List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 golil. 50 s., za četrt leta HO sold. Kdor sampo-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica'* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi *
naj se blagovoljno pošiljajo opravuiitvo v nunskih ulicah h. štev. 38G. Vse po-šiljatv** naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilu samo enkrat natisne, H sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Nagovor g. predsednika dr. Tonkli-a
pri obenem zboru društva Gorice dne 28. maja 1874.
G ospoda !	•
Srčno Vas pozdravljam pri drugem letnem občnem zboru. — Veseli me, da ste došli v obilnem številu, ker to dokazuje, da Vam je mar za društvo in njegove namene
Pri prvem občnem zboru 15. maja preteklega leta je štelo društvo 36G društ-venikov, in damis Vam morem naznaniti, da so je zdatno pomnožilo, ker je doseglo štev. 444. Še bolj pomenljivo pa kot ta lepa številka je to, da ima društvo v svoji sredi veljavne može vsili stanov iz vsili krajev cele poknežene grofije goriške slovenskega oddelka, kar sopet spričuje, da se je društvo »Gorica* priljubilo ogromni večini goriskih Slovencev.
Odbor, ki je vodil naše društvo prvo loto njegovega obstoja, se je prizadeval, da bi vsestransko pravila spolnoval in tako v dosego društvenega namena po svoji moči pripomogel. Vsa djanja odbora in društva Vam bode natanjčneje pojasnilo poročilo o delovanju društva. Jaz naj le površno o-meiiim, da smemo z vspehom našega delovanja za sedaj zadovoljnim biti. — Naj-važniše dogodek v tem preteklem letu so bile direktne volitve poslancev v državni zbor. Naše društvo je postavilo svojega kandidata v kmečkih občinah, in čeravno ni z njim zmage doseglo, je imel njegov kandidat vendar pri prvi volitvi naj več
glasov, in če smo pri ožji volitvi padli,'je bilo to le mogoče, da se je društvo »Soča* zataji vsi svoa javno izrečena načela, združilo s trečo stranko. Ali jo »Soča* steni pravo zadela ali ne, nočem preiskavati, obžalovati je pri tem le to, da .^o Sočani to storili bolj iz osebnega neopravičenega sovraštva do kandidata „Gorice* kakor iz notranjega prepričanja. — V prihodnje bi kaj takega ne smelo biti, ker bi morali priti do prepričanja, da bi narodni koristi bolj vstrezali, a ko bi »Gorica* in »Soča* kot narodna društva vzajemno delalo. To bi se lahko zgodilo, da bi le popustili osebe in osebnosti in stvar samo gledali. Društvo »Soča* pravi,'da je narodno društvo in vneto za napredek in svobodo. Tudi »Gorica* je narodno društvo in vneto za pravi napredek in pravo svobodo toraj v namenu teh društev ni protislovja. Lahko bi tedaj vzajemno delali in gotovo s tem voče vspehe imeli, kakor če eno društvo drugemu nasprotuje. — Nadejati se je, da bodo voditelji »Soče* to sčasom pregledali in po tem svoje postopanje nasproti »Gorici* spremenili. — Tako bi se dala za-željena sloga doseči, svojih načel pa vendar ne opustiti.
Odborova skrb je bila tudi, da bi drnštve-niki imeli kake vidne koristi, in za to se je nakupilo in razposlalo brezplačno nekaj političnih katekizmov med društvenike. V »Glasu* priobčeni sestavki »o javnih knjigah* so se zdeli odboru jako podučljivi, zatoraj so bili ponatisnjeni v posebni knjižici, ki se je društvenikom brezplačno raz-
poslala. Kavno tako so tri peticije društva i do ministerstva jako podučljivega obsežka, in zatoraj so bile tudi te v posebno knjižico po »Glasu* ponatisnjene in se bodo sedaj društvenikom brezplačno razposlale.— Odbor sam pa ne bo nikedar zadosti vspešno delati mogel, če ga ne bodo zdatno podpirali vsi gg. drustveniki, ker le tedaj | bode mogoče namena društva doseči, ako ga bodo vsi društveniki podpirali iu složno sodelovali. —
Zato Vas vabim Gospoda, da vsi po svoji moči odbor podpirate in po namenu društvenih pravil delate. —
Seja je odprta.
Sporočilo o delovanju društva.
Slavni zbori
Število društ.venikov se je od prvega letnega občnega zbora, ki je bil dne 15. maja 1873, od 366 na 444 pomnožilo, iu društvo ima v svoji sredi najveljavniši može vsih stanov, vsili slovenskih krajev na goriškem.
Pri tistem občnem zboru je bil odbor pooblaščen, da imenuje v dozdevnih krajih poverjenike. To je odbor izvršil že meseca junija 1873, imenoval je 51 poverjenikov in jim ob enem poslal poduk za njih delovanje.
Kavno tako je bil odbor pooblaščen, da vse pripravi glede direktnih volitev poslancev v državni zbor.
Da bi odbor izvršil to nalogo, je povabil vse gg. poverjenike, naj bi o tej za-
Novošegno sramotišče.
V imenu omike narod zveličalne! Bil sem še skoraj otrok. Stari ljudje so me vedno zanimali ; poznal sem sivo-lasega starčeka, kateri je uže postaran mož za časa Napoleona Velicega iz ruskega snega komaj svoje osljabljene kosti domov privlekel. Kad sem poslušal njegovo pripovedovanje. Med drugim je pogostoina rad omenjal nek »prajngar*. Kadovedno pra-šam, kaj je to. »Bougre di... zakolne su-rovež, kaj še tega ne veš? Ko jo bil še »prajngar*, lej, vse drugače je bilo; ni j bilo tatvine, ne goljufije, pretepov nobenih : pobotnic za sposojeni denar nij trebalo, ampak če je kedo komu donar posodil, poklical ga je na stran, rekši: Boter-kompar tu imate, pa skrijte, da kedo no zve, da ste si izposodili. Tako je bilo; *pa sedaj? Ca j, vidiš, prajngar je bil velik hlod, po konci v zemlji vtrjen, na naj odličnejšem kraju vasi. Co so kakega hudobneža zasačili, pa marš ! prej kancelijo, klop sem!
