146 Slovstvene stvari. 0 zadevah matice slovenske. Ker so po večletnem žalibog jalovem besedovanji se začele resne priprave delati, da se po dovoljenji si. vlade ustanovi za povzdigo slovenskega slovstva neobhodno potrebna matica, bojo „Novice" matičnim zadevam odprle poseben predalček ter povedale vse, kar se godi in dela o nji. Da se zgodovinska nitka tega delovanja noter do prvega sedanjega početka povzame, podamo častitim bravcom, kar nam je gospod dr. Toman izročil v sledečem spisu, živega domoljubja polnem, ki se tako-le glasi: „Da Slovenci nečemo izginiti, nas je trdna volja, — da moramo napredovati v izobraženji, nam je Božja naloga. Celo telo slovenskega naroda mora se oživeti, okrepčati in vredno stati z drugimi v družini narodov. Zaveduje se naš mili narod; udje njegovi se gibljejo; to nam pričajo mnoge djanja izvrstnih rodoljubov, posebno pa marljivih naših čitavnic. Da pa ti udje narodnega telesa dobivajo dostojne hrane, mora se izbu-diti telesno srce, ker v njem se čisti zdrava, redivna in krepivna krv po celem telesu, po vsih njegovih udih. To srce v narodovem životu naj bode matica, in krv, ktera v njem se ima čistiti po pravilih pravega zdravega izobraženja, je slovstvo. Tako bode matica tudi prava mati svojim hčerkam čitavnicam in mati vseh vernih in delavnih sinov celega naroda. Klicalo je že mnogo rodoljubov matico na dan, — priča tega so mnogi listi „Novicu in druzih slovenskih časnikov preteklih časov; vendar pravo praktično pot so nastopili rodoljubi v Mariboru, kar je toliko bolj pomenljivo in tolaživno za nas , ker to nam je dokaz, da na meji naše zemlje veje djansko pravi domorodni duh. Priskočilo je že tudi mnogo drugih rodoljubov z imenitnimi pomoČki, da bati se ni več, da bi misel za ustanovljenje matice morala se zopet vleči v spanje smrtno. Naj se Vam tedaj dragi rodoljubi, naznani, kaj in koliko se je do zdaj storilo, da plodivno seme kadaj zastavi obilni sad. Oznanilo se je že po „Novicah", da dan godu naših slavnih blagovestnikov, sv. Cirila in Metoda smo v ljubljanski čitavnici očitno si obljubili zagotoviti matico slovensko , kteri so prvi temelj položili mariborski rodoljubi. Naj sledi tedaj list, kterega so mi v Ljubljano poslali vrli Mariborčani in ki se tako glasi: „Blagorodni gospod ! „Mislimo in nabirajmo moči, da ustanovimo tudi matico slovensko, iz ktere kakor bčele iz ulnjaka naj prilete podučivne knjige za narod naš mili/* Te besede so.našle odmev v srcih naših, so bile nam geslo za naše početje, so bile nam klic nič več ne odlagati, ampak poskusiti svoje moči, in, blagorodni gospod, tu Vam izročamo iznesek svojega prizadevanja. Zadovoljni se smemo ozirati na svojo poskušnjo. Blizo štirideset podpisov med njimi imena veljavnega glasu, stoji na listu. To izročamo Vam, ki ste željo naših src očitno in iznova izrekli, Vam, ki ste nas k djanju spodbodli. Postavili smo si le kratek čas, kakor iz priloga sprevidite, in vendar se je za naše mejne pokrajine precej znamenito število nabralo onih, ki so Vaš glas poslušali, in brez presmelih nad ne smemo pričakovati, da se jih iz naših krajev še znamenito število udeleži, kadar naši voditelji in prvaki s svojim pristopom se podvzetju na čelo postavivši delo posvetijo. V trdnem prepričanji, da smo Vaše prisrčno delo pospeševati pripomogli , izročamo s tem nabrano tvarino, da Vi in pa oni možje, kterim je blagor našega slovenskega naroda pri