POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETNIK X. ŠTEV. 22. (321)
Ljubljana, 25. maja 1951
IZVOD 4 din
Naša sreča — njegova sreča!
Na' današnji dan, ko se je življenje maršala Tita spet pomaknilo za eno leto naprej, cveto rože po naši domovini, cveta zanj kot za nas vse, zanj pa še posebno, saj je vendar to mož, ki zasluži, da je ia njegov rojstni dan vsa domovina v cvetju! Ali sem preveč zapisal — ali sem premalo? Brzda kar prav, kajti tako ne mislim in ne občutim le sam, tako z mojim srcem govore milijoni, saj mi milijoni delovnih ljudi smo domovina, mi milijoni smo gospodarji naših polj in gozdov, naših planin in našega morja, naših rek, poti in steza, naših mest in vasi, mi milijoni nosimo domovino na rokah, domovino, kakršno nas je Tito učil graditi, da pripada nam in samo nam in nobenemu drugemu na. svetu. Vse, kar je okoli nas, vse, kar je hudega za nami in vse, kar je lepega pred nami, je povezano z njim, ki praznuje danes svoj rojstni dan in nihče na svetu ne more več iztrgati iz knjige naše zgodovine tistih strani, na katerih je skozi usodo naše domovine, skozi usodo naših delovnih ljudi prepleteno njegovo ime kot ime delavca, borca, revolucionarja, učitelja, vodnika, tovariša in prijatelja Vseh, ki so z njim vred skozi borbo ih trpljenje, skozi ječe ter skozi ogenj in kri dvigali domovino više k soncu.
Nekje na svetu se je velikan spomnil, da smo majhni; polotila se ga je bolezen vseh velikanov — oholost in prevzetnost. S svojo šapo je hotel zmečkati najsvetlejše strani naše zgodovine, s korobačem nas je hotel učiti po svoje misliti in delati, da bi bilo zanj prav, ne 'za nas. Mi pa imamo korobačev dovolj! Naša pleča so še lisasta in na teh lisastih plečih nas je Tito učil dvigati domovino in zato je vse prizadevanje velikana zaman; mi niti ne moremo drugače živeti, kot da ga ljubimo in spoštujemo! Kraljev in cesarjev nismo ljubili, še manj bi ljubili diktatorje; ljubimo pa človeka iz naše srede, ljubimo tovariša in prijatelja in končno ga ljubimo zato, ker ljubimo ddmoviho, kakršno nas je on učil postavljati: svobodno ih neodvisno, ponosno, pošteno in pravično do vsakogar, ki hoče z nami živeti V miru in prijateljstvu!
V duhu gledam vse tiste, ki bi mu danes srčno radi stisnili roko in mu iz srca v srce radi voščili vso srečo, dolgo in zdravo življenje, ki ga je vsega daroval ljudstvu, iz katerega se je rodil. Dolga, nepregledna vrsta jih je. Glej, tam prav spredaj je star rudar, ki je pred
Ob rojstnem dnevu maršala Tita
za Užice, za Srbijo, za Bosno, za Črno goro, za Makedonijo, za Hrvaško in Slo-'J-	od Tržaškega zaliva, pa
venijo, stotisoči še dlje, od Benečije
dlje, od Benečije pa do vseh meja Jugoslavije; vsi padli so poleg njega, izmučeni, postreljeni, sežgani, vsi, vsi bi mu danes radi stisnili roko.
Pa še ni konca vrste. Predenj stopajo delavci vseh vrst, junaki dela, ki so iz ruševin dvignili tovarne in železniške mostove, šole in bolnice, graditelji hidro-central in železniških prog, mladina, delovne žene in najmlajši pionirski rod, ta najdragocenejša prvina socialistične bodočnosti Titovega rodu!
Danes še ni lahko živeti. Ves svet drhti od vojne groznice, prijateljske, zveze se krhajo in lomijo in velika, vsečlove-čanska gesla Marxa in Lenina se v deželah, kjer bi najbolj morala izžarevati po vsem svetu, izpreminjajo v parole groženj in ustrahovanja. Na naših mejah stoje naši graničarji in čuvajo našo socialistično domovino pred sovražnimi izpadi sosednih »socialističnih« držav. Ne Marx ne Lenin nista mogla tega učiti, ker bi bilo to proti najbolj osnovnim temeljem vsega, kar sta v svojem življenju učila in napisala. Tega nas ne uči naša Partija, tega nas ne uči Tito.
Težka je borba za resnico. Krepko se mora držati mož, vodeč Partijo, ki hoče za vsako ceno ohraniti najsvetlejše resnice marksizma čiste in neomadeževane pred vsemi klevetami velikih in majhnih prikrojevalcev zgodovine. Krepko se mora držati mož, ki vodi tako Partijo, ki je proti vsaki »socialistični« in kapitalistični osvojevalni vojni!
Toda na svoj rojstni dan, ko je vsa domovina v cvetju, ki cvete zanj in za nas ter za našo svetlo bodočnost, ve naš
Š e n e k a f
o akordnem naarafevaiia
Številna podjetja se prav v zadnjem času bavijo z uvedbo akordnega nagrajevanja delavcev. Nekateri pri tem zanikajo potrebo normiranja dela in evidence storilnosti, češ da je to nepotrebna birokracija, ki samo obremenjuje podjetje z nepotrebnim administrativnim aparatom, • raznimi pq-enterji, evidentičarji in podobno. -Strinjamo se s tem, da je marsikatera stvar v administrativnem aparatu nepotrebna. Vendar: pa moramo vedeti to, da sta bistvena elementa nagrajevanja po akordu storilnost, ki se izraža b določenem normativu družbeno po--trebnega delovnega časa za izvršitev določenega dela in plačilna postavka, ki jo določa ustrezna uredba o plačah in pravilnik o razvrstitvi del v skupine-.
Dejstvo, da se pri akordnem načinu: nagrajevanja delavca nagrajuje po kosu, metru, kilogramu itd., pomeni v bistvu izvedbo načela, ki ga izražajo vse uredbe o plačah delavcev. Po uredbi o plačah dobimo ceno ali-plačo za kos, meter* kilogram itd. na ta način, da določeno plačilno postavko po učinku za 1 ali 8 ur delimo s številom enot, ki jih določa norma. Prav v tem načinu obračunavanja pa je bistvo akordnega načina plačevanja. Norma je torej samo bistvena sestavina akorda, ker določa količino produkcije, ki jo je dolžan dati povprečen delavec pri določenih delovnih pogojih v določenem časovnem razdobju, računajoč 8 ur kot normalni delavnik. Ta način obračunavanja se lahko uporabi pri posameznih delavcih $ ali skupinah oziroma brigadah, pri | individualni ali kolektivni normi. dragi tovariš Tito, da je njegova osebna $ Obračunavanje zaslužka po akordu je usoda neločljiva od usode domovine, ki * privedlo do tega, da se zaslužek de-jo na čelu svojega delovnega ljudstva vo- ♦ lavcev ne obračunava dnevno za ti c di skozi te viharne čase. Ve tudi to, da so X predmete, ki zahtevajo daljše časovno njegove najboljše želje za blagor domo- J razdobje za izvršitev določenega de a vine tudi naše želje, želje nas milijonov, J ln, dai sf končni obračun napravi šele ■ vred odločamo o naši skupni J takrat, ko je to delo dokončano in od-
1	♦ rl o « n - rblnriicfiA /v*»i i»n?n o
tridesetimi leti nad puškami žandarjev smelo dvigal zastavo revolucije; poleg nje-pa je mlad fant, ki je izdihnil pod kopiti pušk, ker je v tovarni oznanjal njegova borbena gesla; in mlado dekle je poleg njega, ki je v ječi trohnela, ker jo je Tito skozi Partijo učil borbe in drznosti; vidiš ga, med njimi vodiča, ki ga je vodil sko-
či temno noč po skrivnih stezah Slovenije, ko je s tovariši ustanavljal Partijo slovenskega delovnega ljudstva; glej jih, tovariše, s katerimi je v ječah skozi zamrežena okna smelo in verujoče strmel v svobodo bodočnosti; in potlej vsi tisti, ki jih je vodil v poslednji boj nad okupatorje in izdajalce, saj so tu vsi borci
j,.	ti j im
usodi	u	{	Jano v skladišče oziroma prevzeto PO
Zato mu tudi mi, člani Zveze sindika- $ določenih organih. Prav o upoštevan ju tov Slovenije, pošiljamo čestitke za nje- X navedenih primerov se odraza poeno-gov rojstni dan, ki se glasi tako, da ob- X sijanje evidence in lažjega obracu-sega nas in njega: »Ljublieni tovariš Tito ♦ aaoanja zaslužka tako za delavce, tca-Tvoja sreča - naša sreča! Vračamo Ti | korja mezdne pisarne. Evidenca o ljubezen, ki nam jo Ti izkazuješ vsekdar, X >j0!lcln} ,n. kakovosti izdelkov je mnogo ko nam vedno želiš: vaša sreča — moja ♦ to ene js a. in zanesljivejša, sreča’«	Tone Seliškar z kontrolo bodisi nad posameznimi jazz-
Rdeči plamen v Peteševcih
Bleda mesečna noč je ležala nad pokrajino. Vlak je s svojo enakomerno ropotajočo . pesmijo nehote uspaval potnike, ki so se, zagrnjeni s plašči ali suknjami, stiskali v kotih kupejev. Le od časa do časa je to enoličnost prekinil službujoči miličnik:
Legitimacije, prosim! Obmejna dovoljenja!
Torej smo v obmejnem pasu. Postaje Krištanovec, Vratišinec, Mursko Središče ostajajo za nami. Z znanko sva pritisnili obraze na okensko steklo. Tu nekje morajo biti naftna polja. Mogoče se bo dalo kaj videti. Vsakdo, ki prvič potuje v te obmurske kraje, si najprej želi ogledati to veliko industrijo »belega zlata« v Lendavi,
Zazdelo se nama je,, da je nebo na severni strani nekam čudno rdeče. In res. Komaj minuto kasneje sva zagledali nedaleč od proge ogromen rdečkast plamen, ki se je dvigal visoko v nebo in dajal okolici nadvse čudovito barvo in neko posebno veličino. Iz teme se je izluščilo na desetine črpalnih stolpov; tu in tam, kjer so pravkar vrtali, so bili stolpi, osvetljeni. Industrija nafte se je razvila ob vsej progi od Murskega Središča tja do Lendave in daleč v ozadje proti madžarski meji.
Le kaj pomeni ta ogromni plamen? Mogoče se je vnela nafta?
Zaradi velike količine plinov, ki prihajajo iz zemlje skupaj z nafto, se ta, kolikor nama je bilo znano, posebno rada vname in ni dvakrat reči, da se peljemo mimo prav v trenutku, ko se je tam dogodila velika nesreča. Ugibava vse mogoče in pred očmi nama vstajajo slike požarov na naftnih poljih, ki sva jih včasih videli na filmskem platnu v kakem prav senzacionalnem amerikan-skem filmu.
»Nič hudega, tu izgoreva samo plin« — se je na najino glasno ugibanje vmešal v pogovor starejši moški, ki je doslej zavit v svojo suknjo mirno dremal. »Včasih je še večji, seže tudi nad deset metrov v višino.« — Več od njega nisva zvedeli.
*
Drugo iutro sem krenila proti Pete-ševcem, kjer pravzaprav leži glavni del naftnega polja Rdeči plamen, ki sva ga z znanko opazovali prejšnjo noč, je še vedno sikal iz dvometrske železne cevi Tu namreč dan za dnem, mesec za mesecem nekoristno egoreva plin, ker ob-
jekti za njegovo predelavo še niso zgrajeni.
KJER JE NAFTA — TAM JE TUDI PLIN
Na teh poljih so že pred vojno ugotovili ležišča nafte. Žid Singer je z nekaj ročnimi črpalkami poizkusil srečo v Pe-klenici in Selnici, nedaleč od sedanjh ležišč. Ker pa z zastarelimi črpalnimi napravami ni mogel nafte z dobičkom postaviti na tržišču, je ostalo vse skupaj le pri nekaj vrtinah. Država sama pa ni imela interesa izkoriščati ta bogata ležišča, sicer pa za to niti ni imela kapitalnih sredstev. Tudi Nemci so napravili nekaj vrtin, vsega skupaj jih je bilo po osvoboditvi okoli deset. Plina pa takrat sploh niso izkoriščali, čeprav je ob vsaki vrtini silil iz zemlje.
Vse kar je zraslo od takrat na teh prekmurskih poljih, je delo nadvse požrtvovalnih belih rudarjev. Z globinskim vrtanjem so začeli šele po vojni, čeprav Še niso imeli točne geološke slike pra-kamenin Raziskavanja Pa $e Vedno potekajo. Sedaj vrtajo že do 3000 metrov globoko. Najtežje je vrtanje v prodnat h tleh, ki zahteva velike strokovne sposobnosti vrtalcev. Hukič S alko, Gerenčer Janez in Premoš Rudi so bili prvj pi0. nirji njihovih delovnih zmag.
Bogastvo lendavske nafte je v njeni kakovosti. Čeprav leži to ozemlje nekako v panonskem pasu, kjer prevladuje v glavnem temna asfaltna nafta, ima ležišče v ‘okolici Lendave izključno najfinejšo zlatorumeno parafnsko nafto, kakršne doslej v naši državi še niso našli.
KAKO PA JE S PLINOM, KI SE V
TAKO OGROMNIH KOLIČINAH IZGUBLJA?
Glavno področje bodoče lendavske industrije nafte bo predelava plina. Rafinerije zaenkrat ne bodo gradili, ker nam zadoščata dve, ki jih imamo v Mariboru, in na Reki. V naslednjih letih jih torej čaka ogromna kapitalna graditev objektov za predelavo plina,
Že lansko leto so začeli izkoriščati prve količine plina za lastno uporabo in nekoliko za industrijske potrebe. Izvažali so ga v jeklenkah . in celo- v cisternah. V vsej Lendavi pa ga že danes uporabljajo za široko potrošnjo v gospodinjstvih. Toda še vedno ostajajo ogromne količine neizkoriščane,
Lendavski plin, posebno mokri, vsebuje zelo veliko gazolina, iz katerega se pridobiva najfinejši letalski bencin. V gazolinu se raztapljajo tolšče iz raznih s.urov in;, iz kosti, semen itd, V njem se topi kavčuk in raznovrstne smole ter je zato v kemični predelovalni industriji nepogrešljiv.
Široka potrošnja plina v Lendavi pa daje tudi misliti, da bi še drugod v Sloveniji lahko plin nadomeščal razna kuriva in elektriko. S tem bi v prvi vrsti prihranili ogromne količine lesa, ki ga trošimo izkljiščno za kurjavo, sprostili pa bi tudi za industrijo tako potrebno električno energijo. Našemu gospodarstvu bi to nedvomno prihranilo milijone in milijone.
