorno priča o tem, da sta si stali nasproti zelo izenačeni ekipi. Gostujoča ekipa je celo vodila z rezultatom 4:1, potem pa so domače igralke zbrale dovolj energije in koncentracije, da so potek srečanja obrnile sebi v prid. Dobro sta se odrezali zlasti Daša Bresciani in veteranka Sonja Milič. S to zmago je Kras že na pol poti za obstanek v najvišji italijanski namiznoteniški ligi, povratna tekma v Albano Laziale pa je na sporedu četrtega junija. Alessandro Sessa peraltro ha saputo ben interpretare. Alla loro ultima esibizione in categoria (il prossimo anno passeranno ai Giovanissimi), sono risultati determinanti il portiere Sessa ed il difensore Berdussin. Anche in questa gara la dea bendata sembrava voltare le spalle ai locali che, dopo essere passati in vantaggio al 15’ con un calcio di punizione calciato magistralmente da Berdussin, sono stati raggiunti al 18’ dai gialloamaranto. Al 22’ gli ospiti si portavano a condurre. L’Audace andava vicinissima al pareggio al 25’ ancora con una punizione di Berdussin che si stampava sulla traversa. I-niziava la ripresa con gli azzurri protesi alla ricerca del pareggio. Gli avversari, effettuati alcuni cambi, erano avvantaggiati sul terreno diventato pesantissimo. Dopo aver centrato un altro palo al 15’ con Predan, l’Audace pareggiava i conti con Simone Clinaz, abile a ribattere in rete una respinta della difesa ospite sulla conclusione di Predan. La gara si chiudeva senza sussulti e per decretare la vincente si rendevano necessari i calci di rigore. Dopo la prima serie di cinque tiri dal dischetto chiusa in parità (a segno per i locali Berdussin, Predan e Clinaz) toccava a Sessa, che non sbagliava. Il portiere locale successivamente parava il rigore degli avversari. Toccava quindi a Paravan portarsi sul dischetto per il rigore decisivo. Il giocatore trasformava con freddezza tra la indescrivibile gioia dei ragazzi che ritornavano negli spogliatoi da vincitori, (p.c.) Medie di S. Pietro, trionfo nel rugby Successo nel trofeo “Matteo Cosolo” Si è rivelato un insperato trionfo il debutto nel rugby, sport duro e onesto, della squadra delle Scuole medie di S. Pietro al Natisone. I ragazzi, coordinati dal rugbista Marco Pellegrini e dalla insegnante Claretta Boemo, hanno dominato il Primo Trofeo “Matteo Cosolo”, manifestazione tenuta in memoria di un giovane rugbista friulano prematuramente scomparso. Il torneo ha visto in lizza sei squadre: la Scuola media “Randac-cio” di Monfalcone; la squadra A e B della scuola media “Marconi” di Udine; la scuola me- dia di Pasian di Prato ed i ragazzi di San Pietro. I giovani beneciani hanno sbaragliato tutti gli avversari con una facilità che fa riflettere su quali prospettive potrebbe avere qui nelle Valli la nascita di una squadra di rugby. A tornare da Udine con il Trofeo sono stati: Samuele Alessandro, Valentino Alessandro, Manuel Berdussin, Simone Beuzer, Alex Cernet, Francesco Cendou, Gabriele Dorbolò, Fabrizio Gariup, Valentino Gu-lion, Luigi Laregina, Gabriele Gubana, Cosimo Miorelli, Giovanni Tunini e Gabriele Vogrig. Sabato giornata di grande calcio a S. Pietro Un torneo dedicato a monsignor Venuti Saranno le squadre degli Esordienti di Union ’91, Percoto e Audace a giocare il “l2 memorial Monsignor Francesco Venuti” in programma al polisportivo comunale di San Pietro al Natisone, sabato 27 maggio, con inizio alle 14.30. Questa nuova iniziativa è volutamente intitolata ad uno dei fondatori ed animatori dell’Unione Sportiva Valnatisone, nata nel lontano 5 luglio 1945, al temine degli eventi bellici, e che anche ai giorni nostri riesce a dare ai giovani locali un punto di riferimento ed aggregazione. Il pomeriggio sportivo proseguirà con la finalissima regionale Juniores valida per l’assegnazione del “3e Trofeo Angelo Mocari-ni”. Alle 16 scenderanno in campo le formazioni degli Juniores del Ruda e del Venzone, vincitori dei propri gironi eliminatori. Per chiudere la giornata si giocherà alle 19, il “2B memorial Angelo Speco-gna” riservato agli Over 35. Per questa seconda edizione hanno dato la loro a-desione i campioni uscenti dell’Unione Sportiva Valnatisone, gli avversari