CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE STEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE. PETEK, 23. MARCA 1956 LETO VII - ST. 12 - CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo - Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 - Tek. rač. 6a0-305-T-1.266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din - Izhaja vsak petek — Poštnina plačana » gotovini__Rokopisov ne vračamo. Pred obinimi zbori kmetijskih zadrug Najboljše ljudi v upravne in nadzorne odbore zadrug stojimo neposredno pred časom, ko bodo zadružniki razpravljali o delu, usipehih in pomanjkljivostih poslovanja zadrug v lanskem letu. Upravni odbori bodo dajali obračun svojega dela. Le- tos so se zb)ori nekoliko zakasnili, ker so zadruge šele pred kratkim dobi- le predpise o zaključniti računih. Za- kasni*ev so več ali manj povzročile tehnične ovire. Ne bi ipa mogli reči, da so ostale priprave na občne zbore na splošno slabše kot v preteklih le- tih. 2e pred novim letom so se neka- tere zadruge pričele pripravljati na redne občne zt>ore. Temeljitejše priprave so se nanašale predvsem na obravnavo o delu zadrug, njihovih posipeševalnih odsekov in od- borov na področju pospeševanja kme- tijska. Na osnovi analize stanja v po- sameznih panogah kmetijstva in bo- dočih nalog, je Okrajna zadružna zve- za v Celju pripravila okvirni orienta- cijski program, ki so ga vse zadruge Ipospeševalni odseki in odbori) obrav- navale na letnih sestankih oziroma zbo- rih. Takih zborov je bilo v 80 zadrugah 319. Na njih so zadružniki razpravljali, kakšno je stanje kmetijstva v njiho- vem kraju in s tem ugotovili, koliko so biM njihovi odseki in odbori v zadrugah v lanskem letu delavni. Na osnovi take analize, za razvoj posameznih panog, so zadružniki postavili za delo v le- tošnjem le*u take delovne programe, s ka+erimi bi zainteresirali čim večie š*evilo kmetovalcev za naprednejše strokovno kmetovanje. Gre torej za delovne načrte, ki so jih posamcni odbori sestavili, odseki pa dopolnili in sprejeli kot svojo de- lovno nalogo v letošnjem letu. Naloge teh programov so precej obširne, ker je večina zadrug razumela pomen po- speševanja kmetijstva. So pa žal še zmeraj nekatere zadruge, ki niso sma- trale za pogrebno postaviti take delov- ne programe. Kot uvod v delo kmeMjskih zadrug v le*u 1955 so bili tečaji predstavni- kov in vo'-'ilnih uslužbencev zadrug. 2ene zadružnice si prav tako sestav- ljajo delovne programe za letošnje leto. Po zadrugah ustanavljajo tudi aktive mladih zadružnikov. O vseh teh vprašanjih pa bodo raz- pravljali še zadružniki na svojih obč- nih zborih. Kaj naj bi obravnavali na občnih zborih, da bo delo zadrug letos še uspešnejše? Na osnovi poročil o delu bodo za- družniki ugotovili, če je njihov upravni odbor lani uspešno in našemu razvoju v korist deloval ali ne. Vprašanje lju- di, ki vodijo in ki naj bi v bodoče vo- dili zadrugo, je torej najvažnejše. Gre za to, da si zadružniki izvolijo taka vodstva, ki bodo stremela za lem, da se bo njihova zadruga krepila, da se bo kmetijstvo razvijalo, da se ne bodo okoriščali posamezniki na račun za- druge, da bodo skrbno gospodarila in imela vedno pred seboj razvoj zadru- ge kot celote. Skratka, v vodstvih za- drug naj bi bili dobri, pošteni in de- lavni kmetje, taki ljudje, ki se bodo borili proti stihiji, zaostalosti in korup- ciji ter za močnejše uveljavljanje so- cialističnih odnosov na podeželju. Or- ganizacije SZDL imajo že pred občni- mi zbori važno in odgovorno nalogo: Najboljše ljudi v upravne in nadzorne odbore zadrug. Na osnovi programov, ki so jih osvo- jili posamezni odseki ter z dopolnitvi- jo z investicijskim načrtom