Propan in butan, katerega vsebuje lendavski plin v ogromnih količinah, je odlično kurivo. Pod pritiskom dveh atmosfer se lahko spravi v tekoče stanje in bi ga lahko razpošiljali potrošnikom v posebnih podolgovatih posodah iz železne pločevine. Če bi začeli uporabljati zemeljski plin za kurjavo, bi prihranili tudi zaradi tega, ker je kuhanje s plinom mnogo cenejše, kakor pa z drvmi, in cenejše kakor z elektriko.
Deset kilogramov tekočega plina ima na primer tolikšen učinek, kakor 300 kg suhih drv ali 120 kg premoga. Za kuhanje v družini, ki ima 4—5 članov, zadostuje ta količina za 30—40 dni. Z desetimi kilogrami plina segreješ 40 kadi vode po 80 litrov na 38 stopinj Celzija. Ista količina plina nadomešča za razsvetljavo 180 kilovatnih ur električne energije. Deset kilogramov plina segreva večjo sobo 50 ur.
Cena lendavskega plina je že sedaj zelo ugodna 10 kg stane približno 150 dinarjev. 300 kg suhih drv po enotnih cenah pa se ceni okoli 600 din, na prostem tržišču pa seže tudi čez 1000 din. Plin je tudi veliko cenejši kakor električna energija. Če računamo eno kilovatno uro povprečno samo po 5 din, bi stalo to 900 din, torej 750 dinarjev več kakor plin.
Tekoči plin ima še to prednost, da ni nevaren za zastrupljenje, da nima neprijetnega duha in da daje veliko toploto. Gori z modrikastim plamenom, brez vonja in ne maže posode pri kuhanju. Zaradi majhnega pritiska dveh atmosfer, ki zadostujejo za njegovo utekočinjanje, ni nobene nevarnosti, da bi eksplodiral.
ker olajšuje
_______________r_____________)
$ mi bodisi nad končnim izdelkom.
-------------------------------------- . . j Za to trditev imamo zgovoren do-
♦ kaz iz tovarne »Impol«. Evidenca za $ leto 1950 je pokazala, da je v skla-RAZVOJ	INDUSTRIJE	ZA	PREDELA-	j	dišču	za 670	ton manj blaga,	kakor
VO	PLINA	IMA ŠE VELIKO	BODOČ-j	bi ga	moralo	biti po	podatkih	o iz-
NOST	:	vršenih in izplačanih	delovnih	urah.
J To pomeni, da so delavci prejeli plače Ker je izkoriščanje plina za naše go- ♦ za produkcijo, ki ni bila ustvarjena,, spodarstvo vsestranskega pomena, bodo J da evidenca o izpolnjevanju norm ih poleg dosedanje stare kompresorske po- ♦ številu opravljenih delovnih ur po de-staje zgradili novo, moderno postajo in $ lovnih mestih ni bila realna in da 'po-visokotlačno degazolinažo. Velika zbir- | datki o tem, kaj so delavci ha po str-, na postaja pa bo končno omogočila po- ♦ meznih delovnih mestih ustvarili . in polno izkoriščanje plina, saj so zaloge $ koliko časa so porabili, niso odgovai’-skoraj ne zčrpne. Z dograditvijo dehi- $ jali stvarnemu stanju. Tega pa ne dracije, ki bo služila za odvajanje vlage ♦ moremo pripisovati samo nesposobno-iz plina, bodo dograjeni naši največji | sti poenterjev, temveč tudi mnogim objekti za racionalno izkoriščanje plina, « objektivnim činiteljem. Na. vsakem de-Razvoj industrije za predelavo plina ♦lovnem mestu ni mogoče sproti ligo-. ima v Lendavi še veliko bodočnost. £ favljati storilnosti, koliko in kaj. je Obrisi bodočega industrijskega mesta so J delavec v teku S ur dejansko napravil že danes vidni. Rdeči plamen v Pete- |	(Nadaljevanje na 2. strani)
ševcih takrat ne bo več strašil neukih >
v i • n 11	i i	•••••eeee*eeeeeeeee#»eeeee»eeeeeeeeeee#e»»ee»eeeeeee*e»
ljudi, rredelan v.nove proizvode bo pri-
......	’	-----------------1!	NAPOVEDALI SO TEKMOVANJE
V ZBIRANJU PRISPEVKOV ZA KULTURNI DOM V TRSTU
V nedeljo 20, maja' so na plenumu. Okrajnega sindikalnega sveta v Slovenjem Gradcu pregledovali, uspehe, šestmesečnega tekmovanja. ki je v tem okraju dalo zelo dobre rezultate. Plenum je sprejel--načrt za na-, • daljnje šestmesečno tekmovanje, ki ho ■ tre.--jalo do konca decembra. Na. zaključku sta dva najboljša, delovna kolektiva okraja, kolektiv tovarne meril in kolektiv lesnoindustrijskega podjetja napovedala vsem -kolektivom tekmovanje v zbiranju prispevkov za gradnja kulturnega .doma v Trstu. .
našal milijonske koristi naši skupnosti,
ZA KULTURNI DOM V TRSTU
Vse več podružnic se odziva pozivu Glavnega odbora ZSS, da s prispevki podpre težnje tržaških Slovencev po nemotenem kulturnem, narodnostnem in javnem življenju. Med najboljšimi so podružnice Direkcije PTT v Ljubljani, kjer so člani zbrali 29.560 din. Medicinske visoke šole v Ljub ljani. kjer so člani prispevali 43.OOP din in Glavnega odhora Bdečega križa v Sloveniji, kjer je vsak član prispeval povprečno po 104 din.
Del naprave za črpanje nafte
se nekaj G AKORDNEM NAGRAJEVANJU
Nadaljevanje s 1. strani in ali je bilo to delo kakovostno na višini, zlasti še pri različnih drobnih produktih. Po uvedbi akordnega plačevanja pa se prizna samo tista količina izdelkov, ki jo dejansko prevzame skladišče in ki odgovarja resničnemu stan ju.
Uvedba akordnega plačevanja nam torej odkriva drugo važno plat našega dela. ki smo ga pogosto zanemarjali — organizacijo dela. Akordno plačevanje je prisililo tehnično vodstvo in upravne odbore, da so začeli temeljito pretresati organizacijo dela ter odstranjevati vse tiste negativne stvari, ki so ovirale nadaljnji razvoj in so negativno vplivale na dvig storilnosti ter nepotrebno obremenjevale produkcijo. Posebej moramo poudariti, da v nobenem primeru ne smemo prezreti evidence storilnosti. Te evidence se zlasti otresajo gozdne manipulacije. Menimo, da je tako stališče gozdnih manipulacij popolnoma zgrešeno in oportunistično. V gozdovih se povsod dela v večjih in manjših brigadah ali skupinah. Prav ti brigadirji ali sku-pinovodje morajo biti tisti, ki naj vodijo evidenco o efektivnem delovnem času, katerega so delavci dejansko prebili na delu. Ta efektivni delovni čas mora biti na osnovi poročil brigadirjev in logarjev registriran tudi v mezdnih listah in po njem obračunan zaslužek delavcev. Skratka, mezdna lista mora biti odraz dejanskega stanja, torej registracija efektivnega delovnega časa, količine izdelanih gozdnih asortimentov in denarnih prejemkov posameznih delavcev. Mezdna lista mora biti odraz dejanskega stanja tudi zato, da bi vsak delavec v primeru obolenja dobil pravično hranarino, oziroma pravično pokojninsko osnovo. Drugače se lahko dogodi, da bo marsikateri delavec oškodovan, drugi pa bo zopet neupravičeno dobival prejemke, ki jih ni zaslužil, seveda na račun oškodovanih.
Mislimo, da so trditve nekaterih voditeljev podjetij, češ da je zavest gozdnih delavcev nizka in da brigadirji ne bodo dajali resničnih podatkov, popolnoma neupravičena. Imeti je treba več. zaupanja v poštenost delavcev in to poštenost pri delavcih tudi gojiti. Vsak primer nepoštenosti, ki ga odkrije kontrola, pa je neizprosno treba bičati in če je upravičeno, tudi kaznovati. Naša ljudska
oblast je zaupala upravljanje podjetij delovnim kolektivom potom delavskih svetov In upravnih odborov, ki so izvoljeni tudi v gozdarstvu. Potom teh organov in sindikalnih organizacij je treba delavce nenehno vzgajati v dobre in poštene gospodarje.
Kaj pa delovni čas?
Predsednik CO ZSJ tovariš Salaj je v svojem odgovoru uredniku »Borbe« jasno in odločno povedal tole: zDeloo-ni čas, utrjen z našimi zakonitimi predpisi, mora biti brezpogojno spoštovan, tako s strani delavcev, kakor tudi s strani gospodarskih vodstev in državnih organov oblasti . To pomeni, da je nedopustno podaljševanje delovnega časa razen v primerih, ki jih navajajo veljavne uredbe o plačah delavcev. Proti vsem tendencam podaljševanja delovnega časa, pa naj bi bile maskirane kakorkoli, je treba odločno nastopati. Za to so zlasti poklicane inšpekcije dela in sindikalne organizacije. Vsako podaljšanje delovnega časa ima za posledico izplačilo 50% dodatka za nadurno delo plače po času, naj so delavci plačani po akordu, normi ali času. Do tega nadurnega dodatka ima pravico vsak delavec ki je delo opravljal v nadurah.
Kjerkoli se delavcem dajejo dnevne, tedenske, mesečne itd. zadolžitve, morajo te temeljiti na določeni normi
osemurnega delovnega dneva, ker bi vsaka višja zadolžitev imela avtomatično za posledico podaljševanje delovnega časa. To načelo velja tudi za gozdne, gradbene, kakor tudi za vse ostale delavce. Vendar se zaenkrat dopušča možnost daljšega delovnega časa delavcem v gozdarstvu, kolikor to sami želijo, vendar pod pogojem, da je njihova delovna zadolžitev na temelju osemurnega delovnika. Ta izjema se dopušča za gozdne pa tudi za poljedelske delavce zaradi prirode njihovega dela, ker so izpostavljeni raznim vremenskim vplivom. Ti delavci lahko svojo delovno zadolžitev tudi prej izvršijo zaradi tega. da se lahko posvetijo tudi obdelavi svoje zemlje, kolikor je imajo in podobno. Vendar skupni mesečni delovni čas ne sme preseči zakonito predpisanega delovnega časa.
Tovariš Salaj je posebej poudaril
še naslednje: >Sindikalne organizacije se bodo najodločneje uprle vsakemu podaljševanju delovnega časa (razen v primeru, če zakon to dopušča), kakor tudi proti vsem tistim tendencam in poizkusom, ki zavirajo dviganje našega gospodarstva in slabijo položaj delavcev. Podpirale pa bodo vse tiste ukrepe, ki pomenijo napredek v organizaciji proizvodnje in ki o naših socialističnih pogojih vodijo k zboljšanju pogojev dela in življenja delovnih ljudi naše domovine.<
Kdo naj regulira cene na trgu ?
V nedeljo dne 2$. t. m. je bila v Šentjurju pri Celju IV. redna letna skupščina sindikata kmetijskih delavcev ln uslužbencev Slovenije.
Sindikalne organizacije kmetijskih delavcev so od zadnje letne skupščine svoje delo vidno Izboljšale, posebno še po sklepih XII. plenuma. To je potrdila tudi diskusija, ko so delegati posameznih krajevnih odborov in podružnic poročali o samoiniciativnosti upravnih odborov podružnic pri njihovem delu ln o organizacijski utrditvi podružnic. Da se je delo izboljšalo, so pokazali tudi letošnji občni zbori, na katerih so delegati diskutirali o celotni gospodarski, politični In kulturni dejavnosti kolektivov. Organizacijska utrditev in delo sindikalnih podružnic se odraža tudi pri pravilnem sodelovanju z delavskimi sveti in upravnimi odbori.
Podružnicam delajo težave predvsem množični sestanki, sestanki grup in pododborov. Sestanki so slabo organizirani in tud! udeležba ni zadovoljiva. Na dnevnem redu sc namreč le gospodarske akcije ln posamezni proizvodni problemi, premalo se
IllušaS delih eiel 11 trem čipi reli
Kakor je za delavce, ki delajo na gradbiščih. v cementarnah, apnenicah, opekarnah, kamnolomih ali v gozdovih življenjsko važna izdatna prehrana, ki je z raznimi uredbam! tudi zajamčena, tako je zanje važna tudi delovna obleka In obutev. Ko so naši forumi reševali ta problem, niso dovolj razmišljali o tem, da teh delavcev ni mogoče primerjati z nameščenci, kar se tiče potrošnje oblek. Ali je prav, da dobijo nameščenci v pisarnah prav toliko tekstilnih bonov, kakor na primer gradbeni delavci ali delavci v kamnolomih. ki nimajo nobenih posebnih dodatkov za delovne obleke, čeprav jo raztrgajo dva ln tudi trikrat več kakor nameščenci?
Oglejmo sl samo, kakšno je njihovo delo! Betonerjl. tesarji ali minerji na gradbiščih hidrocentral. ki stalno delajo med opaži, kopljejo predore ali pa zidarji, ki so zaposleni z mešanjem apna. cementa, so neprestano Izpostavljeni dežju, vodi. soncu ln mrazu. Cement In apno jim razjedata obleko, tako da jim ta v kratkem času domala strohni. Zelo malo je potrebno, da se natakne na kakšen kavelj ali oster rob In že je vse raztrgano. Nič na boljšem niso delavci v kamnolomih, ki morajo neprestano plezati po pečinah, da lahko razstreljujejo skale ali rudo. V opekarnah, ki so pri nas večinoma na prostem, delavci vse dneve prebijejo v blatnih Ilovnatih Jamah, kjer poleg obleke uničijo tudi ogromno obutve. Progovni in cestni delavci so prav tako neprestano izpostavljeni vsem vremenskim neprlUkam. Takih delovnih mest bi lahko v različnih strokah našteli še ogromno.
Ker postaja pomanjkanje oblek vedno bolj pereče, sl podjetja poizkušajo sama pomagati in se izvleči lz zagate. Tako se često dogajajo primeri, da podjetja neupravičeno izkoriščajo celo udarniške nazive, da bi prišla do oblek za svoje delavce, posebno, ker od državne Investicijske banke ni mogoče dobiti nobenih kreditov v te namene.