berič ! palice v roke i plosk ! pet i dvajset na podplate. I mi smo se smijali, da smo skor popocali. I kaj misliš, da je bil konec? One! Tija na trg so ga vlekli, k hlodu ga privezali, vse se je trlo okoli njega, krohotali smo se mu, da je bilo veselje. Hej, ta je bila kazen, ko se mož nij upal po ljudeh ogledati, ko je tambur od Časa do časa zapel i berič z donečim glasom vzrok kazni naznanil. I to je po več ur trpelo. Potem, potem so se bali.*
Jaz sem za to, da bi se to zopet u-peljalo. Pfui ! slišim iz zlatih ust omikan-cev. Sramota! doni po časopisju. V pričo nedolžnosti kaj tacega delati, javno izpostavljati zločinstvo, mladež pohujševati, povod dajati mladini, da se škodoželjno krohota, da potem za takim hudodelnikom, če se spokori, vedno vsi za njim s prstom kažejo ! O ti nazadnjak, natražnjak, mračnjak, ti črna duša...! odmevalo bi se v zboru to melodično-ubrano petje. — O pre-srčna omika, o moja lopa, zlata omika, ne boj se, v tvojem stoletju, v stoletju, v katerem so blagodejni tvoji žarki vse, tudi najčrnejše kote v/e posvetili, kaj tacega
nij treba zopet upeljevati. Toda, svetujem ti, kupi si veliko »škufo* ter zakri svoj obraz, kajti, glej, tajisti ki tebe častijo, pa te neprenehoma v obraz bijejo, napravili so še hujši »prajngar*, novošegno sramotišče v časopisju. *)
Povsod kjer je politično življenje živahno, znajo postati razne stranke, ki med seboj polemizujejo, se bijejo za razna načela. Med razumnimi i nestrastnimi možmi to nij Škodljivo, da se stvar pojasnuje, toda spoznanej resnici se potem ne sme vstavljati. A kaj se godi v našem časopisju. Če tudi nasprotnika z naj tehtnejšimi dokazi pobiješ, na stvarna uprašanja dobiš naposled bistroumen odgovor : bekkereks ! in kvaks ! je njegov odmev. Se ve, da to je bistroumno! Lahak način da se sitneža znebi. Gospoda, odgovarjajte jasno, določno, možko vedno v dostojnem tonu, psovke pustite na stran, izgovarjati bi se no dale celo v šaljivem listu ne. Sicer bi se dejati moralo: pomikate se na otroško pamet !
*) ..Glas*4 ! Te vrtke ti pošljem zarad tega, ker med vsemi slov. polit, listi, kolikor jih berem, iuiaš naj dostojniše obnašanje: ali če si so ketlaj pregrešil, reči mea culpa ! i poboljšaj se.	Pis.
devi javno menenje pozvedovali in to odboru poročali.
Za bolj važne kraje je pa nasvetoval, naj bi se veljavniši možje v privatno posvetovanje snideli in o kandidatu pomenkovali, ter izid odboru naznanili.
Na podlagi odbora došlih poročil je odbor sklical društvo k izrednemu občnemu zboru na dan 25. avgusta 1873, pri katerem je bil gosp. predsednik društva v skupini kmečkik občin enoglasno za kandidata postavljen.
Društveni kandidat pa ni mogel prodreti pri ožji volitvi glede na združenje društva »Soče* z neko trečo stranko in pa na žalostni dogodek, da so celo nekateri društveuiki »Gorice* svoje društvene dolžnosti pozabivši nasprotnemu kandidatu glas dali.— Vendar pa je bila moralična zipaga na naši strani, ker je dobil naš kandidat pri pni volitvi naj več glasov.
Po volitvah je odbor svojo pozornost obrnil praktičnim vprašanjem, in je pripravil za izredni občni zbor 26. februarja 1874 znane tri peticije do ministerstva ; v speh tih peticij nam še ni znan. Ravno tako je pripravil za današnji zbor sopet jako praktičen predlog, v katerem se bo slavni zbor ravno kar posvetoval.
Tudi za posamezne družtvenike je skrbel odbor, in je nakupil pred volitvami poslancev v državni zbor nad 200 političnih katekizmov, ki so bili med gg. društvenike brezplačno razposlani.
Nadalje je odbor razposlal gg. društ-venikom brezplačno podučljivo knjižico „o javnih knjigah* in sedaj se bode pa razposlala brezplačno knjižica, ki obsega zgoraj omenjene tri peticije do ministerstva. Vsi odborovi predlogi in sklepi občnega zbora so jasen dokaz, da se je društvo natanjčno ravnalo po pravilih, da je pokazalo, da sloni sicer na verski podlagi, a da ni niti mračnjaško niti ultramontansko, ampak skoz in skoz narodno, za pravi napredek in pravo svobodo vneto.
Ako niso bili vspehi delovanja našega društva še velikanski, je treba pomisliti,
A namen je temu spisu, prav za prav vgovarjati osebnim napadom. Da se n pr. javno delovanje naših g. poslancev, koji zastopajo ne samih sebe ampak narod, kri-tizuje, zoper to ne more nihče ugovarjati; vsak naj se sodi kakor zasluži, a v imenu omike ! vedno dostojno ! Da se pred volitvami oseba prerešeta, katere j se misli zaupanje podeliti, je prav, noben noče mačke v mehu kupiti, ali da se oseba psuje, obrekuje, da se morda take reči spravljajo na dan, za koje je vsak le Bogu odgovoren, da se celo telesne napake, ki za duševni boj nijso nevarne, za orožje vzemejo, to nij le nedostojno, marveč tudi nemoralno. I bogme ! v tej zadevi smo napredovali, ponosno se smemo staviti v vrsto naj tri-vijalniših ptujih listov ; nedostojnih izrazov, da se neljubi nasprotniki politično uničijo, je toliko, da bo treba nov slovar ad hoc sestaviti — hvalevredno delo za bodočnost glede zgodovine naše omike ! Gospoda, v imenu omike ! Tako se psujejo otroci na ulici, alias fachini, to bi mej svobodo i omiko ljubnimi možmi ne smelo biti; menim vendar, da naših listov nij tua jo v ro-
da je vsak začetek težek, da društvo še le eno leto obstoji iu da je imelo veliko pro-tivnikov.
Vse to pa uas ne sme oplašiti, ker ako bodemo neutrudljivo, složno, previdno in pogumno delali, in ako bode ne le odbor, marveč vsak društveuik svojo dolžnost storil, bodemo gotovo namen društva dosegli.
Prvi občni zbor je bil tudi naložil odboru, da bi se pogodil z odborom čitalnice, naj bi pripustil eno sobo za odborove seje iu dvorano za občne zbore.
Odbor je ta nalog spolnil in se pogodil s čitalničnim odborom, kteri je Gorici od 1. januarja 1874 prepustil eno sobo za odborove seje iu dvorano za občne zbore proti plačilu 62 gold. za eno leto. Ker so se pa nekateri društveuiki čitalnice na tem spodtikali, je pa odbor dogovorno z odborom čitalnice to pogodbo razdrl in se pogodil, da čitalnica prepusti »Gorici* dvorano za občue zbore proti temu, da jej plača za vsaki zbor 6 gold.
Ker naše društvo nima veliko zborov, je tako še na dobičku.
K koncu moram še omeniti, da je bil od žačetka tajnik društva gosp. Jožef Kragelj, sedanji vikar v Levpi, in da je gosp. profesor Povše po njegovem odhodu iz Gorice tajništvo prevzel.
Kako bi se dalo plačevanje bolnišničnih stroškov občinam polajšati.
Govoril gosp. A. Jeglič.
Slavni zbor !
Zelo občutljivo breme ne le občinam ampak sploh vsim davkoplačevalcem so stroški, katere plačuje dežela za bolnike.
Ti stroški razdelujejo se :
I.	v stroške za bolnike po norišnicah in porodnišnicah naloženi deželnemu zalogu vsled državne postave dne 17. febr. 1864;
II.	v stroške za nojdence, katere tudi deželni zalog plačuje vsled državne postave dne 29. febr. 1868 ;
III.	v stroške za navadne bolnike po
kah otroci, akoravno se sem ter tija zavoha kak spis, ki diši po onih, ki so pred 5 leti, kot gorjan de, še »platničko prodajali*. Se ve da to je pikantno, škandalo-ljubnemu občinstvu je med, s katerem se mu kruh namaže; škodoželjni ljudje se v pest smejajo, sestavec spisa pak velja za bistroumnega, talentiranega ! Zarad tega — i ta je splošen klic — zarad tega novo šegnega sramotišča kedo se bo v javnost upal ? Pošteni možje, ki ljubijo čast i cenijo dobro svoje ime bodo morali odstopiti i naposled bi se moralo pripustiti bojno polje osebam, ki za osebno čast se toliko brigajo kot za lanski sneg, to je nravno propadlim človečetom.