tradizionali dell’Unione Sportiva Torreanese e dell’Associazione Calcio Cividalese (classificatisi nell’ordine nella scorsa edizione), ai quali si è aggregata l’Associazione Calcio Azzurra di Premariacco. suggello dal dischetto S. Daniele, ultimo ostacolo per 0 Reai Ultime fatiche per i Giovanissimi dell’Audace che hanno giocato ieri sera a Merso di Sopra la semifinale delle finali provinciali per società pure ospitando l’A-stra ’92. La vincente della sfida di Merso giocherà per il titolo, martedì 30 alle 19, a Digna-no al Tagliamento contro la vincente tra Biauz-zo e Cometazzurra. Domani sera, venerdì 26, alle 20.30, a Udine l’Audace giocherà i quarti di finale del torneo notturno di S. Gottardo contro il Pozzuolo. La squadra A dei Pulcini con l’allenatore Paolo Cencig e l’accompagnatore Carlo Cumer I Pulcini/A hanno battuto l’Ancona dopo una gara tiratissima giocata su un campo pesantissimo. Tre reti di Alessandro Predan ed una di Andrea Chiabai, oltre alle grandi parate di Denis Delič, hanno fatto la differenza. Senza storia la gara della formazione B, scesa in campo con numerosissime assenze. La squadra Pulcini ha passato le eliminatorie del torneo di Pradamano classificandosi prima dei girone a pari merito con l’Ancona, anche se per il primo posto la differenza reti ha favorito gli udinesi. Il Reai Filpa di Pulfe-ro, nella semifinale di ritorno contro il Bar Apogeo di Carlino, ha ribadito la sua superiorità grazie ad un gol realizzato da Fa-zio. Sabato 27 maggio, alle 17, a Tramonti di Sopra i rosanero del presidente Claudio Battistig si giocheranno la finalissima valida per il titolo regionale con il San Daniele. Le due società, pluridecorate, in questa categoria sono entrambe un’istituzione avendo giocato nei vari campionati sin dalla nascita degli amatori del Friuli collinare (p.c.) — Kronaka = Miedihi v Benečiji 8 novi mata]ur Četrtek, 25. maja 2000 Upamo, de nas na zapusti Pridi tudi ti na 7. pohod prijateljstva v Cenebolo 18. junija bo mednarodni pohod paijateljstva, ki ga or-ganizavajo kulturna društva Lipa an Monte Juanaz iz Ce-niebole. Ob 8.30 se zberemo v Cenieboli za se pejat v Po-dbelo. Parva skupina, tista, ki puode iz Podbele do Cenie-bole začne hodit ob 10. ur. Le ob tisti uri, pa iz Robidišča, se dene na pot druga skupina, ki prehode samuo 7 kilometru. O pudan, bo v Cenieboli pastašuta za vse an potle pa nagrajevanje an kulturni program. Za se vpisat je cajt do 11. junija an se moreta vpisat al v Cenieboli (tel. 0432/728709) al par Adu Cont (tel. 0432/728545). Informacije za vse Guardia medica Iz Vidma v Čedad: Vsi videmo an vemo, de telih zadnjih 50 liet naše doline an vasi se spraznu-vajo an tela nasrecja niema konca, Ceglih kajšan nostalgični optimist vidi vsakoan-tarkaj kajšan Zarek upanja. Je Žalostno videt tuole, pa takuo je. Suole po naših vaseh so vse zaparte, vasi tihe an muCecje; se na Cuje vic otruok veselo uekat an letat na gorici okuole korita an vode; se na Cuje vic te stare jih klicat damu. Se kajšan pas po riedko laja, zak se na gibje dost ljudi; al pa se Cuje kako žago na motor bar-liet al kako avto, ki predere tardo tihovnost. Zvonuove se Cuje po riedko zvonit, zaki nie vic meZnarju, al pa še buj zaki nie vic mašniku. Par nas, kar an mašnik muarje, videmska škofija na misli pošjat drugega; da tu ruoke te bližnjemu farno- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Ccdad / Cividale Folostavck in tisk PENTAGRAPH srt Ulica/Via Tavagnacco 61 Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 2iro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI; I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% štru an tisto prazno faro takuo, de buog famoštar ima na harbatu an štier fare. Tuole se gaja v sauodenjski dolini kjer tisti, ki od začetka je biu tarCmunski famoštar, zdaj je tudi matajurski, sovodenjski an bamaški (za Gorenj Bamas) famoštar an vsak konac tiedna bi muoru mašavat manjku sedam krat. Se mi zdi, de tuole bi na moglo bit po kanonskim zakonu an takuo, mi pravejo, de vsake tri tiedne muore preskočit adno nedeljsko mašo an jo maševat tu saboto. Naši mišjonari hodejo dol po Afriki preobraCjat viero