Ker se večina pritožb nanaša na račun državne Investicijske banke, bi bilo treba omeniti še nekatere stvari. Prekupčevanje in nepotrebno uničevanje delovnih oblek ln obutve, ki so jo delavcem nabavljali popolnoma brezplačno, se je pretekla leta zelo razpaslo. Krediti za te namene so v podjetjih neprestano naraščali ln tndl blagovni fond se je zaradi tega čezmerno izkoriščal. Ker pa niti podjetja niti sindikalne organizacije niso znale vplivati na to. da bi delavci štedilt z obleko, je razumljivo morala
vmes poseči Investicijska banka s tem, da Je zaustavila kredite. Nepravilno je le to, da so bili krediti ustavljeni samo nekaterim vrstam podjetij, drugod pa so se izplačevali neokrnjeno naprej. — V rudniku Trbovlje so na primer prav do zadnjega plačevali delavcem obleke v celoti, čeprav se je dostikrat dogajalo, da so gumijaste škornje, ki so bili namenjeni rudarjem, nosili okoliški kmetje na njivah. Tudi v oblačtlnicah je bilo opaziti, kako malo skrbijo rudarji za obleke, ko pridejo z dela iz jam. Tako ravnanje so sl rudarji lahko dovolili, saj jim Je podjetje sproti brezplačno nabavljalo vse. kar so zahtevali, čeprav niso nujno potrebovali. Mnenja smo, da bi razdeljevanje finančnih sredstev lahko bilo bolj smotrno razporejeno, tako bi bilo tudi manj pritožb.
Sindikalne organizacije sl zaman prizadevajo ln belijo glave, kako bi pomagale premostiti delavcem te težave, ki postajajo iz dneva v dan težje. Kaže, kakor da tega vprašanja sploh ne bi mogli več rešiti. Pravijo, da ni denarja ln s tem so razgovori običajno zaključeni. Toda delavci, ki nimajo oblek, se s takimi odgovori ne morejo zadovoljiti. Marsikaj bi se s prizadevanjem dalo rešiti.
Podjetja bi morala kriti vsaj del sredstev za nabavo oblek na prostem trgu ali pa naj bi delavci dobili za to potrebne bone, da bi sl po nižjih cenah lahko sami nabavili obleke. Delavec, katerega povprečna mesečna mezda znaša od 3300 do 3500 din, sl delovne obleke na prostem trgu na noben način ne bo mogel sam oskrbeti, saj stane ena sama obleka okoli 5000 din ali pa če celo več.
Ob uvedbi novega finančnega sistema, ki bo prišel v veljavo že prihodnji mesec, bi bilo tudi na rešitev tega vprašanja resno misliti ln končno ukreniti vse. da delavci ne bodo imeli poleg drugih še teh težav, ki niso nujne.
Pa razpravlja o političnih in splošnih družbenih vprašanjih ter o življenju samega kolektiva.
Politična zavest sindikalnega članstva v kmetijstvu je prišla do izraza predvsem po V. plenumu CK KPS ln XIII. plenumu ter v tekmovanju za obletnico OF. Večina sindikalnih podružnic je v času tekmovanja organizirala redna politična predavanja, ki so imela zelo dobre uspehe. Take oblike ln metode dela bodo morali upravni odbori podružnic prenesti tudi na področje ekonomske vzgoje, ki je v pogojih naglo razvijajočega se gospodarstva zelo važna ln ki postaja v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi vsak dan važnejša.
Diskusija, ki Je sledila po res dobrem poročilu, je pokazala, da so nekatere podružnice bile bolj delavne, kot je nakazalo poročilo. Ker niso dostavljale republiškemu odboru poročil o svojem delu, so celo nekatere Izpadle iz ocenjevanja v času tekmovanja kot n. pr. sindikalna podružnica drž. posestva Jeruzalem.
Delegati so v diskusiji razpravljali o težavah, ki Jih Imajo v svojem delu. Te težave so pri nekaterih podružnicah zaradi nerazumevanja uprave podjetja do sindikata; poneked so med podružnico lil upravo velika trenja. Tako se je zgodilo na posestvu Srebrniču, da je uprava močno zapostavljala delavce, ki so skoraj vsi zapustili delo. Delegati so razpravljali tudi o zaščiti nosečih mater, ki jih ponekod odpuščajo (gozdno gospodarstvo v Novem mestu), o pomanjkljivostih pri uredbah o plačah poljedelskih delavcev ter o delu delavskih svetov. Delegat državnega posestva Rakičani je napovedal tekmovanje vsem državnim posestvom: krajevni odbor pa bo tekmoval z vsemi krajevnimi odbori ffe-venlje v gospodarskem, političnem ln kulturnem delu. To tekmovanje sta na skupščini v celoti sprejela krajevna odbora v Kočevju In Ptuju.
IV. letna skupščina je pokazala, da čakajo socialistični sektor kmetijskega gospodarstva zelo resne ln važne naloge. Dati potrošnikom čimveč kmetijskih pridelkov dobre kakovosti po zmernih cenah na trg, v trgovine državnih posestev ln zadrug, ža kar je treba dvigniti kmetijsko proizvodnjo ln znižati cene pridelkom. Od dviga
Tudi v prejšnjem tednu ni prišlo do popuščanja napetosti v osnovnih vprašanjih, ki tarejo današnji svet. Drugi del kitajske pomladanske ofenzive na Koreji je klavrno propadel. Kljub temu, da so Kitajci pognali v napad okoli 700.000 vojakov, jim vendar ni uspelo, da bi prebili obrambne črte sil OZN. Nasprotno. Kitajci, ki so izgubili dnevno od 10—15.000 vojakov, so se začeli na vsej fronti umikati. Nekateri si razlagajo umik kitajskih čet kot dokaz popolnega zloma njihove pomladanske ofenzive, drugi pa so mnenja, da hočejo Kitajci pridobiti čas za nove napade.
Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da povzroča vojna na Koreji pekinški vladi velike težave. Med kitajskim ljudstvom čedalje boi.i narašča odpor proti satelitski politiki vlade LR Kitajske. Čeprav skušajo ta odpor zatreti z najbolj brutalnimi metodami (vse kitajske radijske postaje vodijo žolčno vojno proti ljudem, ki ne simpatizirajo z režimom, poleg tega so na dnevnem redu množične usmrtitve sumljivih elementov), pa se jim bo to težko posrečilo. Po nekaterih nepotrjenih vesteh iz Pekinga se je pojavil odpor proti satelitski politiki celo med visokimi vladnimi funkcionarji. Seveda so vsi taki pojavi naleteli na ostro reakcijo Kremlja,
Pred dnevi je bil objavljen v zaupnem biltenu, ki ga dobivajo sa.mo visoki inform-birojski funkcionarji in politični delavci, članek. ki obtožuje pekinško vlado, da zaradi njene neodločne politike Formoza še vedno ni bila vrnjena LR Kitajski Pišev članka prav tako govori o premajhni budnosti »kitajskih zaveznikov, do imperialistične politike ZDA v Aziji.« Iz članka ,ie razvidno, dav Moskvi niso povsem zadovoljni s svojimi pekinškimi zavezniki. Očitno je tudi. da se v Kremlju hoje, če bi zaradi velikanskih izgub kitajskih čet na Koreji in zaradi drugih ^ vprašanj, ki ločijo Kitajsko od SZ. izgubili svojega azijskega satelita.
Ni izključeno, da bi v Kremlju — zato, da preprečijo poslabšanje odnosov s Pekingom — pristali na pogajanja o mirni rešitvi vojne na Koreji seveda v zameno za ustrezne politične koncesije. V zvezi s tem je zelo značilno, da so »Pravda« in mnoge sovjetske radijske postaje objavile celoten tekst predloga ameriškega senatorja Johnsona, ki je predlagal, naj obe strani končata vojno na Koreji 25. junija.
Da bi bila Kremlju taka rešitev korejskega vprašanja po volji, nam dokazuje nalil o-vejša^ sovjetska taktika v Parizu, k.ier Gromiko s kompromisnimi predlogi
hoče
ustvariti ugodno ozračje za morebitna pogajanja o mirni rešitvi vojne na Koreji.
proizvodnje in znižanja cen kmetijskim pridelkom je odvisno znižanje cen Industrijskim izdelkom, s tem v zvezi pa tudi zvišanje družbenega standarda delovnih ljudi. Po sprostitvi obvezne oddaje nekaterih pre-hranbenlh predmetov ln glede na to. da je glavni del kmetijske proizvodnje še vedno v rokah privatnih kmetijskih proizvajalcev, bodo prav ti skušali dvigniti cene pridelkom. zato mora biti socialistični sektor kmetijskega gospodarstva regulator cen na trgu. Socialistični sektor mora v praksi pokazati prednost mehanizacije kmetijstva In s tem dajat! vzgled drobnemu proizvajalcu ter tako biti agitator. Državna posestva morajo postati vzor naprednega gospodarstva ter s svojim delom ln napredkom pokazati privatnemu kmetu prednost strojne obdelave zemlje in ga tako pritegniti v socialistični sektor.
Da bodo državna posestva, zadruge in ekonomije vsem tem nalogam kos. je dolžnost sindikalnih organizacij, da skrbijo kar najbolj za ekonomsko vzgojo svojega članstva, posebno pa članov delavskih svetov, če bodo delavski sveti dobro gospodarili, bo tudi rentabilnost posestva velika in tako tudi cene nizke. Poleg tega pa morajo sindikalne organizacije tesno sodelovati z organi ljudske oblasti in množičnih organizacij na vasi ter tolmačiti vse gospodarske ukrepe ln pojasnjevati pomen ln važnost zadružništva ter kolektivne obdelave zemlje, pojasnjevati ta pomen predvsem malim kmetom. da bodo stopali v zadruge, ker novi si stom odkupa daje zadrugam močno spodbudo pri utrjevanju gospodarstva ln samostojnosti.
Ali za ncKalcrc učence v gosnotiarstra
ne veljajo zakoniti predpisi
SKUPŠČINA RO OBRTNIH DELAVCEV
IV, redna letna skupščina Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev za Slovenijo bo v nedeljo, 10, junija 1951 o-b 9. uri dopoldne v sejni dvorani »Doma sindikatov«, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22, I. nadstropje.
Da morajo spoštovati zakone o učencih v gospodarstvu tudi privatni obrtniki, je verjetno pozabil mizarski mojster v St. Pavlu pri Preboldu. Pri tem mojstru se Je učil mizarske stroke vajenec Žnidaršič Anton. Mojster, ki ima poleg mizarske obrti tudi nekaj obdelovalne zemlje, je vajenca izkoriščal za vsa poljska in hišna dela. Tako je Žnidaršič moral orati, branati, krmiti svinje in skrbeti zanje, nakladati in razkladati opeko za hišo, ki si ,io misli mojster zidati. Toda ne samo to. Tudi udarci niso izostali. Če je vajenec mojstra vprašal, kako naj dela, je bi! v odgovor tepen. Pretepal ga je tudi, ker ni hotel za državne praznike delati. Psovke kot »štrapaciran* osel. gledaš kot »zbujen« vol. lajnarska baraba itd., so bile na dnevnem redu. Od vajenca je zahteval, da dela izven delovnega časa, za kar mu ni dal nobenega priznanja, kaj šele plačilo. Po zgledu mojstra se je ravnaj tudi pomočnik. Poleg vseh teh nečloveških postopkov sta ga pomočnik in mojster neupravičeno obdolžila tatvine.
Ker pod takimi pogoji Žnidaršič Anton ni mogel živeti in ker je videl, da se ne bo mogel usposobiti pri takem mojstru za stroko, do katere ima veselje, je sam zapustil nečloveškega mojstra in zadevo javil
OLO, ki bo klical izkoriščevalskega mojstra na odgovornost.
Take vrste obrtniki, ki nimajo smisla za vzgojo kadrov in ki ne razumejo ali pa nočejo razumeti današnje družbene stvarnosti. si ne bodo na račun žuljev delovnega človeka ustvarili lagodno življenje.
Grajanja vreden je tudi primer krojaškega podjetja KLO Galicija pri Celju. To podjetje je pred dvema mesecema ukinilo živilsko delavnico, v kateri se je učila živilske obrti Popit Terezija, ki ji podjetje potem, ko je obrat zaprlo, ni priskrbelo drugega delodajalca, pri katerem bi učenka nadaljevala učno dobo. Tako je Popit Terezija že dva meseca izven učne dobe. Ta primer nam kaže. da odgovorni pri KLO Galicija niso proučili zakona o učencih v gospodarstvu. Tu se vidi nepravilen odnos do dela in usposabljanja kadrov ter spoštovanja zakonov.
---*-----
OPOZORILO
ZaMtžba »Delavske enotnosti« sporoča, da je knjižica »DOPUST — ČAS ODDIHA IN VESELJA« — razprodana.
NAPREDEK V PARIZU
V	tem tednu je Gromiko iz pravkar omenjenih motivov pokazal nekoliko več dobre volje pri sestavljanju dnevnega reda bodoče konference štirih zunanjih ministrov.
Iz prvotnega besedila dnevnega reda B so namestniki črtali tako zahodno kakor tudi sovjetsko formulacijo o nemškem vprašanju ki so ga vstavili na dveh drugih mestih: prvič so ga postavili na začetku dnevnega reda, za kar se je zavzemal Gromiko, drugič pa so ga postavili za vprašanjem splošne oborožitve, kakor so zahtevali zahodni predstavniki. S tem bodo imeli zunanji ministri možnost, da sami odločijo, o kateri točki bodo razpravljali o nemškem vprašanju.
Gromiko pa je zaenkrat še nepopustljiv v svoji zahtevi, da bi zunanji ministri vendarle razpravljali tudi o Atlantskem paktu in o ameriških vojaških oporiščih v Evropi ter Srednjem vzhodu. Toda kljub temu je opaziti, da se bodo — seveda če se Gromiko ne bo spet spremenil v starega in nepopustljivega Gromika — namestniki sporazumeli o dnevnem redu v prihodnjih dneh.
Čeprav so Sovjeti v Parizu naenkrat popustili. je to popuščanje nedvomno samo nova politična poteza Kremlja. Zdi se. da se hoče Moskva aktivneje angažirati v Perziji. kjer hi lahko pridobila — zaradi napetosti, ki vlada med Iranom in Anglijo" — bogata ležišča petroleja, kar bi znatno povečalo gospodarski in vojaški potencial sovjetskega bloka.
HLADNA VOJNA MED ZAHODOM IN SOVJETSKO ZVEZO ZA VPLIV V PERZIJI
Napetost med Teheranom in Londonom se je v zadnjih dneh zaradi nacionalizacije Anglo-Iranian Oil Company znatno povečala. Čeprav je perzijska vlada uradno izjavila, da bo po nacionalizaciji še nadalje prodajala petrolej zahodnim državam, pa so v Londonu nepopustljivi. Londonska vlada zahteva, da bi spor med Anglo-Iranian Companv in perzijsko vlado proučila posebna perzijsko-angleška komisija. Toda kot vse kaže. so v Perziji odločni in ne bodo odstopili od nacionalizacije petrolejske industrije.
Kakor poročajo nekateri listi, so angleške čete že pripravljene, da v primeru potrebe s silo preprečijo nacionalizacijo Anglo-Iranian Company. Vendar se zdi. da so te vesti neosnova.ne in preračunane zgolj na to, da bi psihološko vplivale na javno mnenje in vlado v Perziji. Voditelji nekaterih perzijskih nacionalističnih strank so že izjavili, da bi v primeru angleške vojaške intervencije stopil perzijski narod v »sveto« vojno proti angleškim okupatorjem.