ter gospo- darskim računom za vse zadružne de- javnosti, z delom, ki ga bodo opravile žene zadružnice in aktivi mladih za- družnikov, bo možno v zadrugi sesta- vili dokončen program dela za leto 1956. Čim boljši bo, čim bolj bodo iz njega izvirale konkretne naloge, tem večji bodo ob sodelovanju vseh članov tudi uspehi. Imamo predpise o delitvi dobička. Čim več sredstev bo treba nameniti in- vesticijskim skladom, da bomo izbolj- šali strojno službo, postavili prepotreb- na skladišča itd. Tudi odbori za pospe- ševanje kmetijstva bodo v obliki pro- računov dobili sredstva, da bodo laže delali v letu 1956. Tu naj mas vodi na- čelo varčevanja in skrbnega gosipodar- jenija. Nemogoča ie bila dosedanja praksa nekaterih zadrug, ki so zelo nesmo- trno uporabljale finančna sredstva. Za- vedati se moramo, da so sredstva (ta- ko imenovani dobiček), ki jih zadruga ustvarja, družbena in da jih družba v interesu krepitve zadružnih osnovnih sredstev .pušča zadrugam. Zadruge mo- rajo zaradi tega skrbno gospodariti in ta sredstva nalagati predvsem v tiste zadružne investicije, ki hodo najprej pripomogle h krepitvi zadruge in kme- tijske proizvodnje v zadrugi. Ne gre torej za delitev teh sredstev med po- samezniki, ker bi taka delitev pome- nila protizakonito uporabo družbenih sredstev, posamezniku pa bi bila le v trenutno korist. Vse gospodarske or- ganizacije morajo večino dobička od- vajati v obliki davka. Torej ne morejo deliti teh sredstev posameznikom Ide- lavcem ali uslužbencem). Če nam druž- ba zaupa sredstva, ki smo jih v zadru- gah ustvarili in če je njen interes, da se kmetijska proizvodnja in naše za- družništvo krepi, potem moramo skrb- no pretehtati, kaj je treba v zadrugi narediti, da bo vložena investicija v'pri- hodnosti koristila predvsem zadružni organizaciji odnosno skupnosti. Občni zbor kot najvišji organ za- druge, ho moral obravnavati tudi vpra- šanje razsipništva, kriminala in mar- sikje visokih materialnih stroškov v zadrugi. Na žalost imamo še vedno po- jave kriminala, neupravičenega razsi- pavanja ter okoriščanja v najrazličnej- ših oblikah. Nekateri ljudje iz Kmetij- ske zadruge Vojnik so proti nabavi traktorja zato, da lahko sami v zadrugi zaslužijo. Zato bodo zadružniki morali v tej zadrugi odločneje spregovoriti o nekaterih ljudeh iz njihovega upravne- ga odbora. Vse družbi škodljive ele- mente bo treba iz. zadruge odstraniti, če hočemo, da se bo naše zadružni- štvo razvijalo. Občinski odbor v Žalcu je sprejel več važnih sklepov Pod predsedstvom tov. Ivana Ranči- gaja, je bila pred dnevi seja Občin- skega ljudskega odbora Žalec, na kateri je bilo sprejetih več važnih gospodar- skih in ostalih predpisov. Sprejet je bil odlok o javnem redu in miru, odlok o tržnem in sejmskem redu, odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, odlok o obratoval- nem času trgovskih in gostinskih obra- tov ter obrtnih delavnic in odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve. Občinski ljudski odbor je imenoval tudi upravni odbor občinskega kredit- nega sklada za zidanje hiš. Odborniki so razpravljali tudi o likvidaciji Tr- govskega podjetja »Zlatorog« v Bra- slovčah ter sprejeli sklep o likvidaciji tega podjetja. Zaradi malomarnega po- slovanja Šiviljske delavnice v Žalcu, Krojaške delavnice v Preboldu in Pe- karne Doberteša vas je ljudski odbor sprejel sklep, da se tudi ti obrati li- kvidirajo. Nadalje je občinski odbor sprejel sklep, da se ustanovi Dom one- moglih na Gomilskem, kjer se bodo lahko oskrbovali onemogli s področja žalske občine. Zmogljivost doma bo zna- šala okrog 60 oskrbovancev. Zaradi ne- motenega poslovanja in nadaljnjega obstoja podjetja »Kolarstvo« v Petrov- čah bo občinski odbor predlagal ko- misiji za razlastitev pri OLO Celje, da se poslovni prostori tega podjetja, ki so last Ivana Omerze iz Petrovč, razla- stijo. Na področju občine je 25 hiš splošnega ljudskega premoženja, ki se z najemnino težko vzdržujejo. Zato bo občinski ljudski odbor te hiše prodal. Podjetje »Žaga« v Gotovljah je zaradi neodgovornega poslovanja zašlo v težak finančni položaj in bi bilo zaradi tega potrebno uvesti prisilno likvidacijo. Ker pa je to podjetje za ta okoliš potrebno, bo občinski odbor uvedel prisilno upra- vo ter podjetje saniral. Končno so od- borniki razpravljali tudi o novih taksah na kmetijske stroje in drugo. Pred- sednik SZDL tov. Ivan Kovač je te ukrepe ekonomsko utemeljil. Vrtalna garnitura za geološke raziskave Zaradi ugotovitve točnejših zalog in ležišč bentonitnih glin na področju med Šentjurjem in Storami, i>osebno pa še na Blagovni, je podjetje Rafinerija iz Kutine posodilo prenosno vrtalno gar- nituro za globinska vrtanja do 50 m. Podjetje, ki je posodilo vrtalno garni- turo, je prav tako spoznalo važnost do- mačih aktivnih glin, saj je precejšen potrošnik bentonita pri svojem proiz- vodnem procesu. Dela bo izvajalo pod- jetje za izkoriščanje peska iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki, kot strokovnjak pa bo pri raziskavah sodeloval okrajni geolog tov. Janez Ribteršič. Slaba bilanca 6548 nezgod pri delu, 111.935 izgub- ljenih dni, 16 smrtnih nezgod, 2122 ne- zgod izven dela s 34.435 izgubljenimi dnevi in še 32.364 primerov drugih obo- lenj s 510.563 izgubljenimi dnevi — vse to so številke, o katerih bi bilo po- trebno spregovoriti ter za izboljšanje tega stanja sprejeti uspešne ukrepe. Pri nezgodah je veliko delavcev in delavk utrpelo težje ali lažje poškodbe. Nekateri so postali invalidi, 16 jih pa ni več v naših vrstah. Tega ni moči popraviti, vsaj ne tako, da posledice no bi bile vidne. Finančna sredstva so sicer zagotovljena, zakoni nudijo mno- go, vendar pa se ne smemo zadržati samo pri finančnih sredstvih. Nam gre predvsem za to, da bomo ohranili zdravje in življenje našega delovnega človeka. Delovne pogoje po naših pod- jetjih moramo dnevno izboljševati in ne zanemarjati ukrepe, ki naj obvarujejo naše delavce. Pa ne samo higienske, tehnične ukrepe — skrb za urejevanje subjektivnih činiteljev, ki vplivajo na nezgode in posredno proizvodnjo — ta skrb mora postati važna naloga, ki je nihče v podjetju ne sme prezreti. Prikazana bilanca za preteklo leto na tem področju ni nič kaj razveseljiva. Zato bo prav, da o tem več mislimo in za izboljšanje takega stanja še več na- redimo. Več dela z delavci v podjetjih, več čuta odgovornosti tudi za to nalogo, več sredstev za izboljšanje delovnih in splošnih pogojev, več interesa, ki naj ga vložijo organi samoupravljanja — skratka več dejavnosti in skrbi za naše proizvajalce, pa bomo ob letnem obra- čunu lahko boli zadovoljni. Spomladi bodo pospešili dela pri reguliranju Savinje Cim bo nastopilo lepše spomladansko vreme, bodo dela pri re- gulaciji Savinje pospešili. Že te dni so začeli poglabljati rečno korito na ovinku in oblagati obrežje. Pripravljajo tudi temelje za opornike novega cestnega mostu čez Savinjo, ki bo verjetno že letos zgrajen. Danes se je v Beogradu začelo zasedanje Zvezne ljudske skupščine Danes se je v skupščinskih prostorih v Beogradu začelo zase- danje Zvezne ljudske skupščine, ki bo obravnavala ter sprejela zvezni družbeni plan in proračun, katerega predlog so prav te dni obravnavali gospodarski odbori Zvezne skupščine. Družbeni plan vsebuje obeležje tiste nove usmeritve v gospo- darski politiki, ki jo je lani formuliralo