tistin juden, ki živijo veselo njih viero an naši vi-emiki niemajo pa obednega pomaganja, so zapuščeni. Do malo cajta od tegà, monsinjor Paskual Gujon, Ceglih zlo napri z lieti, je dajau njega pomuoC an je mašavu v guodih v cier-kvah Starmice, Matajurja an Gorenjega Bamasa, zdaj pa, ki je muoru pustit sveto službo, gaspuod BoZo Zua-nella muora sam opravjat cierkuno službo za štier fare. Pre Miljo skarbi za Gorenj Tarbi, Oblico an Stuo-blank, pre Azeglio za Koz-co, Liesa an Topoluove, an takuo napri. Al so oni, ki necjejo pomaganja (telega pa na vierjem) al pa je vi-denski škof, ki necje videt IMPORTANTE perso orologio da uomo Omega, grande valore affettivo, sul sentiero che porta a San Martino (Prievaio). Bella ricompensa a chi lo ritrovasse. Tel. 0432/723228 kuo so reci. Tista parabola od pastierja, ki išCe to zgubljeno uco so jo pozabil, gledajo rajš tiste 99, ki imajo blizu sebe. Je pozabu videmski pastier, kar je biu obeCu, kar je paršu na obisk v naše fare. Posebno naši te stari tarpjo za telo situa-cjon. Se Cujejo zapuščeni an zavarZeni. Pravejo: Nie še nedelje brez maše. An Buog nas preča zapusti. Al bo tuole ries? Kar so prerokoval ti stari se je vic-krat zgodilo. Pa te zadnji famoštar, ki je ostu na more vic, ku tiste, ki Ze diela. Vidim v rimskim jubileju tauzinte an taužinte vier-niku, ki se gibjejo an tle par nas se pa zgubljajo. To nie za nas lieto jubileja. Bo trieba, de svet Petar an Jezuš prideta nazaj po naših vaseh za videt, ka se an Buog gaja. Zaki pa Buog nan na pride na pomuoC an na po-šja on kakega mašnika tu nediejo za potroštat tele ju-di, ki se tišCjo za našo zemljo, ku ostrika za kaman? Zdaj slovienski jezik nie vic problem zaki skoro po vsieh cierkvah (na škodo) se mašava po italjansko. Kjer nie vic naših mašnimi mi sprimemo radi an te Carne. Tole prošnjo pošjamo videmskemu škofu. Ce nas bo teu poslušat. Janez M. VENDO Sulky rosso in buone condizioni, prezzo interessante. Se interessati telefonare allo 0432/709040 DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an òetartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, òetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v òetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v òetartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, òetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviòer do 8. zjutra an saboto od 10. zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v òetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v òetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an òetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, òetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, òetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, òetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an òetartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v òetartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad.................7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinjerji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Speter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo 787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost.... .727281 | Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. MAJA EK) 2. JUNUA Podboniesac tel. 726150 Premaijag tel. 729012 Skrutove tel. 723008 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali cas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Bierme an obhajila tle par nas Kar prideta miesca maj an junij, po družinah, kjer imajo otroke je nimar vic truda, ku po navadi: so zadnji dnevi Suole, za nekatere so izpiti, esami, so nastopi za pokazat, ka’ se je otrok navadu v teku lieta, Ce hode se uCit kiek posebnega (glasba, telovadba, ples, judo...). Al pa še kiek druzega, kot so obhajila an bieram. Tle publikamo dvie fotografije, ki nam kažejo otroke špietarske fare, ki so se parvi krat obhajal. Zgodilo se je, takuo ki smo bli Ze napisal zadnji krat, v nediejo 14. maja. Bluo jih je zaries puno, 25! Na drugi fotografiji videmo pa te mlade, ki so se biermal v Lažeh v nediejo 7. maja. Blizu njih so tudi pomoCnik videmskega škofa an njih nunci an nune (santolni).