srcu vedno bil in vedno je, po svoji sprevidnosti ž njo obračate. Ako na dalje še kaj predložiti smemo, priklenemo željo, da bi Vi, blagorodni gospod, z gospodom dr. Bleivveisom za nasnovano početje poziv in povabilo na vse Slovence izdelati in poleg podpisov Vajnih slavuih imen za Koroško gosp. Einšpielerja, za Štirsko gosp. Terstenjaka, in za Primorsko gosp. Černeta, kterim smo ob enem enake pisma poslali, sprejeti blagovolili. V Mariboru na dan sv. Matija 1863. Dr. J. Srnec, Jos. Šaman, J. Majciger, Em. Chocholoušek." Tako navdušeno, praktično in nemudno postopajo naši bratje v Mariboru, ki so nam tudi poslali načrt pravil (statutov) s prevažnim predgovorom, kakor sledi: Kdor brez predsodkov na našo literaturo gleda, bode pripoznal, da še skrbljive matere potrebuje, da posamezni delavci na polji literarnem potrebujejo svetega zavetja rodovinske zaveze, da potrebujejo medsobne podpore, ako hočejo živeti in na nogah krepko stati, — na kratko, slovenski literaturi je treba „matice". V mislih osnovana in kdaj morda tudi dovoljena jugoslovanska akademija imade postati glavna bitna žila južni betvi slovanskega naroda. Akademija bode, da v pridobi govorimo, velika Donava, slovenska matica le naša Sava, ki naj zbira potoke in vodice, da ne posahnejo na dolgem potovanji, ampak da priteko tje kot veličastna, mogočna reka. Imamo sicer že drugo vsega spoštovanja vredno društvo, namreč društvo sv. Mohora, ktero ima natanko izrečen, hvale vreden namen, kteremu mora vse svoje moči posvetiti, ako ga hoče doseči. To društvo je podobno društvu „Dedictvi sv. Ivana" na Češkem, ki tudi poleg „matice češke" stoji in za krščansko pobožnost naroda bla-govito skrbi, matica pa se peča z izdavaujem znanstvenih knjig. Tako bodemo tudi v okom prišli večnemu očitanju, ki ga krativci naših pravic nam Slovanom, posebno nam Slo-vencom tako radi v oči vtikajo, očitanju namreč, da nimamo učnih sredstev in da tedaj ne moremo tirjati ravno-pravne šole in ureda. Ako vsaktero teh društev svoj nameri jasno pred očmi ima, lahko drugo poleg drugega obstoji in deluje nobeno drugemu v kvar, kajti prizadevanje vsakte-rega je izobraženje in požlahnenje milega naroda, — le poti so različne in to po pravici, kajti druge pripomočke je treba ponuditi priprostemu kmetu, druge izobražencu vseh stopinj, zopet druge stvarjajočemu preiskatelju. Društvo, ktero bi vse te naloge rešiti hotlo, bi moralo biti tako mnogoudno, da bi postalo neukreten nastroj , in javaljne bi doseglo svoj nameo. Pa kaj je treba besed, ker vsakdo sam potrebo živo občuti? Narisajmo si rajše praktično pot, po kteri svoj cilj doseči menimo. Tu podamo svoj načrt s prošnjo, naj vsakteri misli svoje o njem razodene in naše popravi. Načrtajrno si tedaj najprej osnovo o gospodarenji in delovanji matičnem, o dolžnostih in pravicah udov. Tu pa hočemo slediti že živemu izgledu „matici češki", ki je raz-vitek češke literature v obilni meri in blagovolito pospeševala in še pospešuje. 1. Namen „matice slovenske" je na svitlo dajati dobre tako znanstvene kakor občno koristne knjige v slovenskem jeziku ali pa njih izdavanje podpirati. 