Zanimiva ,ie politika Kremlja, glede nacionalizacije perzijske petrolejske industrije. Sovjetski časopisi so začeli v zadnjih dneh mrzlično kampanjo proti angleškemu »»imperializmu« v Perziji. V Moskvi poudarjajo, da je SZ pripravljena pomagati Perziji v borbi proti angleškemu »imperializmu . Ni izključeno, da je to samo skrbno pripravljena past, v katero bi zašli Angleži, če bi se odločili za vojaško intervencijo. V tem primeru bi sovjetske čete nedvomno takoj intervenirale in se s silo polastile perzijskih petrolejskih vrelcev.
Toda kljub tej nevarnosti so v Londonu, kakor izgleda. pripravljeni storiti vse, da preprečijo nacionalizacijo, ker bi to predstavljalo velik udarec angleškemu vplivu na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Kot kaže, se na zahodu dobro zavedajo nevarnosti, ki preti zahodnemu bloku v primeru. če bi se Sovjeti s silo polastili perzijskega petroleja. V tem primeru bi morale zahodne države tvegati odkrito vojno s Sovjeti. Ker pa hočejo biti zahodne države v primeru nove vojne na vsak način zmagovalec, se mrzlično oborožujejo. Atlantska vojska, ki je bila pred nekaj meseci samo črka na papirju, že postaja stvarnost.
SFORZA ZAHTEVA REVIZIJO MIROVNE POGODBE Z ITALIJO
V	Italiji je na višku predvolilna kampanja za upravne volitve, ki ’ se bodo začele ta mesec. Predvolilna borba se. razvija v glavnem med vlado demokrščansko stranko in Togliattijevo KP. Medtem ko uporabljajo komunistični govorniki za varani? množic obrabljene fraze o potrebi italijanske nevtralnosti. pa demokristjani napadajo našo državo in zahtevajo vrnitev STO k Italiji. Cilj te protijugoslovanske kampanje je nedvomno, vplivati na iredentistične kroge v Italiji in si tako zagotoviti zmago pri volitvah. Grof Sforza. italijanski zunanji minister. pa je izkoristil predvolilno kampanjo za to. da je javno zahteval revizijo mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je imenoval -nepravično in absurdno«. Sforza je zahteval, da se popravijo vsi vojaški in nekateri drugi členi mirovne pogodbe razen meja in kolonij.
Zahteva italijanskega zunanjega ministra je naletela na zelo ugoden odmev v zahodnih državah. V ZDA v zvezi s tem n. pr. poudarjajo, da bi morale ZDA v primeru povečanja italijanskih oboroženih sil povedati tudi finančno pomoč italijanski republiki. Tega pa ZDA za sedaj zaradi velikih finančnih stroškov, ki jih imajo v sedanjem mednarodnem položaju ne morejo storiti
Čeprav bi bila revizija mirovne pogodbe z Italijo — z ozirom na sovjetsko politiko — do neke mere pravilna, pa je vendar bolje, da se to vprašanje za sedaj odstrani z dnevnega reda. Vsekakor sedanji .mednarodni položaj ko zahodne države zahtevajo, da bi štirie zuna.ni! ministri obravnavali kršitev vojaških določb mirovnih pogodb z Madžarsko. Bolgarijo in Rumunijo, ni primeren za to, da bi načeli vprašanje revizije mirovne pogodbe z Italijo.
Nedavna se je kot gost Hlstadruta — Splošne organizacije židovskih delavcev mudila 16 dni v Izraelu delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije. Program obiska ln potovanje po skoraj vseh krajih dežele, srečanja ln razgovori e stotinami ljudi, v tovarnah, kmečkih naseljih, javnih ustanovah in drugje, Informativni sestanki z mnogimi predstavniki družbenega in javnega življenja, so omogočili članom delegacije, da so seznanili s plošniml načeli družbene ureditve, z značilnostmi in z mnogimi posameznostmi življenja današnjega Izraela.
Izrael je država dinamične Izgradnje ln pomembnih podvigov. Pravkar so minila tri leta, odkar se je ta država otresla odvisnosti mandatorskih oblasti ter stopila v vrste samostojnih držav, te od samega začetka rešuje zapletene naloge, kot skoraj vsak mesec sprejema povprečno 20.000 povratnikov. Za stotlsočo novih državljanov je treba zgraditi hiše, zagotoviti jim preskrbo, priskrbeti delo, zgraditi šole ln največkrat tudi priučiti jih delu. Nedvomno bi bila to težka naloga celo za bogato ln utrjeno državo, še posebno pa je težka za tako mlado In siromašno deželo, saj le desetino uvoza krije Izvoz. Izrael pa uvaža nad polovico celotne potrošnje.
V Izraelu smo na vsakem koraku naleteli na novozgrajene hiše ali na hiše, ki jih gradijo. Napori in uspehi stanovanjske izgradnje so napravil! na nas močan vtis. Po načrtu predsednika vlade Davida Ben Guriona. šefa najmočnejše politične stranke Mapaja kot pravijo židovski laburistični stranki, bo treba v Izraelu zgraditi vsak mesec 6000 stanovanj. Ta veliki načrt uresničujejo s pomočjo družbenih organizacij, vlade ln privatnih podjetnikov, kljub težkočam pri nabavi materiala ln pomanjkanju potrebnih delavcev. Velika večina povratnikov se ni prej nikoli ukvarjala s produktivnim delom. Statistike kažejo, da 90% vseh teh danes zaposlenih ljudi prej ni opravljalo takšnega dela. kot ga opravljajo zdaj v Izraelu. Zato tisoči obiskujejo tečaje za gradbene delavce. Samo v Tel Avtvu jih je v teh tečajih okrog 2000. Podobno Je tndl z ostalimi strokovnimi delavci.
Jasno je, da se z gradnjo stanovanj šele začenja naseljevanje. V našem razgovoru z Izraelskim ministrom za delo Goldom Majorsom smo zvedeli, da se
Milan Slani
IZRAEL — DEŽELA DINAMIČNE IZGRADNJE
STRAN ★ 25. V. 1951
bo Izrael, ki Ima danes milijon ln 406 tisoč prebivalcev, čez šest ali sedem let, ko bo Imel približno tri ln pol milijona prebivalcev, lahko že sam prehranjeval. Vsekakor je to predrzna napoved. Če pogledamo na zemljevid Izraela, se nam zdi ta napoved celo neosnovana. Južni del Izraela, znan pod Imenom Ne-gev, obsega okrog 12.009 kv. km oziroma okrog 60% vsega ozemlja ln je še skoraj povsem nenaseljena puščavska dežela. »Negev je treba zavzeti« to ,ie parola, s katero smo se pogostokrat srečali v Izraelu. Toda mi nismo videli samo zemljevid Izraela, marveč tudi ljudi in njihova dela. Videli smo del Negeva, ogromno in nepregledno puščavsko planoto, njegove pionirje, ki že uresničujejo to parolo. To. kar smo videli, nas je navdalo s prepričanjem, da bo ta velika zamisel uresničena, da bodo z namakanjem ln pogozdovanjem zrasla naselja, ki bodo spremenila veliko puščavo v plodna tla. Pred osmimi leti so bile v tej puščavi samo tri naselbine. Leta 1916. so jih zgradili še 11. zdaj jih je že 47. Čeprav so zaradi težkih kll-matlčnlh razmer in ostalih življenjskih pogojev nekatere naselbine razpadle, se vendar postopoma ln zanesljivo razvijajo. Vse naselbine v Negevu so zadružne. Vzdolž ceste, ki veže naselbine, sadijo drevesa v puščavskem pesku, drevesa s katerimi ogradijo jetike kvadrate in zaščitijo zemljo pred vetrom ter tako usposobijo za obdelovanje. Do zdaj je že zasajenih nad 3 milijone dreves, medtem ko na 170 hektarih rastejo olive, slive, breskve Ipd., na 490 hektarih pa zelenjava.
Izrael Ima v svojem političnem življenju čvrsto podlago za uresničenje načrta naseljevanja ln Izgradnje. To je Hlstadrut, široka fronta delovnega ljudstva Izraela. Hlstadrut je splošna delavska organizacija, v kateri so zajeti vsi delovni ljudje mesta ln vasi, bodisi da so v delovnem razmerju ati samostojni. Včlanjen sme biti samo tisti, ki ne eksploa-tlra tuje delovne moči, ne glede na to ali sam dela. Hlstadrut je bil ustanovljen pred 30 leti v ptosebnib zgodovinskih okoliščinah. Saj ni samo sindikalna organizacija, temveč Istočasno tndl gospodarska ln kolonizatorska. Hlstadrut ustanavlja gospodar ska podjetja, ker ni nihče hotel najemati delavcev, ki jih je
e£cuh/£a en&Uttid-
bilo treba čele izučevati ln prekvalificirati. V novoustanovljeni državi je Hlstadrut obdržal svoj položaj v gospodarstvu ln političnem življenju dežele ter predstavlja v industriji, trgovini ln obrtništvu pomemben del zadružnega, socialističnega sektorja, medtem ko je v poljedelstvu ta vpliv še močnejši, ker je skoraj polovica naselbin zadružnih.
Okrog 80% vseh delavcev, vštevšl tudi delovne ljudi mesta In vasi. je organiziranih v Hlstadrut, skoraj 45% vsega prebivalstva pa je včlanjenih v njegovih organizacijah. To je velika moč In daje velike možnosti za razvoj gospodarske graditve te mlade države. Ben Gurtonova vlada je sicer olajšala gospodarskim podjetnikom investicije kapitala v Izrael, da bi uresničila načrt naseljevanja In poživila gospodarsko dejavnost. Tako Imenovani zakon o ohrabritvl privatnih podjetnikov, ki ga je nedavno zglasoval Kneset. Izraelski parlament, daje možnost za nadaljnji razvoj privatnega sektorja kapitala, ki prevladuje razen v poljedelstvu, posebno v Industriji nad zadružnim ln splošno družbenim sektorjem.
Posebno zanimivo je izraelsko kmetijstvo. S sredstvi, ki jih Izrael redno dobiva od židovskih organizacij po vsem svetu in katera dosežejo višino enoletnega državnega proračuna v materialu In devizah, Izraelsko kmetijstvo v veliki meri mehanizira ln omogoča Intenzivno obdelovanje zemlje ter visoko stopnjo produktivnosti. Toda nekaj drugega vzbuja zanimanje za Izraelsko kmetijstvo: veliko zadružnih proizvajalnih enot na vasi. Pod posebnimi zgodovinskimi okoliščinami so bile v Izraelu poleg privatnokapltalističnjh plantaž že pred 49 leti osnovane kmetijske skupnosti, kooperacije ali kot jim v Izraelu pravijo, »kvuce« ln •kibuci«. Torej veliko pred ustanavljanjem sovjetskih kolhozov, so bile v Izraelu ustvarjene poljedelske skupnosti, ki so se obdržale do danes in močno vplivale ne samo na kmetijstvo Izraela, temveč na vse njegovo javno življenje.
»Kibuci« tvorijo skoraj polovico vaških naselbin v Izraelu, čeprav njihovo število ne narašča sorazmerno s številom naseljencev. Po več razvojnih fazah se jo zdaj v mnogih kibucih in kvucah ustalila razvita oblika skupne lastnine In gospodarskega združevanja iia podlagi družbene delitve dela ln proizvodov, elani kibucev so se za to skupnost pripravljali po nekaj let, v organizacijah Izven Izraela ati v njem, talep da
so te enote, zaradi velike pomoči od zunaj, razvile visoko produktivnost dela in močno družbeno organizacijo. Trdijo, da je r njih uresničeno načelo, da dela vsak član po svojih sposobnostih In da prejema po potrebah, seveda v okviru materialnih možnosti svoje skupnosti. Klbncl ln kruce so lahko do sedaj živeli kot država za sebe, toda pojav države in njena vloga nalaga tudi njim nore obveznosti, ki bodo nedvomno povzročile tudi določene pretrese. To pa ns. pomeni, da je njihov obstanek v nevarnosti, saj so v štiridesetih letih pokazali čvrstost za svoj obstoj ln napredovanje. Treba je omeniti tnal vpliv kibucev na ostala naselja v mestu In na vasi. Ml smo n. pr. v vseh kibucih, katere smo obiskati, videli razvito kulturno življenje, posebno pa veliko skrb za vzgojo otrok.
Poleg teh razvitih oblik v kmetijstvu obstaja še vrsta nižjih. Demokratičnost upravljanja v zadružnih gospodarskih skupnostih omogoča prllagojevan.je vsem pogojeni skupnosti in potrebam večine članov. Novi naseljenci, ki prihajajo množično v Izrael, donašajo, kot kaže. s seboj vse manj pionirskega duha prejšnjih naseljencev, zato pa več drobnolastnišklh stremljenj. Zato se težko odlomijo za naseljevanja na vasi ln za boj za zavzetje puščave, posebno pa se težko odločijo za najvišje oblike gospodarskega združevanja na vasi.
Na koncu menim, da je moja dolžnost odgovoriti na vprašanje, ki so ml ga mnogi zastavili, ko sem se vrnil iz Izraela: vprašanje o vplivu komunistične partije Izraela. Razumljivo je. da smo v Izraelu zbirati tudi odgovore na to vprašanje. Moram pa poudariti, da nam ni uspelo, da kjerkoli ali karkoli opazimo o vplivu te informbirojevske partije. Zlohotna politika Iz Moskve s slepimi Izvrševalci — voditelji komunistične nartlje Izraela — ,ie povsem ločila to partijo od ljudstva. NI samo število glasov za komunistično partijo vse manjše, tako da znaša danes le okoli 3 odstot.. marveč je tudi njen vpliv na delavsko gibanje enak ničli. Prvi dan po našem prihodu v Izrael, ko so val listi zabeležili in pozdravili prihod naše delegacije. ,1e ramo list komunistične partije Izraela »Kolliam« napadel našo delegacijo, kjer Je dobesedno rečeno: »Ta prihod vzbuja gnev delovnega ljudstva Izraela.« No. na gnev delovnega ljudstva Izraela nismo nikjer naleteli, nasprotno, povsod so nas prisrčno ln iskreno sprejemali, toplo pozdravljati ln Izrekali Iskrene želje narodom Jugoslavije In njihovi borbi za socializem Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije je bila priča spoštovanja ln odobravanja, s katerim ljudstvo Izraela spremlja borbo Jugoslavije za neodvisnost svoje dežele, za enakopravne odnose med narodi in za resnični mir na svetu.