posvetovanje pri predsed- niku Titu. Družbeni plan vsebuje elemente, ki bodo zagotovili postopno vsklajevanje praktične gospodarske politike z novimi smernicami. Osnovna značilnost družbenega plana za 1956. leto je predvsem ta, da pripravlja trdno podlago za stabilizacijo gospodarstva in še posebej tržišča, za ustvaritev skladnejših gospodarskih odnosov, ki bodo omogočili kasnejši vsestranski razvoj. Zato sodijo med naj- pomembnejše tisti ukrepi družbenega plana, ki bodo prispevali k splošnemu povečanju proizvodnje, dalje ukrepi, ki bodo zagotovili skrčenje nekaterih oblik potrošnje, eden najvažnejših ukrepov te vrste pa je zmanjšanje investicij za 74 milijard din. Družbeni plan dalje predvideva ukrepe za organizacijsko ureditev tržišča in spre- membe v sistemu gospodarskih instrumentov. Med zelo va^ne spre- membe sodi izločitev investicijskih skladov iz proračunskih sred- stev. Siev. 12 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 23. marca lf» POGLED PO SVETU Hamsahurdija, pesnik enega od na- rodov, ki so v SZ zaživeli med obema svetovnima vojnama in ustvarili za- četke nacionalne kulture, je v eni svo- jih pesmi kriknil: »Čim bolj spoznavam človeka, tem ljubši so mi psi«. Takemu gnusu nad človeško revščino pa ne sme- mo podleči, četudi gredo mimo nas do- godki, katerih nismo nikoli pričakovali ali pa smo mislili, da so po izkušnjah druge svetovne vojne izključeni. Res je, kar pi-avi Ivan Sudarev v vojnih povestih Alekseja Tolstoja, da se nam je med zadnjo vojno nabralo v glavi dosti več misli, kot pa jih za svojo eksistenco potrebujemo. Postavimo Pineaujevo kritiko zapad- ne politike, NATO in SEATO pakta! Predsednik francoske vlade Guy Mol- let je bil predvsem zaradi nje povab- ljen v London in tam povedal, kaj Francozom ni všeč. Tudi Washington se je zaradi Pineauja zelo razburil, češ da ni izbral primernega trenutka za svoje izjave. Surova resnica, ki raz- galja ozadje in motive atlantske poli- tike pa je bruhnila na dan v zapadno- nemških listih, ki so o Franciji napisali takele stvari: »Pineau je poskusil z besedami dati Franciji ugled velesile, ker tega z drugimi sredstvi ne more doseči. Ta država ne zaupa več v svoj položaj velesile. Leta 1945 jo je Ame- rika umetno vključila v koncert vele- sil, nato jo je odrinila Anglija. Odtlej jo mori manjvrednostni konflikt, zato je tako občutljiva ob vprašanjih svoje- ga prestiža...« To je glas tiste Nem- čije, ki so jo iz povojnih razvalin dvig- nili zapadni finančni mogotci, naredili iz nje vojno bazo, jo oborožili, rehabi- litirali njene vojne zločince in ji dali v zapadni blokovski politiki tako vlogo, da je v nekaj letih zrasla kot gospo- darska velesila, ki je leta 1954 v sve- tovni trgovini že tretja na svetu, takoj za ZDA in Veliko Britanijo. Seveda ti glasovi in taka stališča niso prevpila in zatopila v svetovnem do- gajanju drugih pozitivnejših prizade- vanj. Napak pa bi bilo, če jih ne bi zabeležili. Pineau je zastopal svoje stališče tudi v Karačiju, Delhiju in celo v Kairu in je bil povsod ugodno sprejet. V Indiji so pozdravili njegovo tezo o gospodar- skem sodelovanju in obujali upanje, da bo to v korist zbližanja med Vzho- dom in Zapadom, v korist rešitve vpra- šanj okoli Indokine in Kitajske. V Kairu je Pineau prepričeval Naserja, da je treba na Alžir vendarle drugače gledati kot na Tunis in Maroko, in pra- vijo, da ni naletel na glif.ha ušesa. Al- žirsko vprašanje je treriutno najtežje vprašanje francoske vlade. Kolonije so pač še vedno stvar že- lodca, kakor je rekel nekoč Cecil Rho- des. Ameriški zunanji minister je tudi obi- skal Nehruja, vendar ni napravil naj- boljšega vtisa. Indijci pravijo, da je