2. Ta namen se doseže, ako se udje zavežejo vsakteri izmed njih 50 gold. a. v., ali koj enkrat za vselej, ali pa 55 gold. a. v. v peterih letnih obrokih izplačati. S tem dobi utemeljitelj dosmrtno pravico od vsakega dela, ki ga je matica na svoje stroške na svitlo dala, en iztis brezplačno, od dela pa, ki je le s pomočjo matično na svitlo prišlo, en iztis po onih pogojih dobiti, ktere matični odbor postaviti za dobro spozna. Tako morejo tudi zavodi, knjižnice, društva utemeljitelji matični postati, samo morajo kakor neumrjoče osebe 147 100 gold. a. v. koj ali pa i 10 gold. a. v. v peterih letnih obrokih odrajtati. Kdor dela v treh letih potem , ko je na svitlo prišlo, ne vzame, zgubi pravico do njega. 3. Tretjina vložnin in darov, ki vsako leto priteko v matico, naj se na obresti hipotekarno gotovo naloži, dve druge tretjini pa kakor tudi kapitalne obresti in izneski poprodanih založnin se porabijo vsako leto za matične namene. Iz tega denarja se tudi poravnajo upravni stroški. 4. Treba je, da se pri matici slovenski ustanovi knjižnica, ki bode obsegala vse slovenske knjige v naj-širjem pomenu, pa tudi druge slovanske in take neslovanske knjige, ki o slovanstvu sploh ali posebej govorijo. 5. Ud biti matici prestane: a) kdor se prostovoljno odpove, b) kdor umrje, c) kdor tri leta podpisan prispevek dolžan ostane, d) kdor se nevrednega skaže. Glavni zbor ima pravico to spoznati in izreči. To bi bilo tedaj blizo osnova , na kteri podlagi bi se rodoljubi pozvati mogli, da se izreko, hočejo li pristopiti ali ne. Ako se 600 udov nabere, kar kapital od 30.000 gold. representuje, ako tudi više prispevke, ktere bi premožni rodoljubi morda darovati blagovolili, je podvzeto delo po naših mislih zagotovljeno. Udje naj se^ potem pozovejo v glavni zbor, ki ima voliti odbor obstoječ iz 30 odbornikov, kterih naloga bode pravila v končni veljavi izdelati in v potrjenje slavni vladi predložiti. S tem bi bila slovenska matica ustanovljena. Ena reč se nam pa še neobhodno potrebna zdi in sicer ta-le: Kakor hitro dobimo od naših vodij , kterim se celo podvzetje prav za prav izroči, ugoden odgovor, se mora gledati, da obljubljeni prispevki koj teči začno, kajti to je bistvena potreba celemu početju, o kterem ni dvomiti, da dobi potrebno število udov in dovoljenje na dotičnem mestu. Prvi denar bode tukaj setev, ki obilen sad prinese in tudi po izgledu vabi. Denar je pravo delo, vse drugo le mrtva beseda. Bog pa naj blagoslovi naše početje, da se širi prava krščanska omika in poviša slava našega premilega naroda! Zvedite dragi Slovenci tudi imena milih rodoljubov, ki so se prvi zavezali za utemeljitev matice slovenske svoje obilne darove po mariborskem načrtu, kteri, se ve, da se bo prevdaril in popravil, ako bo treba, po posvetovanji dotičnem. Ti gospodje iz Stajarskega so: Dr. Vogrin, korar in profesor bogosl. v Mariboru. Dr. J. Ulaga, profesor bogosl. v Mariboru. Dr. Dominkuš, prav-dosrednik v Mariboru. Franc Košar, duhovni vodja v mariborskem seminišču. Mihael Piki, stolni dekan in vodja seminišni v Mariboru. Dr. Prelog, zdravnik v Mariboru. Jan. Rupnik, trgovec v Mariboru. Dr. Val. Pavlic, prav-dosredni koncip. v Mariboru. Jos. Gorup, denarničar pri podvzetništvu koroške železnice v Mariboru. Jan. Maj-ciger, gimn. profesor. Dr. Srnec, pravdosredn. koncipist. Fr. Verlič, kaplan v Lembahu. Eman. Chocholoušek, inženir. Josip Šuman, gimn. profesor. Jakob Roj, c. kr. uradnik. Božidar Sinko, profesor bogoslovja v Mariboru. Dr. Radaj, c. k. bilježnik v Mariboru. F.v Jančar, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Dom. Golnik, posestnik na Drvanji v Slov. goricah. J. Junkar, inženirski asistent. J. Budau, vodja podvzetništveni pri koroški železnici, za svojega sina: J. Bernarda Budau v Gorici. Juri Tuttek, dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Franc Srol, kaplan pri sv. Lenartu v Slov. goricah. Dr. Jan. Petovar, notar, koncipist. Edvard Knez, c. k. notar pri sv. Lenartu v Slov. goricah. (Konec prih.) 154 Slovstvene stvari. 