O spisih, ki kinčajo našo časopisno literaturo alla Cismontanus, koji tolikokrat uže odbite historične pravljice zopet premlevajo, pomnožene i pozaljšane našej »na-depolnej mladini* za južino predlagajo, ali pa vse grehe starih časov na dan spravljajo, ne govorim, kajti te mora obsoditi najmehkejši sodnik nrave; ti nimajo druzega namena nego stan i kat. cerkev spodkopavati mladino deinoralizovati i na polzlo pot
javnih bolnišnicah. Ti stroški naloženi so bili deželnemu zalogu vsled minister, ukaza dne 6. marca 1865 št. 6382.
Kako in kaj se je godilo v poprejšnih časih se stroški prve in druge vrste, o tem sporočevati, ni moj namen ; opazujem le, da so znašali stroški:
a. za naše deželane po norišnicah leta	1871	....	13811	gl.	87	sl.
»	1872	....	13970	»	14	»
»	1873	....	14456	»	46	»
Te številke kažejo nam, da ti stroški rastejo od leta do leta in to ne le zarad zvikševanja dnevne takse po bolnišnicah, ampak posebno zarad tega, ker se množi, žali Bog število bolnikov te vrste:
h. stroški za ženske naše dežele po porodnišnicah znašali so:
leta	1871	....	393	gl.	23	sl.
»	1872	....	600	„	91	„
»	1873	....	351	»	48	„
c. in stroški za najdence znašali so v zadnjih 3 letih skupaj 29.653 gl. 46 sol. Vsled že omenjenih državuih postav mora te stroške stalno plačevati deželni zalog iste dežele, v kateri vživa dotična osoba svojo domovuo'pravico.
Povračilo	o tih	stroških	tirja	se na
podlagi dotičnih postav dežel, zalogu na korist le od oseb samih'ali od istih, katerim enaka povračila postava naklada, in vse to le taki at, kadar nezmožnost povračila od strani županstva ni še dokazana: Kadar se izgotovlajo računi in se ne najde njim priloženih spričeval oboštva, u-gotove se sicer stroški, in pošlje se dotična pola županstvu z ukazom, da naj potirja ugotovljeni znesek ali od stranke same, ali od istih, katerim postava enaka povračila nalaga, če je pa nemogoče zarad nezmožnosti na ta način dežel, zalogu v korist kaj potirjati, vrne županstvo brez denarja tako polo se spričevalom vboštva.
Bolnišnične stroške I. in II. vrske ne obsega deželna postava due 3. novembra 1863, in ravno omenjena povračila ne tir-jajo se tedaj iz občinskih denarnic, kar naj
bi slavna županstva nikdar ne prezirala.
«
v
liberalizma spravljati, liberalizma? Kaj še! ampak do duhovitega: pij! jej! žri! jo pripraviti.
Kot ti spisi, ravno tako nevarno i še nevarnejši je za nravnost priobčenje škodljivih škandalov, ki se žalibog! sem ter tija v vsakem stanu gode, kajti ti imajo' pred zastarelimi prednost sedanjosti zase. Koliko zlega da se s tem uči ni, sé ne da dopovedati, odgovornost bo velika ! Mladina posebno preži na to. Le glejte* človeka ki časopise bere, naj boljših člankov varu ne bo bral, prvi pogled vedno velja zadnji strani lista, kjer je navadno repertoire tem rečem, kakor da bi vredništva hotela reči, skrijemo za to, da se vidi. Govorimo pošteno. Kaj je namen tem spisom n. pr.
»K........ a .. .* prijavljanju pohujšljivih
škandalov? Da se mladina svari? Ne, taki škandali so za mladež isto, kar so tako zvaue plastične nesramne podobe v nekaterih glediščih. Sicer, ko hi se tudi morda kaj dobrega s tem pridobilo, pripomoček je slab, toraj ne sme se ga rabiti. — Izgovarjajo se, da s tem hočejo škandale po javnosti vstaviti. Da na tak način boste to
Vse to opomnil sem le mimo grede, kajti namen mi je le, bolj pojasnili bolnišnične stroške III. vrste, t. j. stroške, katere plačujejo * deželni zalogi sicer tudi javnim bolnišnicam pa ne za norce, porodnice in najdence, ampak za navadne bolnike med katere spadajo tudi sifilitični (nesramne bolezni).
Stroški te III. vrste znašali so za našo deželo v zadnjih treh letih t. j. 1871 —1873 skupaj 74.421 gl. 18. sl. kar znaša za eno leto 24.807 gl tedaj dobrih, 6%	6 soldov od vsakega goldinarja
vsih davkov brez vojnih doklad.
Stroške ravno omenjene baže plačujejo deželni zalogi še le od 1. novembra 1855 sem, in sicer edino le javnim bolnišnicam fc. j. takim, katere nadzorujejo dan danes deželni odbori, in tudi le za take bolnike, za katere niso bila primorana plačevati posebna društva rokodelcev, bratovščine, javni zavodi itd.
Premožni bolniki ali drugi po postavi za to zavezani morajo pa povračevati te stroške dežel, zalogu (pri nas sedaj občinskim denarnicam).
Nastane tu vprašanje, kdo da je namreč te stroške poprej plačeval, kajti sedajni dežel, zalogi vpeljani so bili še le s 1. novembrom 1854.
V prvi vrsti prisiljene so bile bolnišnice iskati si povračila pri bolnikih samih; res da ni bilo v poprejšnih letih toliko ljudstva, tedaj tudi ne toliko bolnikov; tudi so bili ljudje trdnejšega zdravja in ni jih iskalo toliko kruha zunaj svoje domovine.
Kar je znalo nar slabejšega za bolnišnice biti, je to, da so večkrat posebno dolgo časa morale čakati povračil posel)no zarad bolnikov iz dežele.
Z a ra d bolnikov došlih jim iz mest, je bilo vse lože j, kajti po mestih bile s;o bratovščine, društva raznih vrst, n. pr. čevlarp, šivarji, kovači, mizarji itd imeli so v vsakem mestu svoja društva, svoje denarnice; v te so donašali na teden kak grošiček od svojega zaslužka, in zarad tega so jim one
dosegli, dvomim zelo, toda drugi poštene jši, dobri pripomočki so vam na razpolaganje. Kjer se nespodobnost godi, ali se je ne more po postavnem potu vstaviti? Kaj, za grehe proti nravnosti, ki očevidno škodujejo občinstvu, ni j nobenih c. k. §§. Bil je nek kmet, menda na Tominškom, ko je v nek c. k. urad prišel pravice iskat. Stopi v sobo uradnijsko ter molče — njegova pritožba je menda bila ovržena, ali pa se je predolgo vlekla — pogledovaje pod vse mize s palico nekaj pod njimi išče. »Očka! kaj delate ?" ga vpraša uradnik. Gospod, pravice iščem, ker je na mizi nij, je morda pod mizo padla", odgovori bistro umni kmet. Evo tak kompliment napravljate z ovo trditvijo c. k. uradom. Ti uradi so bolj skrbni za nravo kot vi, ki škandale javno razglasujete, kajti ti imajo v tacili slučajih skrite obravnave, da se meje pohujšanja ne razširijo. Toraj kedor krivo dela, naj se postavno prejiskuje i dotični po zasluženji kaznuje. — Mi ne provociramo škandalov, kričijo nekateri gospodje. Hm ! Povsodi se kaj tacega godi. Leliko bi se škandali — ko bi jih iskali - iz vseh sta-
plačevale po potrebi: podpore, bolnišnične stroške itd.