podcenjeval in poenostavil indijsko- ameriške probleme, kar je znano že od izjave o Goi, v kateri je potegnil s Por- tugalci. Dulles je zatrjeval, da oboro- ževanje Pakistana ni naperjeno zoper Indijo in da v zadevi Kašmirja ZDA ne bodo zoper Indijo. Tega še Dulles ni povedal, zoper koga oborožuje revni Pakistan. Kašmir odklanja plebiscit, ki ga je sklenila konferenca v Karačiju, češ da se je Kašmir že odločil za In- dijo. Podoba je res, da je »obrambni« SAETO pakt za Azijo že stvar pretek- losti. V Aziji in Afriki tudi nič kaj dobro ne odmeva akcija ameriškega Juga, da bi se s spremembo ustave uza- konila spet rasna diskriminacija črn- cev. Pineaujeva poteza je torej dokaj bistra. Zato so mu jo zamerili doma predvsem konservativni krogi, češ, da mora Francija dobiti podporo na Za- padu, ne pa miloščino na Vzhodu. Zapadno podporo pa je Francija po vojni že grenko okušala. Okoli Anglije se največ govori za- radi Cipra. Laburisti so zoper konser- vativno politiko in terjajo nadaljevanje razgovorov z Makarijem. Eden opra- vičuje svojo politiko s tem, da je Ciper predstraža za ohranitev angleškega pe- troleja na Srednjem vzhodu, petroleja, ki ga močno ogrožajo ZDA. Bevan je to tudi javno povedal v Spodnjem do- mu. Angleži zavračajo ameriško stališče o Cipru, češ* da je to za Angleže uda- rec po zobeh. Eden se ni mogel odločiti za hladni realizem, ki narekuje poga- janja in sodelovanje, marveč se je od- ločil za močno roko, s čimer je never- jetno zadel Grke. Ce bo Grčija izstopila iz Atlantskega pakta, to ne bo majhna epizoda za atlantsko politiko. Ukrepi, ki jih je doslej sprejela grška vlada, kažejo, da gre Grkom zares in da bi titegnili tvegati nove Termopile z ošab- nim Kserksom iz Albiona. S pljunkom pač ne pogasiš požara, bakla nacional- nega ponosa ne bo nikoli več ugasnila. Zanimiva je nemška kritika angleške ciprske politike in po svoje odkriva to, kar smo dejali v začetku: »Velika Britanija nima prav, kajti na zastavah Zahoda so napisana gesla o skupni obrambi demokracije in državne samo- stojnosti.« To je že res, toda te zastave niso bile združene zato, da bi branile demokracijo vselej in povsod, marveč samo tam in toliko časa, dokler je to v korist imperialistični politiki. Res pa je položaj tak, da ga je težko vzdržati in nazorno kaže notranja protislovja v atlantskem taboru: Del naroda, ki je člun Atlantskega pakta, živi v kolonial- ni odvisnosti od mogočne članice istega pakta. Ker pa to ni edino protislovje, tudi tega ni treba pretiravati. Prav tako je treba z rezervo gledati na nemško obrambo zapadne demokracije. T. O. V Železarni Store SO prvi v državi anaiitiino ocenili delovna mesta Livarna v štorski železarni Delovni kolektiv Železarne Štore je prvi v naši državi, ki je v želji, da uredi odnose zaslužkov in uveljavi ta- rifno politiko, v kateri ima glavno be- sedo vloženo delo, izvršil tudi analitično oceno delovnih mest. Uspehi, ki so jih na tem področju dela dosegli v Žele- zarni Štore, so zlasti v zadnjih mesecih vzbudili širom po državi tako veliko zanimanje, da se je za analitično oceno delovnih mest odločila ne samo vsa črna metalurgija, marveč pristopajo k temu težkemu, a hvaležnemu delu, tudi ostali delovni kolektiti. Zato ni nakliuč- je, da prihajajo dan za dnem v Štore zastopniki delovnih kolektivov z vseh predelov naše države z namenom, da se seznanijo z uspehi analitične ocene delovnih mest. Za analitično oceno delovnih mest so se v Štorah odločili predvsem z na- menom, da uredijo odnose zaslužkov po storitvah in zahtevah delovnega pro- cesa ter zato, da ne bi več plačevali kvalifikacije, temveč samo delo. Anali- tično oceno delovnih mest so v tem