Sindtoali za JeticH matere in otroka"
Tednu matere in otroka, ki bo letos od 3. do 10. junija naj naši sindikati posvetijo najvetjo pozornost. Čeprav bodo use ostale množične organizacije in zdravstvene ter socialne ustanove vložile use napore, da bi teden potekal v veliki razgibanosti, bodo morale velik delež za čimboljšo organizacijo nositi tudi sindikalne organizacije.
Teden sam naj bi bil teden veselja naših otrok. Organizirati je treba čimveč raznih kulturnih in zabavnih prireditev, sejmov, 'šolskih proslav, izletov, pogostitev otrok itd. Velika naloga sindikatov je tudi v tem, da bodo pomagali otvarjati razna igrišča, pionirske kotičke, otroške vrtce ter kjerkoli je mogoče svetovali kake igrače naj bi se izdelovale za otroke. Organizirajo naj otroške počitniške kolonije in pionirska oziroma mladinska taborjenja.
Zanimajo naj se, kako živi naša delovna mladina in koliko delajo naše mladinske organizacije, da bi odpravile razne nekulturne navade, ki se pojavljajo pri doraščajoči mladini.
Za matere naj organizirajo tečaje in predavanja, na katerih naj obravnavajo način borbe proti TBC, rahitisu, nalezljivim, boleznim otrok itd. Kontrola nad izvajanjem raznih uredb o zaščiti matere in otroka pa naj bo v tem tednu posebno poostrena.
Za boljšo kakovost igrač
Kupiti danes igrače za otroka pomeni postati igrača slučaja. Za drage denarje prodajajo naši trgovski obrati vsakovrstno robo, od neokusnih in nehigieničnih lesenih ježev in podobnih zveri do vozička, ki ga ne znata sestaviti ne oče, ne mati, kaj šele otrok, ki naj bi se z njim igral. Leseni valjarji in drugi gospodinjski pribor, s katerim naj bi se punčka igrala in privajala na življenje, so tako majhni, da jih še njena večinoma tudi neokusno zmašena punčka iz papir-mašeja ne bi mogla vzeti v roke. Tako privlačne in za vzgojo otroka koristne sestavljanke pa so izdelane vse po enem kopitu, pri katerem igra glavno vlogo puščoba barv in nalog.
Se mar pomena igrač v vzgoji in življenju otroka ne zavedamo? Kaj ni naše geslo pri vzgoji otrok: učiti se z igro?
Ministrstvo za prosveto se je med prvimi v državi zavedalo pomena igrač za otroke. Že pred leti je zato ustanovilo posebno komisijo za ocenjevanje in nadzorstvo nad izdelovanjem igrač. Naloga komisije je svetovati izdelovalcem igrač in skrbeti za zboljšanje izdelkov; brez odobrenja komisije se na trgu ne bi smela pojaviti niti ena igrača. Komisijo sestavljajo med drugimi tudi pedagogi, ki skrbijo za vzgojnost igrač, umetniki, ki gledajo na okusnost igrač, in zdravniki, ki pazijo na njihovo higieničnost. Komisija uspešno opravlja svojo nalogo že več let.
V Novem mestu je bila kmalu po osvoboditvi ustanovljena prva tovarna igrač v Jugoslaviji. Danes, ko je prestala začetne težave, zalaga, kljub temu, da so ob njeni ustanovitvi »pozabili« na ne obhodno potrebno sušilnico lesa, vso državo z zelo okusnimi igračami. Kolektiv tovarne je za delovne zasluge prejel prehodno zastavo Glavnega odbora ZSS. Z leti je kolektiv izdatno izboljšal delovni proces tako, da zdaj izdeluje, kljub strojem, ki so izdelani le za čisto mizarska dela, igrače po tekočem traku. Tovarna dobro skrbi za raznovrstnost igrač in za želje potrošnikov ter je stalno v etikih s komisijo za ocenjevanje.
»Plastika« v Kranju je sicer iz neznanih razlogov prenehala z dobavljanjem igrač iz maše-papirja, njeni prejšnji izdelki pa so bili zelo okusni.
Združenje igračarjev v Ljubljani, ki se je v začetku borilo za kvaliteto igrač, je zadnje čase močno popustilo. Kaže, da je v njem prevladala težnja po dobičku, neglede na kakovost. Vendar so igrače
Priprave v Celju
Za. proslavo »Tedna matere in otroka« se v Celju prav pridno pripravljajo. Posebno aktivne so žene, članice AFŽ, ki so po posameznih četrtih že organizirale predavanja s področja zdravstva in zaščite otrok. Najbolj uspešno je bilo predavanje v četrti Jožefov hrib, kjer so žene pripravile vprašanja. ki so jih najbolj zanimala, in na katere je zdravnik prav rad in obširno odgovarjal. V programu imajo tudi ureditev otroških igrišč ter so na Dolgem polju to obveznost že izpolnili. Druga igrišča še pa pripravljajo.
V samem »Tednu matere in otroka« pa bodo s predavanji nadaljevali po posameznih tovarnah, kjer je zaposlenih največ žena. Predvajali bodo tudi dva filma, in sicer film -Prehrana deteta« in »Naši otroci«. Izvedli bodo tudi kulturne prireditve za matere in otroke. Organizacije AFŽ v posameznih četrtih pa bodo tudi obdarile socialno ogrožene otroke.
Da bo izvedba »Tedna matere in otroka -kar najlepše uspela, se najbolj zavzemajo organizacija žena. socialno skrbstvo in svet za zdravstvo. Pri tem delu bi jim morali biti v veliko pomoč tudi sindikati, ki se za izvedbo Tedna vse premalo zanimajo.
združenja le vedno znosne. Manj znosne so cene.
Torej kažeta ljudska oblast in profesionalni izdelovalci igrač pravilno razumevanj e otrokovih potreb po igračah. Kaj j-e tedaj povzročilo poplavo nekvalitetnih igrač?
Potrošniki gotovo ne, ostanejo samo še posredovalci, naša trgovska mreža. Kljub strogim predpisom komisije za oceno kupuje večina trgovskih obratov od maloproizvajalcev - amaterjev neprimerne igrače in z njimi preplavlja trg ter z izgovorom tsaj gre v denar« prazni žepe kupcev, ki pač morajo poseči zaradi pomanjkanja kvalitetne robe tudi po slabem blagu. Prav bo, da se bo tudi pri prodaji igrač naša trgovska mreža zave-
dla, da naj bo dobra kvaliteta, okusnost in vzgojnost igrač glavno merilo prodaje, ne pa samo dobiček.
Kajpak s tem problem še ne bo rešen. Tudi naši pedagogi in umetniki bi se morali bolj zanimati za igrače. Tovarna v Novem mestu je n. pr. v hudih škripcih, ker v vsej Sloveniji ne more najti strokovnjaka, ki bi sestavljal načrte za izdelavo igrač! Nadalje se bodo morali z izdelavo ukvarjati samo profesionalni izdelovalci, amaterji pa le tedaj, če bi najprej dostavili načrt igrače komisiji za oceno, da se ne bo zgodilo kot zdaj, ko izdelajo po 5000 neprimernih igrač, ki jih nato silijo trgovini, ta pa vsiljuje kupcem. Treba bo pa poostriti kontrolo nad prodajo igrač.
Vzgoja otrok je važna, igrača pa je važen pripomoček v vzgoji, v začetku celo edino vzgojno sredstvo. Zato naj bi se za problem igrač pozanimala tudi AFŽ ter sindikalne aktivistke v podružnicah, ki imajo dečje jasli. Žene železarne Jesenice so s podporo delavcev zelo lepo opremile otroško igrišče, saj je med drugim vsakemu otroku celo na razpolago tricikel, ki so ga iz starih cevi izdelali delavci 1
Naši tehniki bi lahko našli v igračah bogato in hvaležno polje udejstvovanja. Na naših otroških igriščih manjka gugalnic, obročev za kotaljenje, toboganov (seveda ne takih, ki skrbijo za trganje čevljev in hlač), vrtiljakov ipd. Manjka dobrih igrač. Lesnih odpadkov pa imamo dovolj. Kaj res v vsej Sloveniji ni tehnika, ki bi ta dejstva združil, se pričel za igrače zanimati, sestavljati načrte in tako skrbel za veselje (veselje pa je zdravje), srečo in prijetno vzgojo naših malih?
Slovenski knjižni trcj
Jeseniški pionirji bodo letos taborili
oh Bohinjskem jezeru
Bliža se čas šolskih počitnic. Vrata šol se bodo zaprla. Kako preživeti počitnice, se že danes sprašujejo učenci, dijaki .in študenti vseh šoL Kot vsako leto bo tudi letos preživela naša mladina počitnice v raznih počitniških kolonijah, mnogo jih bo odšlo na mladinsko progo Doboj—Banja Luka in na druge prostovoljne delovne akcije. Zdravstveno ogroženi pa bodo dobili mesto v zdraviliščih ob morju in v planinskem svetu, za kar skrbi Ministrstvo za prosveto ob sodelovanju družbenih organizacij.
Uspeh in dobra organizacija vsake počitniške kolonije sta odvisna od teme-
Tabor učencev v gospodarstvu ob Bohinjskem jezeru
ljitih priprav, zato je tudi mestni pionirski svet na Jesenicah pričel že marca misliti, kako organizirati taborniško počitniško kolonijo za 200 pionirjev.
Najboljšemu pionirskemu odredu na Plavžu je poveril nalogo, da organizira prvi tabor za 100 pionirjev od 7. do 28. julija in drugega za nadaljnjih 100 pio-mrjev od 1. do 21, avgusta. Prostor so si izbrali v smrekovem gozdičku pod Staro Fužino ob Bohinjskem jezeru, a krajevnim ljudskim odborom v Stari Fužini je svet že v dogovoru za uporabo prostora in drv iz bližnjega gozda, S tam-
radevolje privoščila to taborjenje svojemu otroku kot nagrado za učni uspeh v šoli.
Za potrebni les (kuhinja, šotorski okvir,'!, klopi, mize, latrine itd., za razno orodje, športne rekvizite, posodo itd.) pa s® i® odbor obrnil za pomoč na razna društva in ustanove. Za taborniško življenje je sestavljen že ves program. Pionirji po odredih se že veselo in živahno pripravljajo na taborjenje. Vsak odred bo poslal najboljše člane pionirske organizacije. Pri izbiri bodo imeli prednost najboljši učenci.
KA1 LAHKO DOBIMO IZ ODPADKOV
Nova uredba o zbiranju odpadkov, zvišanje cen odpadkov in češče objavljanje člankov o tem važnem »surovinskem« viru vzbujajo danes pri čltateljih zanimanje, kako se njihnnaredltl izkoriščajo in kaj se da iz
Odpadkov je posebno še v gospodinjstvih Preveč prevladuje mnenje, da se z njimi ni vredno ukvarjati in da nekaj kilogramov industriji nič ne pomeni. Za-
to ležijo največkrat pozabljeni nekje v podstrešju ali drvarnici. ali pa romaj0 T z£boj za smeti. M čudno torej, če je v zabojih pred hišami a t v vezah poleg smeti še vse polno papirja, krp.^ kosti, konzervnih škatel In raz-
he računamo, da ima Ljubljana nekaj nad 10.(100 stanovanjskih hiš in če vsaka hiša odvrže v smeti dnevno le 10 dkg papirja. 1e tako samo v Ljubljani izgubljena 1 tona pa plrja na dan. Upoštevajoč le delovne dni. znese to letno približno 300.000 kg. Zdaj pa računajmo: iz 100 kg starega papirja predela tovarna najmanj 75 kg novega (in ne 10 kg kot je bilo pomotoma javljeno v Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici 22. t. m. v članku »Teden zbiranja odpadkov«). Torej bi dobili iz 300.000 kg papirnih odpadkov 225.000 kilogramov novega papirja, ("e bi pa upoštevali še tiste količine papirja, ki se po podjetjih ali tovarnah zažgejo ali na kak drug način uničijo zaradi nepoučenosti in pomanjkanja zavesti do skupnosti, lahko ugotovimo. da pri vsem pomanjkanju papirja ravnamo z njim skrajno razsipno in negospodarsko.
Podobne analize bi lahko naredili za ostale v rete odpadkov. To pa prepuščamo čita teljem. Namesto tega bomo raje pogledali, kaj se da iz odpadkov dobiti.
Iz 10.000 kg živalskih kosti dobimo nasled nje končne proizvode: 1600 kg kostnega kleja. ki je zelo cenjen kot Izvozni predmet.
Ke^i m^?n^^,kgkUl,Xreabk1isatmn^
moke, ki nam služi kot izvrstno vpnilln Pohvalno se lahko Izrazimo da se od planskega zakola vrne v tovarno kleta 70% kosti V tem Slovenija prednjači pred ostalimi republikami. Vendar se s tem uspehom „e sme mo popolnoma zadovoljiti, ampak skušaImU izgubljenih 30% kar najbolj znižati jmo Tudi tekstilne odpadke naša industrila lo ceni. saj so mnogostransko uporabni Iz 100 kg bombažnih odpadkov 1e mnžnn izdelati približno 250 m blaga za letne ob leke enojne širine. Iz iste količine volnenih odpadkov pa 60 m blaga za moške obleke dvojne širine. Pri tem pa moramo vedeti, da se blago ne izdeluje iz samih odpadkov, ampak so tl le primes h kvalitetnim surovinam v. določenem razmerju. Tudi v najboljšem inozemskem suknu je določen odstotek volnenih odpadkov. Tl namreč proizvodnjo blaga pocenijo, pri tem pa kvaliteta prav nič he trpi. Poleg tega se Iz nekaterih vrst tekstilnih odpadkov proizvaja najfinejši pisarniški ln dokumentni papir, iz lanenih in konopljenih pa cigaretni papirčki, iz najslabših krp pa lepenka.
Proizvodnjo jekla si brez starega železa nrav težko predstavljamo. Proces proizvodnje se s tem še enkrat skrajša in neprimerno poceni od proizvodnje jekla iz same rude.
’ podrobnosti se tu ne bi spuščali, ampak u le omenili, da je staro železo tudi eden izmed predmetov, ki ga moramo uvažati.
(Im večji bo dotok starega železa iz domačih manjši bo uvoz. pri tem pa bomo prtštedlli lepe devize.
Črepinje stekla so pri proizvodnji stekle-uih predmetov nujne, ker že vsebujejo kemi-■ i , V druge snovi, ki so za proizvodnjo stekla sicer Potrebne in jih moramo za enkrat še uvažati. Občutneje je pomanjkanje celega votlega ln okenskega stekla, dočim je povpraševanje po mešanem barvnem steklu
manjše ln ga Imamo na razpolago več. kot ga za predelavo potrebujemo.
vsega tega lahko izluščimo, kako dra-goceni in koristni so industrijski odpadki. Ce lih izkoriščajo industrijsko visoko razvite .i, x i ni°ramo toliko skrbneje zbirati mi ki šele izgrajujemo lastno industrijo. Zato bi morala zbirati odpadke vsaka hiša. V te namene bi seveda morali imeti posebne pločevinaste zaboje. Ker pa trenutno potrebujemo pločevino za še nujnejše stvari, bo treba izdelavo enotnih pločevinastih zabojev za odpadke še za nekaj časa odložiti. Vendar pa bi dotlej lahko organizirali zbiranje industrijskih odpadkov iz gospodinjstev tereni in sl na ta način lahko ustvarili lepe dohodke, kot je to že pred časom naredil 14. teren rajona Center v Ljubljani.