Na drugi strani dobivale so bolnišnice povračila stroškov za sifilitične bolnike t. j. za sif. gnance vse in za sif. kmečkega stanu pa le dve tretinji iz državnega zatorja, kar je pa pozneje sploh nehalo zarad odveze sužnosti vsled minist. ukaza od dne 16. novembra 1848.
Pri vsim tem v poprejšnih letih davkoplačevalci vedili niso za bolnišnične stroške, ker ti so došli bolnišnicam večidel po prej navedenih potih; le tu in tam tirjalo se je povračila od občin samih ali od bilše konkorencije.
Breme bolnišničnih stroškov postalo je pa težko še le od časa, kadar so bili deželni zalogi vpeljani, kajti že precej pri rojstvu dana jim je bila naloga, sprejeti stalno vse bolnišnične stroške zapopadane tu pod III. res sicer le javnih bolnišnic, pa kot take postajale so od leta do leta edna za drugo. S tem posadene so bile javne bolnišnice na konja, kajti prva naloga jim je bila, sestavljati po predpisanih obrazcih si dobro dokumentirane periodične račune (četrtali polletne) in na podlagi tih po dovršenem ugotovilu sprejele so precej skupni znesek iz deželnega zaloga.
Od tega časa naprej so dobivale bolnišnice redno, svoje stroške; res so sicer morale po postavi tirjati še vedno povračila v prvi vrsti od premožnih bolnikov samih, od društev itd. pa kmalo je prišlo do tega, da jim je bilo nar ložej dobiti spričevala vboštva, s tem je bila dokazana dornovna pravica, oboštvo itd., vega drugega ni bilo potreba, denar se jim je izplačal.
Vse to poz vedila so pa kmalo rokodelska društva po mestih, da namreč dežel, zalogi plačujejo bolnišnične stroške, ponehavala so nabirati od rokodelcev tedne doneske in na vse zadnje so še celo sama prenehala. Tudi županstvom je bilo kmalo ložej na dotična bolnišnična vprašanja poslati bolnišnicam le spričevala vboštva ne brigaje se, ali zamore bolnik sam kaj plačati itd. in v mnogih dogodlejih se je pre-
nov postregli; pozdeva se mi, da se le grešnik sovraži, akoravno ne vsak. Sicer pak s tem novošegniiu sramotiščem na vsak način postanete deležni škandala, i ravno s tem ker ga priobčujete.
Ne ! ne ! kričijo zopet na to. Za take reči so navadno poslanice, urednijštvo nij krivo, saj je zmiraj pristavljeno : za za-držaj i obliko vrodnijštvo nij odgovorno." Počasi ! Izgled : Ko bi jaz nekega omiko trositelja kje na ulici srečal, kjer tik njega dospevši bi vzdignil svojo nogo ter jo ž njegovim »neizrekljivim" — oprosti mi to za sedaj, ljuba omika — v ne všečno dotiko spravil rekši : pardon ! g. boter ! za za-držaj i obliko nijsem jaz odgovoren ampak inoj-čevelj," kaj bi dejal? Podpisano ime je le čevelj urednjištvu. Jaz trdim ne le c. k. paragrafom, ampak tudi i še več o-miki i občinstvu nasproti je vsakatero urednijštvo v listu odgovorno.
Koliko da dobro ime i čast po-sebno ker beseda zgine, pisano ostane — celo tudi po nedolžnem trpi je jasno. Nij vsakateremu ljubo, da se bo klatil po ura-I dih, ali da bo čas iz neljubim pričkanjem
zirala še celo domovna pravica, kajti nar hitreje in nar ložej opravilo se je vse se spričevalom vboštva.
Ni se tedaj čuditi, da pri* enakih o-kolščinah so ti stroški od leta do leta toliko večji prihajali, kolikor bolj seje ljudstvo množilo, in kolikor več je jelo se »trebuhom za kruhom" po svetu pomikati.
'Po preteku malo let se je našemu dežel, zalogu to breme že tako pomnožilo, da je bilo res treba skrbeti, kaj bode iz tega!
Glede pa, da se je bilo bati, da za poravnavo tih stroškov bi deželni zalog kmalo potreboval več dohodkov, in v dosego tega morale bi se zvikšati dežel, doklade in glede dalje, da pri koncentriranem tako ogromnem opravilu, je nemogoče še posebej pozvedati raznih okolnosti bolnikov, ali ima namreč kaj lastnega premoženja, ali so prestopili iz službe v bolnišnico itd., ampak edino zanašati se je moralo na spričevala vboštev itd., in da se temu vsaj toliko, kolikor mogoče v okom pride, treba je bilo rano pokazati tuli davkoplačevalcem, in če ljudstvo samo p vi pomaga, pričakovati je kakega zlajšanja zoper to nc-prenesljivo breme.
Edino le iz tega ramena vpeljana jo bila deželna postava dne 3. novembra 1863, in potem je ljudstvo še le zvedilo o bolnišničnih stroških, kajti poprej je bilo le občno mnenje: »Naj gre v ospitai, ali naj bo v ospitalu, saj kasa plača" — in nobeden ni pomislil, kdo pa denar v kašo nosi.
Vsled omenjene deželne postave povra-čujejo občinske denarnice bolnišnične stroške (edino le pod III tukaj zapopadeno) deželnemu zalogu, kajti ta mora sproti javnim bolnišnicam odrajtavati vse stroške. Občinskim denarnicam je pa prosto, iskati *i po vsem tem povračila pri premožnih bolnikih itd., ravno tako, kakor postave pripuščajo dežel, zalogom, kar je bilo pa že poprej omenjeno. Da je pa dalje mogoče občinskim denarnicam omenjene stroške povračevati, znižale so se po vpeljavi te deželne
zgubljeval, vsej e dno uk’ je tudi nedolžnega spoznan vendar madež ostane, ker tudi vsi preklica ne bero. Tako daleč smo došli, da sme sedaj vsak svobodno osebo napasti. Pride, zve kaj, ali pa si ziuisli, spiše i pošle ne boje se kazni ravno zarad tega, ker poštenjak ne ljubi tožbe, i reče: sedaj operi se, če si vstani. I list leti po slovenskih krajih i na javnem sramotišči je dobro ime proč, dostakrat brez da sam zve.
V imenu omike i pravice ! Ce smo užo presiljeni med seboj zarad raznih nazorov kar je med nami Slovenci popolnoma nepotrebno — drug po drugem udrihati, no tedaj, dajmo si jih v božjem imenu, toda dostojno, le Bog daj, da bi to narodu has-nilo; proč pak popolno z javnem sramotiščem, kjer morala toliko trpi, grešnika pripustimo božjej i svetnej pravici. Ak se pa vendar mora o tem govoriti, naj si vsa-ktero urednijštvo — to zahteva omika — zapiše na čelo svojemu listu:
La maiu (V im eufant peut ouvrir au hasard,
Saus qu’ un mot corrupteur étonne sou regard !