ko- lektivu izvršili na osnovi štirih osnov- nih pokazateljev: I. Strokovno znanje. Ta skupina ob- ravnava strokovno znanje, izobrazbo ter stopnjo izkušenosti, ki je potrebna, da se neko delo normalno izvrši. II. Odgovornost za sredstva, ki so na delovnem mestu ter nadalje odgovor- nost za proizvod, za proces proizvodnje ter končno odgovornost za sodelavce. III. Telesna obremenitev in delovna sposobnost. V tem poglavju z različnimi stopnjami ter časom ocenjujejo vpliv obremenitve. Tu upoštevajo še obreme- nitev čutil in živcev ter duševno obre- menitev glede na kompliciranost dela. IV. Vpliv okolice. Pri tem upoštevajo vse vplive od temperature, vode, pli- nov, ropata itd. Vse te glavne skupine ocenjevanja so razdeljene v celoti na 16 zahtev, zaradi česar je pri ocenjevanju dosežena še večja objektivnost. Z analitično oceno delovnih mest so v železarni uredili medsebojne odnose dela v tehnološkem procesu. In končno, po analitični oceni delovnih mest so opustili dosedanji način delitve plačil- nega sklada in prešli na plačevanje vlo- ženega dela. S tem so uveljavili načelo: ista plača za isti učinek. Analitična ocena delovnih mest v Že- lezarni Štore pa je imela še druge pred- nosti. Predvsem je ta analiza pokazala točen časovni prerez delovnega mesta. Tako so v vseh primerih lahko ugoto- vili, ali je zaposlitev na nekem delov- nem mestu popolna, ali pa nezadostna. Pri vsem tem se je pokazalo, da je v tovarni okoli 80 ljudi preveč zaposlenih. To vprašanje so deloma že rešili, delo- ma pa ga še rešujejo. Analitična ocena delovnih mest je vzbudila veliko pozornost vseh zapo- slenih v tovarni, saj je moral pri tem delu nujno sodelovati sleherni član ko- lektiva. Po objavi rezultatov ocenjeva- nja delovnih mest je bilo vloženih okoli 100 reklamacij, od teh pa je centralna tarifna komisija ugodno rešila le 15 pri- merov, dočim je vse ostale zavrnila, kot neutemeljene. Največji uspeh oce- nitve delovnih mest pa je iskati v ob- jektivni osnovi za vsa nadaljnja dela okoli normiranja in premiranja. Z ocenitvijo delovnih mest so v že- lezarni prišli še do zaključka, katerim delavcem oziroma uslužbencem manjka strokovnost oziroma praksa za dolo- čeno delovno mesto. Za takšne primere so v tarifnem pravilniku določili, da se zmanjša njihova tarifna postavka tako dolgo, dokler prizadeti ne pridobijo po- trebne strokovnosti. Ta ukrep je rodil velik uspeh, saj se je v prvi tečaj za visoko kvalificirane delavce prijavilo kar 5 metalurgov in kovinarjev, kar v prejšnjih letih ni bil primer. Drži ugotovitev, da je ocenitev de- lovnih mest regulirala le odnose po vrednosti dela ter je bila osnova za na- daljnje uveljavljanje tarifne politike. Ce gledamo s praktične strani na opravljeno cenitev delovnih mest, je treba priznati, da je le-ta bila p>odlaga za analizo, kakšno strokovnost na do- ločenem delovnem mestu potrebujejo oziroma kakšno že imajo. Takšen račun pa nadalje še pove, ali so vsi delavci in uslužbenci zaposleni na tistih delov- nih mestih, ki jim najbolj ustrezajo. Glede na poznejše rezultate lahko pritrdimo, da je bila analitična ocena delovnih mest v štorski železarni pra- vilno izvršena. Urejeni so bili odnosi do dela in tako so odpadli vsi prigo- vori na račun pravilnosti oziroma pri- stranosti tarifne politike. Kakor se razvija proizvodnja, tako so možne tudi spremembe pogojev dela. Zato tudi analitična ocena delovnih mest ni neko trajno pravilo za kolektiv, marveč ima delovni kolektiv oziroma njegovi člani možnost vsake tri mesece predlagati spremembe pri opravljeni analitični oceni. ¥§o skrb delovnemu fioveku, da ne to& posledic Izdatki za številne nezgode v naših podjetjih, za