Prepričani smo, da bo v »Tednu zbiranja odpadkov«, ki bo od 27. maja do 3. junija, res vsak pogledal doma. če nima morda stvari, ki jih ne bo več potreboval, pa se je do zdaj škoda zdelo zavreči, misleč. da bodo popolnoma zgubljene. Obratno! J e bomo oddali odpadke industriji, bodo tam flocela ln koristno izkoriščeni, s tem pa bomo povečali proizvodnjo raznih predmetov. ..a katere je danes v večji ali manjši meri se stiska.
T ?ato [®s naj ne ho nikogar, ki ne bi v speval! ra" a od|,adkOT Prav ničesar prl-
nu2aienlH ,b' še' da bodo najboljši pionirski odredi prejeli za uspešno zbiranje odpadkov nL^JCpe naFrade. kot so na primer kom-°?rem?, za namizni tenis, opreme za odbofk°. nogometne žoge, smuči, sanke td. Za posamezne, v odredih najboljše £ nhm i’ J® razpisanih 40 denarnih nagrad t1nlia51*n*h knjižic z vpisnimi vloga gami od 500 do 3000 din. Podrobnosti o načini tekmovanja in nagradah pa bodo pionirji lahko brali v svojem pionirskem listu.
D. J.
Po osvoboditvi se je že leta 1945. jelo razcvetati tudi naše založništvo, saj je bila 31. junija 1945 ustanovljena naša največja založba. Državna založba Slovenije. Njej so sledile kmalu še druge, tako da je ob petletnici bila statistika izdaj naših založb naravnost razveseljiva.
Pregled izdaj naših štirih največjih založb v letu 1945. In letu 1950. nam pove. da smo v petih letih prišli od 5724 strani in 357,50 pol na 33.320 strani in 2082.35 pol.
Ce temu delovanju prištejemo izdaje ostalih založb, ki so v tem času izdale 322 del v nakladi 3,221.300 izvodov, vidimo, da so slovenske založbe izdale v prvih petih letih po osvoboditvi 1.561 knjig in brošur v skupni nakladi 13,665.241 izvodov.
Tudi za letošnje leto so naše založbe pripravile bogat in skrben program del. ki jih bodo izdajale.
CANKARJEVA ZALOŽBA bo izdala 5 zbirk: klasike marksizma-leninlzma, domača politična dela, literarno kritična dela. publicistično zbirko in leposlovje.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo obdržala svojo zbirko domačih klasikov, zbirko »Svetovni klasiki« in zbirko naših sodobnih pisateljev.
MLADINSKA KNJIGA bo imela: Cicibanovo knjižnico, kjer bo izdala več slikanic, pesmi, ugank itd. naših ln drugih avtorjev. Pionirsko knjižnico in še razna druga dela. Poleg tega bo izdala še dr. Mirka Rupla »Valvazorjevo berilo«.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD pripravlja — poleg svoje »Prešernove knjižnice« — Cirila Kosmača »Domovino na vasi«, Franceta Bevka, Prežihovega Voranca, Kersnika, Cankarja, Udoviča. Vipotnika itd. od slovenskih avtorjev, od drugih pa Iva Andriča, R. M. Domanovlča, Miroslava Krležo, Ana tola Francea. Sinclaira Lewisa. Thomasa Manna, Galsworthya itd. — posebej pa še
pomembni album »Ivan Cankar v podobi« od Franca Dobrovoljca.
Novo ustanovljena mariborska ZALOŽBA »OBZORJA« bo imela zbirko »Knjižnico Prežihovega Voranca«, kjer bodo izšli Ingoličev! »Lukarji«. Potrčeve »Gorice« in razni prevodi svetovnih pisateljev, medtem ko bo »SLOVENSKA MATICA« izdala »Zbornik protestantovske književnosti« od M. Rupla. »Zgodovino likovne umetnosti v Zapadni Evropi«, 3. del od Izidorja Cankarja, Prijateljeve eseje v uredništvu Antona Slodnjaka. Kranjčevičeve pesmi v prevodu Gradnika itd.
Za vse te založbe, to se pravi prav za vse slovenske založbe, izdaja že četrto leto Državna založba Slovenije mesečnik »SLOVENSKI KNJIŽNI TRG«, od katerega so 3 številke že letos izšle.
»Slovenski knjižni trg« ima namen, da seznanja vse. ki ljubijo slovensko knjigo, s slovenskim knjižnim Izdajanjem, napoveduje knjige, ki bodo Izšle, jih opozarja na umetniško višino knjig, napoveduje ponatise, navaja kje in v kakšni založbi bodo izšle posamezne knjige, z raznimi članki pa seznanja bralca o novih pripravah založb, o problemih s področja naše knjižne produkcije, našega knjižnega trga in knjigo-trštva, o slovenskem slovstvu, o šolskih knjigah itd. — zraven pa še daje razna poročila. zapiske, opombe o knjigah, muzika-lijah itd.
Mesečnik »Slovenski knjižni trg« zato ni samo važen za posameznika, ki ima svojo domačo knjižnico, temveč — in predvsem — za naše knjižnice, rdeče kotičke, sindikalne podružnice, kulturno umetniška društva in kulturno umetniške skupine, pevske in orkestralne zbore, saj v njem najdejo točna obvestila in opozorila o vseh že izšlih knjigah, muzlkalijah. notah in o vseh takih in podobnih delih, ki bodo še izšla, saj je edini list v Jugoslaviji, ki izhaja v ta plemeniti
VALVAZOR V SLOVENŠČINI
ksjšnfo kmečko zadrugo pa bodo sklenili pogodbo za dobavo slame, sočivja, mleka, mesa in za peko kruha.
Ker je nabava živil (mleka, mesa, jajc, sočivja, krompirja itd.) v prosti trgovini draga, je mestni pionirski svet prosil za pomoč razna podjetja in ustanove v mestu in okraju. Denarno so podprli organizacijo kolonije Železarna, Gradis, Mestna podjetja in sindikalna podružnica žel. uslužbencev in delavcev na postaji Jesenice. Starši pionirjev bodo plačali sami 20 do 25 din dnevno za vsakega pionirja. Pionirji se bodo izdatno hranili petkrat na dani vsak oče in mati bosta
Razen z akademijami, prireditvami, odkritji spomenikov in drugimi kulturnimi manifestacijami, bomo 400 letnico slovenske knjige počastili letos tudi z izdajo več knjig in publikacij. Med njimi bo prav gotovo ena najpomembnejših izdaja Valvazorjevega dela v slovenskem prevodu.
Ivana Vaj k ar ta Valvazorja morda vsi poznamo. Letos 28. maja poteka 310 let. kar se je ta slavni mož plemiškega rodu, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti in delu za svojo domovino, rodil v Ljubljani na Starem trgu. Bil je zelo izobražen, svoje bogato enciklopedično znanje pa je še večal z neprestanimi potovanji po svetu in naših deželah, pri čemer je zbiral zgodovinsko gradivo, razno narodopisno blago, umetniška dela. kpjige, proučeval prirodne znamenitosti, . .“zikovne posebnosti in sploh vse kar je bilo zanimivega im vrednega, da se prouči in ohrani potomcem. Tako je s pomočjo ogromnega gradiva, ki ga je sam zbral, napisal znamenito delo v štirih knjigah, ki nosijo skupen naslov »Slava vojvodine Kranjske«. V tem delu. opremljenem s slikami. risbami in geografskimi kartami, je opisal našo domovino, nje prirodne zname-
„ Tisoč in ena noč“
Pod naslovom »Arabian Nights« (Arabske noči) je ameriška produkcija »Walter TVag-ner — Universal Pictures« Išta 1942 izdelala filmov režiji Jack Raivlings, ki mu je scenarij napisal Michael Hogan, muziko pa Frank Skinner. Pri nas so mu dali naslov »Tisoč in ena noč«, menda zato, da bi ustvaril dojeni, da. film obdelava snov čudovitih pravljic iz tisoč in ene noči. ki kar kličejo po resni, popolni filmski obdelavi.
Film. »Tisoč in ena noč« pa je vsekakor vse kaj drugega, kakor pravljica. Izdelav je strogo kot trgovsko blago za najširše nepoučene množice, ki jih vedoma in hote goljufa za pravljičnost, jim razgrinja neko zlagano arabsko življenje, jim. daje dogodke, ki naj bi bili vzeti iz arabske fantazije, jih vara. z vsem, kar zmore današnja filmska tehnika — in tako postavlja pred nje v arabske noše oblečene Amerikance, ki se preganjajo, jahajo, pretepajo, boksajo, vse za zmago Harvn al Rašida. mogočnega kalifa, kateremu stoji nasproti sovražni brat Komar, ki mu celo odvzame prestol; sredi med njima pa stoji prelepa, šeherazoda. cirkuška plesalka, ki se povzpne iz cirkuških tal do prestola, ko se Haruv al Rašid v njo zaljubi, in s pomočjo cirkuških »umetnikov« tudi zmaga.
Za to snov je uporabljeno vse, kar je mogoče: živobarvna slika, napetost dejanja, va živce preračunana režija, ameriška sentimentalnost, dvoboji kot v srednjem veku, pretepi iz dvajsetega stoletja itd., še več, privzete so celo še druge razne vrste iz orientalskih pravljičnih ustvaritev, kakor Aladin s svojo svetilko, Sindbad ipd., tako da vsa ta *amerikaniada« dobi nekakšen ta-jinstven orientalski vonj, kot bi v kis prilil parfuma.
Da bi stvar še bolj poarabili, so vzeli Še igralce iz filma »Ali baba in štirideset razbojnikov«, kot Johna Halla (Harun al Rašid), Marijo Montez (Šeherezada) in druge, privzeli so pravega pravcatega orientalca, mladega Sabu ja (Ali ben Ali) z dodatki tehnično dognane barvitosti in eksotične muzike — in vsa potegavščina je bila gotova: ameriški Arabci so nastopili pot po svetu in prišli tudi med nas. Kako jih bomo prebavili, je stvar višine našega okusa.
nitosti, šege in običaje prebivalstva, njega nošo in jezik, popisal naša mesta, trge in vasi, podal pregled zgodovine n?ših dežel, skratka — napisal enciklopedijo naše domovine. To je bilo seveda za tiste Čase ogromno delo, zlasti če upoštevamo, da je Valvazor imel le malo zgodovinskih virov na razpolago in da je bil sam prvi. ki je moral orati ledino. Razen tega moramo upoštevati tudi težavnost in počasnost potovanja v tedanjih časih, pa tudi zamudnost pri tiskanju knjige, zlasti slik in prilog. Sicer pa predstavlja izdaja takega dela še danes izredno delo, kaj šele za tiste Čase. Razumljivo je zato. da je izdaja knjige veljala Valvazorja vse premoženje in da je konec koncev moral prodati celo svoj grad Bogenšperk pri Litiji in njegovo bogato knjižnico. Vendar pa si je Valvazor s to knjigo pridobil neminljivih zaslug, saj predstavlja to delo izredno pomembno delo za spoznanje in proučevanje naše preteklosti, naše zgodovine, etnografije in prirodoslovna.
Slava Vojvodine Kranjske je knjiga, ki je seveda danes velika redkost, sai je že dolgo ni mogoče več dobiti. Pred nekaj desetletji smo dobili sicer ponatis vseh Štirih knjig, vendar je tudi ta knjiga redka. Ker je razen tega celotno delo napisano v stari nemščini, ki ni tako lahko razumljiva, lahko rečemo, da je Valvazor naši širši javnosti že dolgo nedostopen. Manjši izbor Valvazorjevega dela smo v slovenskem prevodu dobili nekaj let pred vojno. Poznamo ga kot Valvazorjevo berilo. Toda to je le ena sama. manjša knjiga, ki vsebuje le neznaten odlomek celotnega Valvazorjevega spisa. Razen tega drugi del knjige, ki je bil sicer tudi že pripravljen, sploh ni mogel iziti. Bil je stiskan tik pred vojno. Celotna naklada pa je bila še v tiskarni na Viru pri Domžalah, kjer so jo zasegli Nemci in uničili.
Prav gotovo bo zato pomemben dogodek na našem knjižnem trgu in v našem kulturnem življenju sploh, nora, pravzaprav prva izdaja izbranega Valvazorjevega dela v slovenskem prevodu, ki jo bomo dobili že prihodnji mesec. Izdajo pripravlja kot urednik in prevajalec dr. Mirko Rupel, ilustrator pa bo slikar Elo Justin. Vsekakor bo to imenitna knjiga, kakršnih pri nas izide le malo. Obsegala bo kakih 400 strani velikega formata, z dvokolonskim stavkom in dvobarvnim tiskom. Imela bo seveda tudi slike in zemljevide ter večje število prilog, na katerih, so upodobljene posebne znamenitosti naših dežel. Vse te so Valvazorjevo delo. Tako bo po formatu in zunanii obliki knjiga kar najbolj podobna originalni izdaji. Bo pa še celo izpopolnjena, ker bo imela še posebej risan© inicialke-črke začetnice. Če omenimo še to, da je knjiga tiskana na odličnem papirju in da bo oprema kar najboljša, smo o njeni zunanjosti povedali dovolj. Kaj pa vsebina? Pretežni del knjige bo obsegal izbor iz Slave Vojvodine Kranjske, zastopani pa bodo tud[ odlomki iz drugih Valvazorjevih spisov. \ sebovana pa bodo predvsem ona poglavja iz Valvazorjevega dela. ki so najvažnejša.. Med njimi skoro v celoti tiste, ki govore o običajih in nošah naših ljudi v tistem času in ki so še danes aktualna. Seveda ne bo ma.njkalo drugega zanimivega gradiva, zgodb o čarovnicah, o vragu, ki polhe pase. o Erazmu Predjamskemu in njegovih zvijačah, pa opisov naših naselij, prirodnih posebnosti tako n. pr. Postojnske iame. Cerkniškega jezera itd. Urednik bo knjigi dodal tudi uvod o delu in pomenu Valvazorja ter opombe za lažje razumevanje tekstov.
Delo je^ sedaj v polnem teku in upamo, da bomo že prihodnji mesec pozdravili to knjigo, ki bo počastila Valvazorjevo obletnico in jubilej slovenske knjige. S. R.
NAŠIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM
Zaradi splošne podražitve papirja na svetovnem trgu bo tudi »Delavska enotnost« prisiljena, počenši od 1. junija 1951 dalje, povišati naročnino svojega lista. Tako bo znašala od tega dne dalje naročnina: mesečno .....	25 dinarjev
četrtletno ....	75	dinarjev
polletno...........150 dinarjev
celoletno ..... 300 dinarjev
Cena za posamezen izvod bo 6 dinarjev. Naročnina bo torej znašala od od 1. junija 1951 do konca letošnjega leta skupaj 175 dinarjev.
Podražitev našega lista se giblje torej v mejah od 50 do 66%. Z vso upravičenostjo zato pričakujemo, da bodo naročniki pravilno razumeli ta ukrep glede povišanja naročnine, zlasti še, ker smo si prizadevali, da dvignemo ceno le za toliko, kolikor pri dosedanji nakladi dejansko znaša podražitev naših tiskarniških stroškov, Kljub tej neizbežni podražitvi, ki je le posledica vsesplošnega naraščanja cen na svetovnih tržiščih, pa naša
nova cena niti zdaleka ni takšna, da bi je posamezni člani sindikata _ naši
naročniki ne zmogli, saj bo znašala odslej mesečno le 25 dinarjev.
Prosimo zato naše naročnike, da se do konca tega meseca obračunajo naročnino po novih cenah in nam razliko nakažejo č-mprej, zlasti pa, da v bodoče še bolj vestno, pravočasno in v redu izpolnjujejo obveznosti do svojega glasila in na ta način maniiestirajo svojo delavsko zavest.
V ta namen bomo položnice priložili v naslednji naši številki, ki izide 1. junija 1951.
Ob tej priliki obljublja tudi uredništvo, da si bo še zanaprej vztrajno prizadevalo dvigati kakovost lista in bo nudilo svojim čitateljem kar največ bo moglo, ko bo z uvajanjem novih rubrik seznanjalo svoje čitatelje in naročnike z vsemi tekočimi vprašanji in prinašalo v listu vse, kar bi jih utegnilo zanimati o dogajanjih doma in po svetu.
Pričakujemo, da se bo krog naših čitateljev in sodelavcev še povečal ,m da bo tako »Delavska enotnost« postala v pravem pomenu besede res njihovo glasilo *— a d 1/n	».'.ju..!...
glasilo članov sindikatov.
UPRAVA »DELAVSKE ENOTNOSTI«

25. V. 1951 ★ STRAN
Hsilko postaneš močan
Za letošnji dopust
To. kar športnike prav posebej odlikuje, je njihova hitrost, njihova vztrajnost, njihova moč. Hitri so tekači na 100 ni. vztrajni so smučarji, ki tekmujejo v teku na 50 km. močni pa so dvigalci uteži, rokoborci, orodni telovadci in drugi.
Kaj je moč? On česa je moč odvisna? Kako merimo moč? Kako moramo trenirati, da bomo močni? — To so vprašanja, katerih se bomo v naslednjem kratko dotaknili.
O starih olimpijskih tekmovalcih čitamo različne zgodbe Tako beremo na primer o Miloriu KrOtonskem. ki je šestkrat zaporedoma zmagal na olimpijskih igrah v roko. borbi, da je bil tako močan, da si je lahko nadel štiriletnega bika na ramena in s tem bremenom štirikrat obšel dirkališče.
Moč je posebna lastnost atleta, ki omogoča. da lahko dviguje nenavadna bremena. Navadno merijo moč z dviganjem težkih železnih ročk. Močne atlete spoznamo že po postavi: njih roke in noge so masivne, tilnik širok, na trupu se odražajo debele mišice. Rokoborci so večinoma zelo mišičasti, plečati in težki, orodni telovadci pa so vitkejši in lažji. 11 če jih vzporejamo s tekači na dolge proge, ki so tenki in suhi. tedaj prav vidimo, kako različno vplivajo posa. meznl športi na človeško telo
Od česa je moč odvisna? Moč je odvisna od mišičja. Kdor se načrtno vadi, dobiva vedno močnejše, to je vedno debelejše mišice. Če dela samo z rokami, tedaj se krepijo zlasti roke; če je njegov trening vsestranski. tedaj se krepi počasi, vendar skladno. O vsaki mišici lahko približno povemo, kako je močna. Moč mišice merimo po površini njenega preseka. Na 1 kva. dratni cm mišičnega preseka pride moč. ki znaša 9.7 kg. To bi se reklo: mišica, katere presek znaša na primer 4 kv. cm, bi lahko pritegnila okrog 38.8 kg.
Kakor znano, so mišice sestavljene lz drobnih mišičnih stanic. Približno sliko o množini teh stanic bomo dobili, če povemo, da je v človeškem telesu okrog 4 milijarde takih stanic. Če bi jih mogli nanizati drugo k drugi, bi dobili nit, dolgo 128 km. S tako nitko bi lahko ovili zemeljsko oblo ob vzporedniku. ki gre skozi Berlin, štirikrat.
Mišice se krepijo z delom, z vadbo. Čim intenzivnejša je vadba, tem bolj se debelijo mišična vlakna in tem večji del vlaken je deležen procesa krepitve. Ni vseeno kdaj se človek utrjuje, kdaj telovadi: v otroških letih, v letih telesnega razvoja, v polnoletnosti, v zrelosti ali na stara leta.
Katero obdobje ja za vadbo najuspešnejše? Na splošno moramo odgovoriti, da ravna modro le tisti človek, ki se utrjuje vse od zibelke do groba. Seveda pa bi ravnali napačno. če bi že v otroških letih gojili težje vaje. to je posebne vaje za moč. V tem pri. meru bi otroke in mladince zavirali v rasti v višino. S težkimi vajami, kakor tudi s težaškim delom moramo počakati do IS. leta in v nekaterih športnih panogah celo do polnoletnosti, če nam je na tem. da bodo nekoč uspehi tem boljši.
Napačno je torej, če se njajo z dviganjem uteži.
težkimi teznimi vajami na orodju. Tudi je napačno in zdravju ter razvoju škodljivo, če jim v poklicu nalagamo pretežka dela. Obdobje, ko je človek najsposobnejši za težaški treuing, pričenja s polnoletnostjo in se končuje po 35. letu. Najmočnejši metalci krogle in diska, najmočnejši rokoborci in dvigalci uteži so stari okrog 24 do 35 let.
S 40. letom pričenja človeška fizična zmogljivost po malem popuščati, javljajo se prvi znaki staranja. Kdor bi v tem obdobju prenehal s športnim treningom ali s telovadbo, bi ravnal povsem napačno. Treba je le malo truda, treba je razmeroma malo časa, da ostane atlet pri moči in od-
pornosti še na stara leta. Seveda ne bo več sposoben za tekmovanje Z mlajšimi, vendar bo z redno vadbo in z rednim utrjevanjem kar znatno zavrl proces staranja. Dodati pa moramo, da začnemo okrog 50. leta po ma. lem opuščati vaje za moč, namesto teh začnemo gojiti lažje Športe, lažje vaje: ribolov, planinstvo, smučanje (v obliki izletov), plavanje, proste vaja itd.
Pri vsem telesnem utrjevanju, kakor pri telesni vzgoji sploh je najvažnejše, da smo potrpežljivi. in vztrajni. Kdor bi pričakoval . velikih uspehov v enem letu. bo razočaran; kdor bo telovadil zmerno in postopoma, bo prišel igraje do zavidnih uspehov. D. U.
Zakaj na trga ni mesnih konzerv?
se mladinci prenape-z rokoborbo ali s
V čast 10. obletnice ustanovitve OF so mnogi delovni kolektivi razstavili svoje proizvode ter tako prikazali napredek, ki so ga v zadnjih letih dosegli v proizvodnji.
Svoje izdelke je med drugimi podjetji razstavila tudi tovarna konzerv na Viču pri Ljubljani. V izložbi trgovine »Delikatesa« na Miklošičevi cesti ter v izložbah nekaterih drugih trgovin so bile razstavljene najrazličnejše mesne in sad-ne konzerve. Mnogi so se že veselili, da si bodo po dolgem času spet lahko privoščili konzervo govejega ali svinjskega golaža, praženih vampov itd.
Toda razstavljene konzerve so bile zaenkrat samo izložbeni komadi.. Takrat je bilo meso namreč še racionirano. Kaj pa sedaj ko je meso v prosti prodaji, ali je kaj več upanja, da se bodo tudi konzerve pojavile na trgu?
*
Tovarna konzerv na Viču pri Ljubljani je ed na te vrste v naši republiki. V njej so pred vojno izdelovali največ salam in drugih mesnih izdelkov in le malo konzerv.
Po osvoboditvi so začeli izdelovati v glavnem konzerve ter so proizvodnjo z raznimi izboljšanji in racionalizacijami znatno povečali. Toda kljub vsem naporom kolektivu ni uspelo, da bi kri vse potrebe in veliko povpraševanje po konzervah. Čeprav je dosegel pomembne uspehe na bi bili ti lahka še večji; če ne bi imelo vodstvo podjetja v proizvodnji vezane roke, Namesto, da bi izdelovali specialne proizvode, so zaradi
dirigiranja proizvodnje s treh ali čelo štirih strani do sedaj izdelovali le nekatere izdelke.
Letos imajo surovin (mesa, dišav, paprike itd.) v glavnem dovolj. Občutno pa je pomanjkanje bele pločevine, ki je potrebna za izdelovanje konzervnih Škatel). Pomanjkanje tega materiala je še toliko bolj pereče, ker smo pri preskrbi z belo pločevino navezani na uvoz iz inozemstva. Da bi premagali tudi to težavo, bodo začeli v kratkem izdelovati nekatere konzerve in druge mesne izdelke za izvoz. Pridobljene devize j>odo uporabili za nakup pločevine. Ko bodo vse navedene težave odpravljene pa bo prišlo na trg tudi več konzerv.
Upravičeno je torej upanje, da bodo izložbe ljubljansk h in drugih trgovin že v bližnjih mesecih polne najrazličnejših konzerv. In kar je najbolj važno, konzerve ne bodo samo izložbeni komadi, ampak bodo na razpolago vsem potrošnikom.
ALI ZNAŠ ZLOŽITI OBLEKO V KOVČEK?
Svileno obleko najprej razprostrl po mizi', lepo naravnaj gube krila, pokrij s svilenim papirjem, ki ga do pasu mehko zviješ' v zvitek, čez. katerega preganeš životek. Napolni s svilenim papir!etn ramena, ovratnik, rokave pa spodvihaj pod životek. Tako preganjeno. . obleko previdno položi v kovček. Svilena ali
DESET PRAKT CMIH NASVETOV
Črni Kontinent - evropska kolonija j
Afrika Je druga največja zemljina na svetu. Meri okroglo 30 milijonov kv. kilometrov. Čeprav je trikrat večja od Evrope, pa šteje vendarle komaj Vi njenega prebivalstva — okoli 150 milijonov ljudi — t. j. povprečno 5 ljudi na kv. kilometer.
Danes si delijo posel v Afriki: Anglija, Francija. Španija, Portugalska in Belgija. Kot formalno neodvisne države se smatrajo: Egipt. Abesinija. Liberija in Libija.
Čeprav se v dolžini 5000 km in v širini 2030 km razprostira najbolj sovražen predel Afrike — puščavski pas nerodovitne Sahare z redkimi oazami, je ostali del Afrike vendarle bogat na kulturah, izmed katerih so najvažnejše: oljka, bombaž, kakao. riž, kava. sladkorni trs. vanilija in dateljeva palma. Rudna bogastva Afrike če sicer niso povsem raziskana, posebno glede premoga in železa. Toda kot najbolj bogata z rudami velja predvsem .Južna Afrika, kjer so največja ležišča zlata in diamantov ter ve. lika ležišča premoga, železa, bakra, kroma in platine.
Prav nič čudno ni zato. če so vsa ta bogastva vroče in »divje« Afrike postala mikavna za kolonialne osvajalce, ki so iskali dobičke in našli prav v Afriki široko polje za svoja izkoriščevalska stremljenja. Poleg vsega tega pa so našit v Afriki tudi Izredno ceneno delovno silo v tamkajšnjih domačinih. katero so deloma še do začetka tega stoletja odvažali kot sužnje v muslimanske dežele Azije: deloma pa so jih snnovo izkoriščali doma. kjer so se ostanki suženjstva z vednostjo belih »civilizatorjev« ohranili še vse do današnjih dni. V divjem lovu za dobički kolonialne sile niso štedlle z nobenimi sredstvi, bodisi da so jih surovo izkoriščali ali pa 'so jih hoteli s silo popolnoma podrediti. Razumljivo je zato, da je to izkoriščanje že zgodaj budilo odpor pri tamkajšnjih domačinih. Že pred drugo svetovno vojno so se pojavljale prve stavke. Pozneje ob naraščajoči zavesti tamkajšnjega proletariata pa so se že razvila narodnoosvobodilna gibanja, ki povzročajo v vrstah kolonialnih posestnikov nemajhne skrbi, ker ta gibanja čedalje bolj odločno zahtevajo popolno samoupravo in neodvisnost.
Edina naselja v puščavskem pasu so oaze
V sklenjeno verigo britanske kolonialne posesti ki se razprostira od Egipta do Rta dobre nade, spada torej tudi Južnoafriška unija kot britanski dominion. Južnoafriška unija meri 1.224.000 kv. km, šteje 10.5 milijona prebivalcev in zavzema najbolj južni del celine, ki je tudi najbolj gosto naseljen Prav to področje spada jped tiste afriške dežele, kjer je odstotek belih še posebno visok. Od 10 milijonov prebivalcev je okrog 2 milijona belih: deloma Britancev, deloma Burov.
Težišče južnoafriškega gospodarstva pa je v rudarstvu. S tem v zvezi se širi tudi železniška mreža in težka industrija. Središče rudarstva je v nekdanji burski republiki Transvaal. Tu predvsem kopljejo zlato, v čemer je Južnoafriška unija prva na svetn, saj nakoplje letno 14,047.000 unč zlata 33 odstotkov svetovne proizvodnje). Zlato zavzema več kot 60 odstotkov Izvoza. V Trans-vaalu pa so tudi ležišča premoga, železove rude. bakra in mangana. Znamenito pridobivanje diamantov pa je razen v burskih republikah zelo močno razvito tudi ob zahodni obali.
Glavno mesto Južnoafriške unije je sicer Pretoria v Transvaaln. ki šteje 130.000 prebivalcev. Toda pomembno gospodarsko središče in Izredno prometno vozlišče vse Cni-je pa je vendarle Johannesburg s 520.000 prebivalci, ker je to mesto središče zlatarskega področja, okrog katerega so 60 km na široko raztreseni rudniki zlata.
Temn ppd-ročjn pa je namenjen — drugi del tega članka!