L. . • •
postave doklade dežel, zaloga za 6°/0 in marljivo gospodarstvo po občinah zahtevalo je, da bi se bili pri dežel, dokladah izpušnih 6°0 tudi se dalj,e plačevali, seve da ne več v dežel, denarnico ampak občinskim denarnicam na korist. Ako bi se bilo to zgodilo, in z ozirom na to, da bi občine po zmožnosti tudi se od bolnikov samih mnogo lahko poti rja le, bi bile imele — malo izvzetih — vse svoje gospodarstvo v tih stroških popolnoma v redu in še denar jim bil ostajal.
Pojasnevati to, kako in kaj je zarad tih bolnišničnih stroškov, kot decentralizirano breme posameznih občin, ni danes moj namen, ampak opazujem tu le sploh, da naše ljudstvo, žali Bog, še vedno rajši plačuje, kadar ne ve, zakaj da plačuje.
Pristopim tedaj zopet nazaj k svojemu predmetu in naznanjam bolnišnico, katera naši deželi mir več stroškov nalaga, in ta je javna tržaška bolnišnica.
Stroški tržaške bolnišnice (edino le III. vrste) znašali so za naše deželane : v I. čet, let. 1872 .	5033 gld. 05 sl.
II. ,	»	„	.	3963	. 65
III. ,	,	.	4666	» 07
IV. .	,	,	.	4525	. 57
skupaj . .	18188	»	34 »
za eno leto in
I.	čet.	let.	1873	pa	4931	gl.	72	sl.
II.	,	*	,	,	4620	„	-	„
III.	*	,,	*	,	5923	„	42	„
itd.
Iz tega razvidamo, da nam donaša tržaška bolnišnica nar več stroškov kajti blizo 5 tišuč gold. vsakega četrt leta.
(Konec sledi).
Dopisi.
V Ljubljani 31. maja. C. »Ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi* — pravi Prešerin — bi tudi dr. Aleksander Jurij Suppan bil geograf ali zemljepisec. Ta gospod je «lai namreč na svitlo novo knjigo z naslovom »Lehrbuch der Geogra-phie* von itd. Da knjigo, tiskano pri Klein-mayr in Bambergu, hvali laib. Schulzeitung to je čisto naravno, dozdeva se mi pa, da je ta slava preveč dober kup, pa saj roka roko umije. Kaj pomaga pisati take in e-nake knjige, primernih imamo za šolsko rabo dovolj, nekaj druzega pa nam manjka — ravnopravnosti v šoli. Še ta drobtinica, kujo smo pod Hohenwartom dobili, nemškutarjem na želodcu leži in akoravno imamo Jesenkovo izvrstno zemljepisno knjigo, se že ponuja pripravnikom za meščanske šole in maturantom kot vodilo knjiga Suppana Jurija. Pa še drug klasik je vstal, tisti gospod namreč, ki v svojih estetičnih izrazih rabi besede »schweineland* in enake. Spisal je nemško slovnico, to je fak-tum, za katere šole pa je namenjena, ne yein za gotovo. Kaj se vam zdi, ali je stavil kot paradigma besedo »schwxine-land* ? Na to bi vedlo vodstvo ljubljanskega gimnazija povedati, ono je namreč imenovano slovnico predlagalo slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, to pa še bolj slavnemu c, kr. ministerstvu v potr-jenje. Bojim se, da bo Anton Heinrich aus Liebentliul so svojo slovnico tak fiasco na-
redil, kakor svoje dni se »schlacht; bei Novara*, Dobro se spominjam, kako nam je v šoli pravil o nekem klasičnem delu in bedasti smo bili dovolj, da smo si naročili kujigo »šeklacht bei Novara* po 80 soldov ali celo po goldinarji, pozneje jo jo pa nas knjigotržec Gioii tini prodajal med starino po 25 soldov.
Eden kritikov, po mojih mislili malo prelmdoben, je rekel : Ako bi grof Badecki ne bil umrl zarad znane bolezni, umrl bi bil gotovo vsled Heinrichove epopee. Jaz pa glede njegove slovnice dostavljam : Ako niso naše gimnazije popolnoma ponemčili do sedaj, jo tudi se Heiuricliovo slovnico ne bodo. Justament nOt! Z Bogom!
Ogled.
Avstrija. Državni zbor počiva v miru — pa ne v večnem, — sessi je delegacij so prenehale, in to je vzrok, da veliki časniki o domačih avstrijskih zadevah ne govorijo veliko ali da nočejo govoriti, če tudi imajo dovolj priložnosti. Priložnost namreč ima federalno in sploh slovansko obliko, zato molčijo, kolikor je mogoče.
Komaj se je državni zbor začasno sklenil, povdarjala je »N. fr. Presse*, voditeljica prusačke klike v Avstriji, da vsled direktnih volitev je državno-pravna stranka propala ter da se o njej govori le včasih, kakor o kaki že davno pretekli historični (zgodovinski) zadevi. Vsak si lahko misli, kako jo je spekla še negotova vest, da Cehi mladi m stari, so na tem, da se med seboj porazumijo v glavnih političnih vprašanjih. Ako se to^ zgodi, nad čem še nismo obupali, ker Čehi so politično zreli, zumeremo se nadejati, da ho ta sprava vpljivala tudi na slovenske stranke, da se hitreje med seboj pomirijo ter se skupno v bran postavijo posilnemu ponemčevanju sedanjega vladnega sistema.
Še huje je naše prusake znemirila vest, da nekateri dalmatinski narodnjaki se pogajajo s hrvaškimi, kako bi se dala Dalmacija združiti s hrvaško trojedino kraljevino. V načelu je združenje Dalmacije s Hrvaško zagotovljeno že leta 1869 v po-mirjenji Ogrskega kraljestva z avstrijskimi takraj-litavskimi deželami, izpeljava pa času primernemu pripuščena.
Ustavoverni listi so zarad tega iz sebe in očitajo Dalmatincem nehvaležnost do državnega zbora, ker jim je privolil železnice iii še druge podpore. Kakor da bi država ne bila dolžna podpirati svoje kro-novine! Dalmatinci so pa bolj previdni kakor naši ustavaki. Ogrski oholisti se podvreči, jim sicer nikdar ni dišalo, ali, ker vidijo, da v avstrijskem državnem zboru nimajo pričakovati priznanja svojih pravic, združijo se raji s Hrvaško, ki je se svojo doslednostjo že marsikako svojih pravic si pridobila, in s katero združeni zamorejo toliko gotovejši se zanesti, da tudi oni dosežejo, kar jim po pravici gre. Sicer zadevo so le sprožili in tudi med seboj dognali nekateri Dalmatinski pooblaščenci v Zagrebu, ali bodo stvar tudi dognali na Dunaji, *je drugo vprašanje.