invalidnine ter invalidne pokojnine prizadevajo Zavodu za so- cialno zavarovanje in posredno naši skuimi blagajni precejšnje skrbi. Že po uredbi o finansiranju socialnega zava- rovanja je bilo določeno, da ima zavod pravico zahtevati odškodnino od sto- rilca kaznivega dejanja, s katerim je povzročena bolezen, pohaba, poškodba, invalidnost ali smrt zavarovanca ali članov zavarovančeve družine. Skup- ščina Zveznega zavoda pa je v zrezi s tem sprejela tudi poseben sklep. Tako je določen kot odškodnina za- vodov znesek od 1,800.000 za invalidske FK)kojnine v primeru popK)lne nezmož- nosti za delo odnosno nad 75% zmanj- šane zmožnosti za delo in za družinske pokojnine v primeru smrti zavarovanca. 1,325.000 za invalidnino, če je delovna zmožnost zmanjšana za 50 do 75%. 750.000 dinarjev za invalidnine, če je delovna zmožnost zmanjšana več kot za 33 Va do 50%, din 480.000 za invalid- nine, če je delovna zmožnost zmanjšana za več kot 20 do 33i^%. Pred naše kolektive in odgovorne ose- be v pod^tjih je torej postavljena tudi glede finančnih posledic zaradi opustit- ve potrebnih higiensko tehničnih var- nostnih ukrepov pri delu izredno ve- lika odgovornost. Prav bi bilo, če bi t naših podjetjih skrbeli za zdravje in življenje zaposlenih delavcer brez teh ukrepov. Vendar zaenkrat tega zago- tovila še ni, niti pri odgovornih ljudeh v podjetju niti pri delavcih samih. Seie občinskega ljudskega odbora postajajo vedno bolj živahne v GOSTIŠČU »PRI POŠTI« V MOZIRJU SO UGOTOVILI VRSTO PO- NEVERB IN POMANJKLJIVOSTI Občinski ljudski odbor Mozirje se je pred nedavnim, sestal. Seji je prisostvo- val tudi tajnik OLO Celje tov. Ludvik Gorenjak. Med drugim je ljudski od- bor sprejel odlok o ustanovitvi in po- slovanju občinske cestne uprave ter imenoval upravni odbor lekarne v Mo- zirju in upravni odbor občinskega skla- da za zidanje stanovanjskih hiš. Pe- stra je bila zlasti razprava o ustano- vitvi trgovskega podjetja v Rečici ob Savinji. Odborniki so se strinjali z usta- novitvijo podjetja, hkrati pa so bili mnenja, da se o podjetjih in obratih raz- pravlja samo takrat, ko se le-ta usta- navljajo ali pa likvidirajo. Izrazili so željo, da bi morali o stanju v podjetjih večkrat razpravljati, še posebej pa bi bile potrebne pogostejše kontrole pod- jetij in obratov. Teh pregledov pa ni zaradi tega, ker primanjkuje finančnih kadrov. S tem v zvezi so bili odborniki mnenja, naj bi nekatere finančne in- špektorje iz OLO Celje ne pošiljali na teren, ker so v niihovi občini ugotovili primere, ko ti inšpektorji najdejo pri pregledu stanie v nailep^pm redu. kar v resnici ni. To so ugotovili pri nedav- nem pregledu fjnolj ustrezala našim socialističnim načelom. Ponovno naj se prouči in prekontrolira pravilnike o normah, ter izdela pra- vičen in vzpodbuden premijski pravil- nik. Na koncu ponovno ipoudarjamo važ- nost pravilne tarifne politike in dej- stvo, da sindikalna organizacija ne mo- re dopustiti nepravično nagrajevanje delavcev za njihovo prizadevanje. Zato pričakujemo tudi najtesnejše sodelova- nje Okrajne komisije za plače, sindikal- nih podružnic, delavskih svetov in dru- gih, kajti le s skupnim prizadevanjem bomo latiko izpolnjevali sitem sociali- stičnega nagrajevanja. PREDSEDSTVO OSS CELJE Zdravilišče Dobrna v pripravaln na letošnjo sezono Podobno kot vsa naša zdravilišča in letovišča se tudi Dobrna pripravlja na sezono. V teh dneh že pričakujejo prve goste, v kolikor jih pač ne bo zadržalo neugodno vreme, ki se je prav v teh dneh precej poslabšalo. Vendar kot ka- že, bo tudi letos največ zavarovancev, ker je zdravilišče postalo 1. januarja letos zavod s samostojnim finansira- njem ter tako sprejema