Če sl v kuhinji po nesreči nekoliko oparite roko, si kanite na rano nekaj kapljic prevfetefeš, toda mlačnega mleka: Ko bodo prve bolečine ponehale, si dajte na rano obkladke. ’ namočenie v mleku. ■	' '
Na počitnicah jej vsak dam solato s česhdm. česen namreč izvrstno razkuži prebavila in ti tako torej' neposredno pomaga7 do' zdravja im dobre volje.
: Če ' imaš sončne' pege,. si jih ; boš zane^ sljivo za nekaj časa odpravila z' umivanjem v regratovi - vodi. Prevr-i v litru vode dobršno prgišče svežega regrata, nato pa si s tem zjutraj in zvečer umivaj obraz. Dvoje je važno: da je voda vsak dan sveža in da je mlačna. Žene s .pegami naj se nikoli ne umivajo v topli vodi.	"
Če postaneš med delom na lepem utru-— jena; živčna ali zaspana, si - pomagal z nekaj ♦. žlicami "sladkorja. Ko 'sladkor poješ, popij še kozarec vode. . Kmalu se ti bo povrnila moč in spet boš lahko delala. Sladkor vzemi tudi s seboj na izlete, odžejal te bo in vrnil svežost.	X
Če te piči osa. natri ranjeno mesto z lističem peteršilja, Bolečina bo ponehala in oteklina bo kmalu splahnela.
*
Kadar boš kuhala kumare, prihrani nekaj presnih rezin ta zvečer. Ko si boš očistila obraz, si s. temi rezinami natri kožo. saj je kumarčni sok vsaj tako dober za kožo, kakor 'ta ali ona čistilna voda.
>' *
. Pri lahnem vnetju bezgavk ne grgraj vodikovega prekisa. ampak samo gorak ka-
Vlažen zrak narediš v bolniški sobi. če razobesiš v njej ■ nekaj velikih krp, namočenih v slano vodo. •
posvečati naši prehrani več pozornosti kakor navadno.
Ljudje, ki se nagibajo h kožnim izpuščajem, ekcemom. lišajem itd. naj spomladi prostovoljno prične dieto in se kolikor mogoče izogibljejo mesa. Noseče žene naj -jedo samo lahko in milo začinjene jedi. njihovo premagovanje bo obilo - poplačala zdrava in čista otrokova koža.
platnena nagubana ali nabrana krila prav tako položi na mizo, naravnaj gube, nato pa vse krilo ovij v svilen papir. Krilo pregani dvakrat ali trikrat, kakor je pač kovček velik. Kjer si krilo preganila, vloži spet zvitek svilenega papirja.
Moško obelko zloži takole: po dolgem položi v kovček najprej vrhnji del hlač, daj na sredo zvitek svilenega papirja ter pregani čez pol. Telovnik pregani štirikrat tako, da bodo gumbi na notranji strani telovnika. Jopič daj na hrbtni strani v kovček, napolni rokave s svilenim papirjem, pregani jih drugega čez drugega, pokrij s papirjem, pregani jopič čez pol in še enkrat pokrij vse skupaj s papirjem. Razporedi po, vrhu srajce in v prostor ob straneh kovčka spravi na pol preganjene samoveznice.
KRIŽANKA štev. 5
Vodoravno:	1. filozof
love šole — 11. elektrarna ob
Za »miljenje zobobola je prav primeren kamilični-7 čaj. Če je - bolečina zelo. huda. lahko v- njem raztopiš tudi kakšen pomirjevalni prašek. Prav dobro koristita tudi janežev in baldrijanov čaj.
Marsikatera žena' bo morda 1* lastne izkušnje vedela, kako, občutljiva je koža spri-X mladi. Prav sedaj v teh pomladanskih me T secih ljudje' najbolj bolehajo ' za. kožnimi boleznimi in za raznimi kužnimi izpuščaji. Kakor vemo je koža precej tehten odsev prebavil in želodca.', zato moramo spomladi
V se sq n
ČEŠNJEV PEČENJAK ■ žvrkljaj v" Tončku tri osminke litra smetane ali mleka, malo toli. 3 žlice kisle 'sme-. tane tri osminke litra moke, 3 žlice slad-- 'kor ja in 4 rumenjake. Ko je testo gladko, > primešaj trd sneg' 4' beljakov - ter vlij na pločevino " približno 2 žlici razbeljenega masla ali masti za "prst na debelo: Povrhu potresi 1 liter češenj brez koščic, daj v pe-1 čioo' in 'lepo rumeno zapeci. Pečeno razreži
iz Aristote-Dravl — 15. izraz t citologijl — 16. nestalen, omahljiv — 18. pogorje v Siriji — 19- moško ime — 20. dva enaka soglasnika — 21. celina sredi morja — 22. po kol en je. naraščaj 24. bog mornarjev — 26. partizansko moško Ime — 27. podredni veznik — 29. tri zaporedne črke iz besede korito — 30. orač brez ra — 31. zvest zakonom, dolžnostim — 33. pripeljani s silo — 36. nepodpisani, neimenovani —
38. zlog iz imena Ante
—	39. besnost, strast
—	41. prislovno dolo čilo kraja (obrnjeno)
—	42. prijatelj Prešerna — 43. odžagan kos debla, hlod — 44. žensko ime — 45. vrsta prikuhe — 47. tekočina — 49. igralna karta
—	50. reka v Nemčiji
—	51. zločini —	53.
nravoslovje — 50. arabski knez — 56. pokrajina v Grčiji - 58. mlada kravica — 59. kis — 61. lirski samospev — 62. enota ploskovne mere — 63. stavba.
Navpično; 1. grški vojskovodja, ki je vodil v 4. stoletju pred sedanjim štetjem vstajo proti Špartan-cem — 2. pridevek —
3.	opravilo ribičev —
4.	Odisejeva domovina,
5.	mednarodna kratica organizacije književnikov — 6. nedosleden — 7. preoblikovano kmečko moško ime —: 8. vzklik — 9. n ek da-
i česen .j
na koščke in posuj s sladkorjem.
ČEŠNJEV KIPNIK
Vzemi 2 pesti češenj, odstrani jim koščice in s sokom, ki se je pri tem nacedil, omoči dve pesti drobtin. Mešaj rahlo za 2 jajci presnega masla, primešaj 4 rumenjake, 7- dkg sladkorja, drobtine.; trd sneg^-iz 4 beljakov, nazadnje rahlo primešaj čeznje in • žličico presejane moke. Napolni v namazano skledo ali model in speci.
nja država v Evropi — 10. skupina potujočih trgovcev — 11. elegantni, nežni, odlični
—	12, kemični znak za aluminij — 13. razglas. ki se hitro širi — 14. Izumrli pripadnik Slovanov — 17. nosilec bolezenske klice
—	19. živilo — 23. opravljati janičarski poklic — 25. glasbilo — 28. opravljeno delo na krompirišču — 31. ploha — 32. prislovno rabljeni števnik — 34. izdaja bankovcev in drugih vrednostnih papirjev — 35. strup —
37. premočen — 40. grška dežela — 46. lesen steber, kip — 48. zlog iz besede kemija — vodna žival — 52. lep ptič — 55. kovaška
potrebščina — o<. araosKi zren tev — 60. staroegipčanski bog
sonca.
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 45-38 in uprava telefon 49-70, Masarykova 14-11. v Ljubljani — Izhaja vsak petek — Mesečna naročnina din 15.—, četrtletna din 45.—. polletna din 90.—, celoletna din 180.— Štev. ček. položnice 604-90321-4 - Tiska tiskarna »Ljudske pravice«, v Ljubljani, Kopitarjeva 6
		
260.000
črnili rudarjev v južnoafriških rudnikih zlata
Za Obisk v juinoafriškem rudniku zlata je treba zbrati precej poguma. Vsak obiskovalec mora najprej podpisati izjavo, da si bo rudnike ogledal na lastno odgovornost. Opremiti se mora s posebno zaščitno obleko in šlemom ter vzeti s seboj tudi rudarsko svetilko. Rovi. segajo v rudnikih, okoli 1000 metrov globoko.
V enem samem rudniku nakopljejo po 220.000 ton. rude mesečno. Najbolj globoki rovi se nahajajo tudi po 1700 metrov, pod zemljo, v nekaterih rudnikih Johannesburga pa tudi do 3000 metrov. V tej globini muči rudarje strahotna vročina, čeprav imajo vsepovsod montirane posebne naprave za hlajenje, ki znižujejo temperaturo
Kašča za žito v Sudanu
na 25 do 30 stopinj Celzija. Toda kljub temu je delo tukaj skoraj nevzdržno. Vodo iz rudnikov črpajo s posebnimi črpalkami, ki dvignejo dnevno tudi do 15 milijonov litrov
ČRNI RUDARJI - NAJCENEJŠA DELOVNA SILA Lani je 45 največjih južnoafriških rudnir kov zlata, ki predelujejo okrog 95*1• vse južnoafriške zlate rude. pridobilo zlata v vrednosti za okrog 19 milijard deviznih dinarjev. Čisti dobiček pa je pri tem znašal okrog 3 milijarde 570 milijonov deviznih dinarjev.
Rudniki zaposlujejo predvsem črnce. Predstavnik rud. zbornice (Chamber of Miner s) je izjavil »da se ne bi splačalo zaposliti belp d er lovno silo.* Lani je v vseh zlatih rudnikih Južne Afrike delalo približno 260.000 črncev in samo 38.000 belcev. 80.000 črncev je prišlo iz domorodnih krajev Južne Afrike, okrog 58.000 pa iz portugalske Vzhodne Afrike. Ostanek novačijo iz ostalih krajev Afrike.
Črnci delajo le določeno dobo, običajno 14 mesecev. Po tej delovni dobi se vračajo v svoj rezervat oziroma v svoj rodni kraj. V dobi od 18. do 26. leta delajo običajno 6 delovnih dob, od 29. do 34. dve nadaljnji, od 40. do 50. leta pa 10 dob. Mnogi so ločeni od svojih družin včasih tudi pa 11 let.
Povprečni zaslužek črnca znaša samo okrog 19 in pol deviznih dinarjev za osemurni delavnik! Poleg tega imajo	zhstonj hrano, stanovanje in
zdravljenje. Beli delavec pa je šč izmeni zaslužil od 214 do 310 deviznih dinarjev, poleg dodatka zg draginjo. Polovico davka, ki ga mora vsak rudar plačati za bolniško zavgrova-njfe, plača belcem
leta 1946 v
rudarsko podjetje. Rudarska podjetja so tudi pristala, da bodo v petih letih plačala Združenju rudarjev letno 13 milijonov 280 titioč devjznih dinarjev, katere bo združenje uporabilo v določene socialne namene. Črni rudarji pa niso včlanjeni v nobeni delavski zvezi.
ALI SO ČRNCI RES LENI?
Rasni diskriminator-ji vedno vlačijo- Pri razširjanju svojih »rasnih teorij« na dan izgovor, da so črnev manjvredni predvsem zaradi svoje lenobe. Tudi beli delavci, ki sb s črnci po navadi brutalni, zagovarjajo svojo brutalnost na podoben način. Ali so črnci res leni?. V podjetjih, kjer so podhranjeni, res ustvarjajo vtis lenih delavcev, toda ta lenoba ima svoj vir v popolni apatiji, ki jo izzove pomanjkanje hrane.
V	podjetjih, kjer so pričelir skrbeti za dobro hrano, so ugotovili izreden dvig delovne zmogljivosti črncev.
Glede delovne sposobnosti so črnci enaki belcem. Morda so nekaj počasnejši od njih, toda spretnosti jim ne manjka. Kot avtomehaniki so zelo sposobni, edino na nego in redno vzdrževanje strojev se težko navadijo. Manjka jim tudi čut za sintezo, tako da težko sestavljajo stvari iz raznih delov.
PRIMITIVNA STANOVANJA ZA ČRNCE
Črni rudarji južnoafriških zlatih rudnikov stanujejo v kasarnam podobnih stanovanjih. V vsaki sobi stanuje po 20 oseb. Ob stenah sobe so vrste s posteljami in tudi mala ognjišča.
V	Belgijskem Kohgu je problem stanovanj ugodneje rešen. Črnci, ki delajo v rudnikih bgkra, v bližini Eli-zabethville (16.888- prebivalcev), stanujejo s svojimi družinami v
lepih družinskih hišicah z dvemi do tremi sobami. Velike in moderno urejene kuhinje se ostro razlikujejo od stanovanj drugih rudarskih družin.
Rudarska podjetja običajno sama skrbijo za dobavo zelenjave, za kar imajo posebne ekonomije, ki dajejo letno, tudi .po 35 ton raznovrstne zelenjave.
Za črne delavce šo zgradili tudi igrišča za nogomet in tenis, toda črnci ne kažejo zanimanja za evropske'igre z žogo. Ob nedeljah prirejajo filmske predstave, radijski zvočniki pa prenašajo radijske programe, ki so sestavljeni posebej za črnce. Najbolj, srečni pa so črnci tedaj, ko plešejo v velikih skupinah - svoje prastare tradicionalne plese, za kar je navadno nedelja najprimernejši čas.
Med črnci vlada v jezikovnem pogledu pravi Babilon. Saj govorijo črnci okrog 50 dialektov, ki se med seboj tako razlikujejo, da črnec črnca
Akka, Bušni an in Abesinec
ne razume. Zaradi tega se je uveljavil poseben rudarski jezik, ki sluzi za označevanje orodja in dogovor med delom. Temu jeziku prouijo *fa-nakala«, sestavljen pa je iz mešanice angleških, afriških (holandski dialekt) in črnskih besed.
5.500 TON RUDE ZA KOS ZLATA Zlato topijo v posebnih topilnicah. Ol.ah topilnice razvrstijo približno 10 kalupov v polkrogu. Nato kontrolirajo s šestilom ah so kalupi prav razvrščeni. Dva delavca v dolgih rokavicah, ki segajo čez komolce, zgrabita dve dolgi prekli, na katerih sta
Veslači na reki Kongo
Copatarji v Fesu (Maroko)
pritrjeni dve lopati. Žareča zlata zmes izvira in prične teči v obe žlici, ki ju potem oprezno izpraznijo v modele. Tako napolnijo vse kalupe z zlatom, ki ima v trenutku topljenja toploto 1650 stopinj Celzija.
Vrednost zlatega kosa, ki je oblikovno podoben kosu opeke, težak pa, je približno 28 kg, znaša okrog 1 milijon 606 tisoč 500 deviznih dinarjev. V vsak kos je vlitih tisoče ur dela, žuljev in hudih naporov. Temu se lahko pridružijo nesreče pri delu, ki jih je precej; največ je poškodb stopal, nog in rok. Za izgubljeno roko plača rudarsko podjetje 8.925 dev. din odškodnine.
Za en kos zlata je treba zlomiti 5.500 ton rude. Takoj po vlitju jih spravijo v posebne železne škatle, ki so zavarovane pred vlomom. Pozneje gre to zlato v posebne obrate, kjer jih očistijo še zadnjih ostankov ta-loga.