Da so N j. Veličanstvo potrdili tudi tretjo versko postavo, kakor jo je mini-sterstvo predložilo, to ni več nobenega po-
sebno ne razveselilo, no osupnilo. Pri u-stavnih (konstitucionalnih) vladah razumi se to sploh samo o sebi/
Ministerstvo izdeluje načrt, kako se imajo versko postave vpeljati. Med tem jo sakristan nove šege, minister Stremayr, z okrožnico se obrnil do avstrijskih škofov, naj skrbijo, da se cerkvene stavbe in sploh vsa važniša tehnična dela izročijo zveden-cem. Kje bodo pa denar vzeli, da se to zamore vselej zgoditi, tega ni povedal. — Poslal je neki min. Stremayr okrožnico tudi vsem okrajnim glavarjem, velevajo jim ostro, da nikar ne določujejo samovoljno o novih verskih postavah, ampak njemu vsak važniši dogodok naznanijo. Morda se minister vendar boji odveč sitnih homatij, ki znajo vsled tega nastati.
Južno-tirolski poslanec Prato, duhoven, je preklical očitno, da je glasoval v drž. zboru za versko postave in hoče v tej zadevi držati se menenja rimskega sedeža. S tem je dal liberalcem priložnost, udrihati po cerkvi, češ da ona zatira vsako prosto menenje. Prato je spolnil le svojo dolžnost kot kat. kristjan in kot kat. duhoven. Tako mora ravnati vsak, ki hoče biti in ostati verni sin kat. cerkve.
Ogrsko. Drž. zbor je 29. maja sprejel odvetniško postavo, po kteri zamore le tisti postati odvetnik, ki je dr. prava in je naj manj 3 leta v takem poslu služboval. — Notranje homatije ogrskega kraljestva se množijo vsled nezadovoljnosti zatiranih ne — madjarskih narodov. Madjari nočejo pri-poznati v svojem kraljestvu drugega naroda, pa vender si domišljujejo imeti poklic, svojo »kulturo* (?) dalej proti vshodu nositi.
Vnanje države. Nemško. Železni mož, Bismarck, se je vender podal v Varzin na svojo grajšino, da si svoje zdravje vtrdi. Tako pravijo eni, drugi pa mislijo, n. pr. »Yaterland*, da to je le pretveza, da bolj mirno in skrito svoje satanske mreže nastavi. Nekaj kuha mož, to je gotovo. Koga misli k vojski prisiliti, se še ne ve. Nar brže Francosko in Avstrijo. Zato hujska Belgijo proti Franciji, zato misli naki sopet na to, da nekega pruskega kraljeviča na španjski prestol potisne in s tem Francijo nadraži. Da se bo v ne dolgem času vojska vnela, potrjuje tudi to, da je Gorčakov ruski minister vnanjih zadev, povabil vse evropejske vlade, naj pošljejo 15. julija svoje zastopnike v Bruselj, glavno mestò-Belgije, da bi se posvetovali, kako bi bila prihodnja vojska bolj človeška. To ne diši veliko po miru.
Francosko. Novo ministerstvo je sestavljeno, pa Goularda v njem ni; pred-sedništvo ima vojni minister general Cis-sey, ki je oskrboval vojno ministerstvo že enkrat pod Thiersora. Izmed Broglievega miliisterstva ostali so Decazes za vnanje, Magne za denarne in Fourton za notranje zadeve. Drugi ministri so manj znani in nimajo posebne važnosti. Učni minister je Cumont, glavni vrednik lista »Union do UOiiest*, ki je iskreni prijatelj škofa Du-panloupa. Kupčijski minister Grivar jo Or-leanist, minister prava Feilhaud pa zmerein legitimist. Pravijo, da je novo ministerstvo
(BIsaEje ¥ prilli).
mmmntmjmcmmmmmmanamat •aamm	•»


Odgovorili izdav«itelj in urednik: ANTON
VAL. TOMAN
Tiskar: SEITZ v Gorici.
Priloga k 23. štev. „GLAS“-a 5. junija 1874.
zgolj opravilno in hode izdelovalo ustavne postave, praša nje pa komu naj so izroči vladina oblast, bode prepustilo določbi narodne skupščine. — Mak Malion je 23. t. m. sprejel novega nemškega poslanca kneza Hohenlohe-ta in poslanca portugalskega.
Glasoviti Rochefort, ki je vtekel iz. Avstralije, kamor je bil pregnan zavoljo zločinstev (storjenih s podpihovanjem Pariških kommunardov), se je podal v Ameriko in od tam misli na Angležko jo potegniti, da bo nadalje kuril in dražil proti francoski vladi — Vladni franc, organi niso zastonj v skrbi zarad tega.
I>oina,oe novice.
(G. Avgust Župančič) načelnik pri c. k. colnein uradu, rojen Ljubljančan, poslal je njegovi cesarski visokosti Rudolfu o priliki njegovega godu vošilno pesem. Prejel je za ta lojalen čin 5 ces. cekinov, ktere je nemudoma izročil županu Perinello-u, naj jih razdeli med mestne uboge. Ravno ta gospod je bil, ki je leta 1873 meseca maja napravil v Štandrežu veliko črno mašo za nesrečne Kranjce poškodovane na ogrski železnici. Zbirka takratna je dala kakih 500 gl., ktere je poslal slavni vladi v Ljubljano, naj jih med dotične vdove in sirote razdeli, in prejel je pohvalno pismo za to človekoljubno ravnanje.
(O zadnji živinski razstavi) prinesli smo po »gosp. listuu sporočilo, ktero kakor tudi sporočilo Jegličevo, bralcem priporočamo naj je ne prezirajo.
\
(Slovesna procesija včerajšna) bila je skoz in skoz veličastna. Pri prelepem vremenu prišlo je mnogo ljudstva iz okolice pa tudi mestjani so svojo katoliško vero javno pokazali. Večji del so bila okna hiš, mimo katerih je šla procesija, ozaljšana in razsvitljena, ulice z maji ograjene, nad sto moških raznih stanov je svetilo grede za banderom kat. družbe, bratovščina sv. R. T. je bila zastopana z novo zastavo, kteri so sledile gospe in gospodične, odličnih stanov, šolska mladina in sploh občinstvo se je hvalevredno obnašalo. Ne moremo pana tihem sprejeti zaušnice, ktero je katoliškim prebivalcem našega mesta slavni magistrat in na čelu župan pritisnil. Ne enega od teh gospodov ni bilo uradno zastopanega. rAko Nj. veličastvo presvitli cesar kot ustavni vladar in katoličan ta dan svojemu Bogu očitno čast skazuje, tudi našemu ustavnemu županu in katoličanu krona raz glave padla ne bo, ako kot zastopnik o-gromne večine katoliških prebivalcev Gorice vsaj enega svojih adjunktov pošlje, če se že sam pred Bogom ponižati noče.
(Pojdite v nedeljo 7. t. m. na sv. Goro !)
PrevzviŠeni nadškof bodo ob 8. uri nove zvonove blagoslovili, potem bo primerna pridiga (P. Evstah Ozimk) in slovesna maša.
r
Razne vesti.
Minister kupčijstva je zaukazal, da od 1. junija naj c. kr. pošte in prodajalci mark za pisma pisemske zavitke z markami prodajajo po 5 sold. in pol. Polovičar je doklada.
Škoda, da nimamo več „vinarjev“, kako lahko bi se bil vinar kot doklada listnicam pritaknil.,
— T ruski boj za kidturo. 12 trinajstletnih deklic, ki so v Fuldi iz ječe vračajočega se kaplana slovesno domov spremile, so sedaj v sodnijski preiskavi zarad kaljenja javnega miru!
