XIX - 89 - 1998 
Uvodnik 
Editorial 
Na Ministrstvu za okolje in pro-
stor zagotovo prisegajo na strokov-
nost, kamor sodi tudi verodostojnost 
v resornih publikacijah objavljenih 
podatkov. Vendar jih objave tudi 
zanikujejo; pri tem ne gre za kakšne 
nepomembne razlike v virih, ma-
rveč za ~napačno interpretirane 
podatke. Ce zapišemo, da je bilo v 
Sloveniji doslej opaženih 360 vrst 
ptic, se kljub iz leta v leto na-
raščajočemu š!evilu nismo bogve-
kako ušteli. Ce pa ta podatek 
uporabljamo za prikaz raznovrstno-
sti, kakor na primer v publikaciji z 
naslovom Konvencija o biološki 
raznovrstnosti (1997), se temu lah-
ko odkrito posmehnemo. Pri vred-
notenju raznovrstnosti ne gre 
upoštevati podatkov o selivkah, 
ampak samo podatke o~ gnezdil-
kah, teh pa je okrog 220. Ceprav je 
res, da tudi podatek o selivkah kaže 
na prehrambeno zmožnost poči­
vališčnega prostora, vendar bi ga 
bilo treba, če bi ga hoteli uporabiti, 
izraziti kako drugače, nikakor pa ne 
skupaj z gnezdilkami (v števjlki 360 
so namreč zajete oboje). Se naj-
manj pa je podatek uporaben za 
primerjavo s številom ptičjih vrst na 
Zemlji, kjer postane omenjeno raz-
likovanje nesmiselno. Prav tako 
bode v oči v primerjavi s sosednji-
mi deželami. 
Seveda pa ni toliko problema-
tična napaka, kolikor naš odnos do 
zbranih podatkov. Petnajst let je 80 
opazovalcev popisovalo gnezdilke 
Slovenije, izdali smo Ornitološki 
ACROCEPHALUS 
atlas Slovenije, kar je dosežek na 
zahtevni evropski ravni, in prispe-
vali, zaradi zemljepisne majhnosti, 
skromen, a zato nič manj pomem-
ben delež k Atlasu evropskih gnez-
dilk. Na Ministrstvu podatkov iz 
obeh publikacij očitno ne priznava-
jo. Mogoče zato, ker so podatke 
zbrali amaterji, kdo bi vedel? Tudi 
časopis Delo v svoji prilogi Znanost 
za razvoj ni hotel objaviti poročila o 
prispevku slovenskih ornitologov k 
skupnemu evropskemu pogledu 
skozi daljnogled. A kaj bi jadikova-
li zaradi tega, ker nas drugi ne 
upoštevajo, če svojega dela niti 
sami ne cenimo. Atlas evropskih 
gnezdilk je največji dosežek ama-
terske ornitologije vseh časov, in 
čeprav smo slovenski ornitologi 
pod9tke zbirali dve desetletji in je 
projekt vgrajen v društvene teme-
lje, ga na skupščini Društva za 
opazovanje in proučevanje nismo 
niti omenili. Smo se mu potiho 
odpovedali, kar je napuh brez 
primere? Ali pa celo soglašamo, 
da je v Sloveniji 360 vrst ptic in je 
ta uvodnik le še en udarec z glavo 
skozi zid? 
Iztok Geister 
93