0 zadevah matice slovenske. (Konec.) Tem darovom — nadaljuje gosp. dr. Toman — so, kakor je bilo po „Novicah" že oznanjeno , došli drugi znameniti darovi, in sicer: iz K o n j i c dve obligacii, ena za 1000 gold., ena za 100 gold. od dveh rodoljubov, od gospod Antona barona Cojza obligacija za 500 gold., od gosp. Valentina Češko-ta 50 gold. in od gosp. Valentina Krišper-ja 50 gold. v gotovini, od gosp. Fid. Terpinca obligacija za 500 gld. s sledečim pismom od 9. sušca: „Ljubi prijatel gosp. dr. Toman! V slavni spomin naših slavonskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda, prvih boje-vavcov kršanskega slovenskega naroda, Vam na Vaš vče-ranji iskreni in srčni ogovor v naši čitavnici za osnovo Matice na izdavanje dobrih slovenskih bukev v povzdigo in omiko našega častitljivega slovenskega jezika, podam tukaj eno 5odstotno metalicno obligacijo za 500 goldinarjev. Želim, da bi mnogo vrlih sinov slovenskega naroda k temu lepemu namenu pripomoglo, in nadjam se, da bo tudi naša blaga kranjska hranilnica (šparkasa) iz bogate svoje zaloge krepko pomoč za ta lepi namen dodala; saj ne more po svojih štatutah lepše za našo slovensko deželo in njene prebivavce skrbeti, kakor da se med prve osnovavce toliko koristne „Maticeu šteje. Da bi se pa matica kmali močna na noge spravila, nasvetujem , naj bi prostovoljno udje vseh slovenskih čitavnic, kteri zmorejo in v kterih prsih slovensko srce bije, vsako leto Matici en goldinar prikladali. Blaga matica bi tako neumrjoča postala. Ostanimo , kakor smo, vrli slovanski avstrijanski sinovi! Z Bogom !u Tem darovom pridenem še jez obligacijo za 100 gold. Tako stoji zdaj brez povabila nabrano premoženje za matico slovensko. Dostavljam pa k temu še željo, naj bi rodoljubi blagovolili poslati z lastnoročnim podpisom zagotovljeni pripomoček, kakor hitro je mogoče g. dr. J. Bleiweis-u; ki shranuje vse dosihmal mu izročene darila. Prevdarili smo v posebnem posvetu, kako da bi dokončno ustanovili našo drago matico, in sklenili smo si poskrbeti pravila (statute) vseh drugih slovanskih matic, po kterih, glede na mariborski načrt in na naše lastne okoliščine, se bojo osnovale pravila matice slovenske. Ta osnova se bode v pretres poslala še drugim rodoljubom, in to osnovo, podpisano od več naših veljavnih mož, imenitnih po rodu, posestvu, učenosti, stanu itd., bomo podali po ces. postavi od 26. novembra 1852 si. vladi v potrjenje. Potem stopimo s potrjenimi pravili pred naš ljubi narod in druge slovanske dobrotnike in rodoljube, ter jih bomo vabili, da donesejo svoje pomočke za trdno ustanovitev Matice naše. Vi, dragi rodoljubi in mile rodoljubnje, ne odlašajte tedaj darovati svojih doneskov blagemu početju; budite svoje brate in sestrice, da spoznajo korist Matice in da se udeležujejo nje naprave. Pokažimo, da se zavedamo, da si hočemo in znamo sami sebi pomagati, da nam je mar za narodovo omiko in da smo voljni za njo darovati, kolikor je vsakemu mogoče. ,;Bog pa naj blagoslovi naše početje, da se širi prava krsanska omika in poviša slava našega pre-milega naroda!" Dr. Lovro Toman.