V Vestfaliji tudi na Pruskem ima fara x. že več let starega in bolnega fajmostra, kaplana pa nima; zato pa sosedni dušni pastirji bolnemu fajmoštru kolikor je v njih moči pri-pomagajo. Za velikonočne praznike pa dobi g. fajmošter pomočnika, novoposvečenega mašnika; ali kmalu dobi novi kaplan povabilo od okrajne sodnije. Neki bogat posestnik pa to zvedivši, vzeme novomašnika za svojege domačega kaplana, ki pri njem biva in jé in zraven tudi svoje dolžnosti kot kaplan opravlja. Radovedno pričakujejo zdaj, kako hoče vlada v tem obziru postopati. Še več — tudi iz kulturne Prusije. Dušni pastir, kterega so zarad prelomljenja majnikovih postav že enkrat rubili pa nič rubeža vrednega pri njem našli, bil je v drugič rubljen, dasiravno se je rubitelj temu vstavljal, češ kaj čemo rubiti, kjer nič ni ! Rubili so pa na više povelje vendar in zarubili — poslušajte ! — 18 fotografij (deloma že zaprtih sovrstnikov), 2 Kristusa, enega zajca, ki se pri izlivanji škorenj rabi, 3 pare Čevljev, 3 znoše* ne in zakrpane suknje in — železni križ z diplomo vojskine medalje !
Gospodarske stvari.
Razstava goveje živine.
Radostno moremo sporočati, da se je v razstavo dovolj lepe goveje živine prignalo, obžalujemo le, da niso prišli tudi živinorejci iz Bovškega in Cirkljanskega okraja. Iz Krasa je bilo precej goveje živine razstavljene, tudi iz Tominskega smo videli nektere živali, med kterimi so se ne-ktere odlikovale n. pr. Belanski bik gosp. vel. posestnika Kovačiča iz sv. Lucije, ki bi dobil gotovo prvo darilo, ko bi gospod lastnik ne bil kot ud presojevalne komisije od daril izključen. Prav tako so bile živali gosp. Cazzafura v Tominu razstavljeni odlični, in je komisija priznala, da ste darila vredni. Krava je prav izraz dobre mlekarice in junec izvrstnih lastnosti za pleme. Ker pa po pravilih'W mòre en gospodar dobiti več od enega darila, odločila je komisija, da je prejel bik darilo in sicer je vzel gosp. Cazzafura mlado telitfo žlah-nega Pincgavskega plemena. Bile so še nektere krave, ktere spadajo k rodu Betonskemu, iz Tominskega razstavljene, ktere so dobile pohvalno pismo, ker je bilo le malo daril za razdelitev.
Po vsem smemo reči, da se tu in tam vže nekoliko dobrih živali nahaja, ktere bi mogli zdatno požlahniti s križem parenjem ; se ve da bi morali zbrati za križem pare-nje primerno pleme. Prepričali smo se sedaj pri razstavi, kar smo vedno trdili, da je za našo hribške kraje naj p ri m er ri še pleme Pincgavsko in Bolansko, ktera roda sta skoro po vsem enaka in sorodna, kakor vsi trdè, da Betonska goved izvira
iz Pincgavske. Nasvetovali srno vedno Ma-riadvorsko pleme za Kras in prepričani smo, da je prava goved za te kraje, pa je tudi bito Kraškim živinorejcem prav posebno všeč, ker njim je ljuba živina na nizkih pa močnih nogah, kar se nahaja pri Mariadvorski govedi, ki je dobra za mleko, pa tudi za vprego ni slaba, za vpi-tanje je pa prav izvrstna, kakor je tudi lastnost mleka odlična, kakor smo se prepričali sami v hlevih naše kmetijske šole, kder imamo Mariadvorske krave, ki dajo mleko, ktero napravlja mnogo smetane, kar vsi, ki kupujejo ono mleko, pripoznavajo ter trdè, da tako dobrega in mastnega mleka niso še nikedar imeli.
Iz Krasa prignane krave so bile kot kraška živina še precej dobre, se ve da se niso mogle meriti s kravami iz drugih krajev, kder imajo vec izvrstnih pašnikov in obilno sena.
Gospodar Jan, Prelc iz Barke (okraja Sežanskega) je pripeljal sivega bika, ki izvira od krave, ktera jé bila vplemenena z juncem Murieodolskega plemena. Bil je prav lep, močan in je dobil drugo darilo, kar nas veseli, da je tudi eno darilo prišlo na Kras.
Za lepega bika je prejel darilo tudi gospodar J. Tomšič iz Sovodenj.
Za mlečno govedo ste bili še dve darili razdeljeni, eno je prejel gospodar Del-mestri iz Strašic in drugo gospodar Dekole iz Gorice.
>
Drugih pet daril so prejeli živinorejci iz Furlanskega in sicer dve darili za krave sta prejeto J. de Cassis iz Terze in J. Bi-got iz Kormina eno darilo za bika vprežnega plemena je bilo priznano L. Sv estri iz Brume [eno darilo za vprežne izvrstne vole je dobil D Delneri od sv. Egida, in eno darilo za lepe mlade junce je prejel J. Pian iz Chiop.isa.
Kot darilo so se delile mlade govede (10—15 mesecev starosti) Mariadvorskega, Pincgavskega in Milanskega plemena, kar je nam prav posebno všeč; tako se je zopet nekoliko žlahuih živali zaplodilo po deželi, ktere bodo nekoliko pripomogle k požlahiiOvanji naše živinoreje. Ko bi bila darila v denarjih, bi marsikter one denarje porabil ža vse kaj drugega, tako pa imamo sedaj kakih 15 žlahnih goved več t deželi.
Presojevalna ' komisija se je morala ravnati po pravilih, ktera je izdelal odbor c. kr. kmetijskega društva, po kterih je bilo odločeno, da dobijo prva darila le one razstavljene živali, ktere so prav posebno lepe in so takega velikega darila — boljše živali so veljale 120—200 fr. — vredne. Ker pa vendar ni bilo nobene živali, ki bi bila po vsem popolnoma lepo ustvarjena, ostala so prva darila za javno dražbo.
Eno junico Milanskega plemena je na javni dražbi kupil dr. Levi, vel. pos. iz Villanove, bika pa baron Locatelli v Kor-minu. Prodaui so bili na javni dražbi tudi 3 junički Mariadvorskega plemena; enega je kupil g. J. Forčič, posestnik v Preser-jih pooblaščen od županije Komenske, drugega je dobil J. Tavčer posestnik v Dutov-
\
Ijeb, tudi pooblaščen od občine Dutovljske, tretjega pa je kupil nek posestnik v Dre-žeuei pri Kobaridu. Nadejamo se, da so prišle vse živali v dobre in skrbne roke, ker le umen živinorejec bo dosegel pravi namen.
Kaj pomaga, če izročimo naj lepše iu žlahniše govede slabemu gospodarju, pri kterem morajo stradati, pa tudi potrebne snažnosti in zdravega hleva nimajo. Dobro pleme in znanje umnega izrejevanja govede, to oboje je v ozki zvezi in neobhodno potrebno. Zato še denes svetujemo, da naj naši živinorejci marljivo berò dobro knjigo dr Bleiweisovo „o živinoreji*. Leoni gospodar, ki ljubi živino, ki za njo skrbi kakor za se, bo sčasoma izrodil govedo, ktera bo kaj veljala.
Iz Furlanskega so bile nektere govede razstavljene, ki so bile kaj posebnega, tako da moremo trditi, da imajo Furlane! nže v deželi dokaj dobre tvarine za izrejevauje vprežne živine, ker razun Oger-skega plemena pač ni močnejega in sposob-nišega za vprego od Furlanske govede, ka-koršno smo vfdeli v razzavi. Hvalevredno moramo omenjati, da je bila vsa živiua furlanska prav znažna, to je uže dobra lastnost živinorejca.
Vendar je Furlausko pleme le za v-prego izvrstno, mleka pa skoro nič nima, k večern toliko, kar treba za odgojevanje mladih teličkov. Morda bi se po izbranem križem parenji s primernim plemenom to nekoliko izboljšati moglo. Videli smo nektere poskušnje takega križem parenja in sicer Furlanske govede z Mariadvorskim juncem.
Mladi so prav zali in dajo krave takega križem plemenjenja uže precej mleka; če pa bodo voli tudi ohranili tako moč za vprego kakoršna je lastna domači izvirni govedi, ne moremo še denes trditi, ako-ravno nek skušen živinorejec iz furlanije to trdi, drugi pa zanikavajo; skušnje v prihodnjem bodo to pokazale.
Konecuo hočemo še povedati, kako je komisija presojevala razstavljene živali. Naj prvo je pregledala vse razstavljene govede in one, ki so bile uže na prvi pogled nesposobne in slabe so bile nemudoma odpravljene; ostalim se je dala številka in te so se potem še enkrat pregledale in izbrane so se presojevale po sledečem načinu. Izdelan je bil načrt, v kterem so navedeni poglavitnejši deli telesa kakor: glava, vrat, prša, pleča, obok reber, hrbet, križ, rep, noge, trebuh, vime i. t. d. Vsak del je imel svojo številko in sicer toliko večo, kolikor veče važnosti je. Številke so bile 1.2. 3.; tako n. pr. je bila za „prsa“, ki so velevažne pri živini, veljavna številka 3., za glavo le 2, ker ni toliko ležeče na tem, kaka je glava.
Ce je bil kak del n. pr. prša, prav odlično ustvarjen, p množila se je številka 3 s tri, tako da se je v zapisnik zapisal znesek 9. Ko so vsi deli bili pregledani, sešteli so se vsi zneski. Pri živalih, ki so bile lepe in tudi obdarjene, je bila škupna številka med 80—90. Ta način je sicer zelo počasen, toda vesten in natančen je in obvaruje gotovo presojevalno komisijo vsakteregà očitanja da ni pravično ravnala, kajti zapisnik se more pokazati, v kterem so vpisane številke za vsakter del telesa, ki se potem na novo preiskuje tor
se resnica pozve. Prav zato, ker se toliko toži o nepravičnosti presojevalnih komisij pri raznih razstavah, bi bilo. prav, da bi se presojevalci ravnali po takem načrtu. Želeli bi le, da bi bila obravnava javna, da bi občinstvo iu razstavljavci mogli slišati izrek komisije, zakaj se temu delu telesa pripisuje veča ali manjša številka, zakaj se graja i. t. d.
To bi bilo prav podučljivo in menimo, da prav glavni namen razstave je poduk, da se občinstvo prepriča o boljših stvareh in posebno pri živinski razstavi, da se uči, kako se mora izboljševati goveda, kaj je na njej pomanjkljivega. Furlanska goved je čvrsta, velika, pomaujkliva pa je v križu, ker je zelo obešenega križa, prav to pa je za vprežno živino nespodobno in to nam veli, da bi morali paziti pri izbiranji živali za pleme, da imajo lep širok in polen križ.
Na vprašanje mnogoterih živinorejcev moramo odgovarjati, da ni mogoče izcediti govedo, ki bi bila po vsem izvrstna za mleko, vprego ali delo in vpitanje.
Mlečne govede morajo imeti tanjko, mehko kožo in fino svitlo dlako, rep fin, vime zalo, mlečne žile dobro razvite in veliko mlečno ogledalo. Tega pa pri močni vprežni živini ne moremo iskati. Furlanske krave so velike, pa za mleko niso in nimajo zgorej navedenih lastnost, hribske krave pa so uže po zunanjosti mehke in kažejo sposobnost za mleko a nikakor ne za vprego. Pri letošnji Dunajski svetovni razstavi bila so razstavljena mnogotera goveja plemena in bilo je zbranih muogo odličnih, učenih živinorejcev, ki so vsi pri-poznali, da nimamo še govejega plemena, ki bi bilo odlično za mleko in ob enem tudi odlično za vprego. Imamo sicer govede, ktere so n. pr. dobre za mleko, dostojno
dobre za vprego itd. kakor Mariadvorska, ki je dobra za molžo, pa tudi dovolj spo-sobua za vprego, kakor je prav sposobna za pitanje ali vdebeleuje, in prav takih plemen potrebujejo naši živinorejci po hribih kakor tudi na Krasu, za Furlanske poljedelce posebno v spodnji furlaniji, kder imajo zelo težko zemljo in dokaj njiv, pa je potrebna goveda, ki je v prvi vrsti izvrstna za vprego ali delo.
Pndno navedemo načrt za presojeva-nje gevede, omenjamo še to, da so bile Ma-riadvorske mlade govede, ki so se podarile in na javni dražbi prodale, kupljene v Neu-marktu od Benediktinskega samostana, ki ima izvirno (originalno) pleme Mariadvor-ske govede, ker od ondot se je razširila ta goveda pa tudi zelo pomešala. Ker sedaj tudi po vrednosti iu pravici to pleme slovi, ima toliko kupcev, da lastniki mlada teleta, kakoršna smo semkaj dobili po 10-14 mescev stare, prodajajo po 120 in še več gold. ! Ker so nekteri grajali te teleta, moramo povedati, da so slabo rejena, ker celo zimo so morala treti suho slamo, kakor nam je oni mož, ki je iz Marijadvor-skega prišel z živino, odkritosrčno povedal. Prepričani smejo biti oni gospodarji, ki so dobili v darilo ali kupili te živali da bodo s skrbnostjo izredili prav lepe in dragocene živali, ker kaj rade žro tudi manj dobro krmo, čeravno s tem ne maramo reči, da naj jim pokladajo slabo seno. Te živali so namenjene za pleme, zato iz srca vabimo one gospodarje, da jih skrbno od-gojujejo in tudi dobro redè, da bo dosežen namen te razstave, to je povzdiga naše domače živinoreje.
(Gosp. list.)
Oznanilnik.
Od leta 1707
il!
(
(
Svetinja za napredek
Svetinja za zasluge
(
(
ALBERT SAMASSA
w	i
c. kr. dvorni zvonar^
izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
v Ljubljani
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim nastopom :
V bran a zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže, za-more en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd.
po naj nižji ceni
Občinam in gasilnim družtvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje
v obrokih.
’	j- Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
)
14 svetinj —
Odgovorni izdavatelj iu urednik: ANTON VAL. TOMAN. —- Tiskar: SFITZ v Gorici.