v prvi vrsti one zavarovance, ki jih pošiljajo okraj- ni zavodi za socialno zavarovanje. Pro- ste kapacitete pa izkoriščajo tudi samo- plačniki in ostali, ki prihajajo v Do- brno na zdravljenje pa tudi letovanje. Za letošnjo sezono pričakujejo v Do- brni precejšen obisk, vsaj v kolikor bo- do ugodni vremenski pogoji. Lani je bilo preko 50.000 nočnin. Gotovo pa bi jih bilo mnogo več, če bi sezona tra- jala dalj časa in ne bi nagajalo vreme, ki je bilo lani res neugodno. Za goste imajo že pripravljenih 283 sob s 462 posteljami. Poleg tega pa je možno pri zasebnikih v samem kraju dobiti v ča- su glavne sezone še kakšnih 100 ležišč, ko je naval gostov največji. Letošnji zimski odmor so v zdravili- šču kar dobro izkoristili. Poleg noanjših preureditev so precej napravili za pro- pagando, ker bi radi obisk še povečali. Želijo imeti prospekt, ki naj bi prika- zal Dobrno kot kraj in zdravilišče. Pro- spekt je že pripravljen za tisk, nimajo pa sami dovolj sredstev za izdelavo ter bi jim bilo v tem izgledu potrebno na vsak način pomagati. Povezali so se tudi s potovalnimi agencijami in uradi V državi in inozemstvu, posebno v Av- striji, od koder letos pričakujejo pre- cejšen obisk. Želijo pa si tudi, da bi v prihodnjih letih v zimskem času pri- hajali na zdravljenje zavarovanci, kar bi vsekakor zmanjšalo režijo, ker bi preko vsega leta izkoristili kapaciteto. Pričeli so tudi razmišljati o razširitvi načinov zdravljenja. Prvi početki ter- malnega zdravljenja segajo že v leto 1856 in od tedaj zdravijo predvsem žen- ske bolezni. Letos so pričeli s preiska- vami o možnostih zdravljenja ledvičnih bolezni in bolezni krvnega obtoka. Išče- jo tudi možnosti za zdravljenje z blat- nimi kopelmi in druge načine, kar bi brez dvoma povečalo zanimanje za zdravilišče in zdravljenje, istočasno pa izglede za možnosti razširitve zdravi- lišča. Na pobudo direktorja zdravilišča tov. Zmaga Likarja sta se v Dobrni dalj časa mudila priznana strokovnjaka na pod- ročju raziskav termalnih voda, inž. Jo- sip Bač iz Sarajeva in inž. Rezek iz Zagreba, ki sta skupno z dr. Leskovar- jem in upravo zdravilišča pregledala celotno vrelčno področje. Ugotovili so, da če bi se prestavilo termalno kopa- lišče nizvodno, bi ob tehnični preure- ditvi pridobili večje kapacitete vrelca ter povečanje toplotne in radioaktivne vrednosti vode. Trenutno daje vrelec okrog 6 litrov na sekundo, po adapta- cijah pa bi dal okrog 17 litrov na se- kundo. Načrti za razširitve so seveda perspektivni, saj bi bila za ta dela po- trebna precejšnja sredstva. Teh pa za- enkrat ni na razpolago ter bo treba verjetno še nekaj let počakati. (t) S SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO TRŽIŠČA PRI OKRAJNI TRGOVINSKI ZBORNICI V CELJU Nezakoniti odkupi živine so se v celjskem okraju močno razširili v torek dopoldne je bila v prostorih gospodarskega kluba v Celju redna se- ja odbora za organizacijo tržišča pri okrajni trgovinski zbornici. Na začetku dela so člani odbora znova proučevali nekatere probleme s področja odkupa živine. Ne glede na zakonite predpise o odkupu, se na področju celjskega okraja še vedno dogaja, da prihajajo k neposrednim proizvajalcem razni na- kupovalci s področja novomeškega, ptujskega in trboveljskega okraja, ki največkrat mimo zadruge sklepajo kup- čije. Razen teh nedovoljenih odkupov, pa so čedalje bolj pogosti primeri, da zadruge več ali manj podpirajo direkt- ne posege nakupovalcev. Navadno se to zgodi tako, da se nakupovalec sicer oglasi na sedežu kmetijske zadruge, kjer pa mu dovolijo, da si sam poišče živino. Ko ta posel opravi, znova pride na kmetijsko zadrugo, kjer mu izstavijo račun, tako da je vsaj na zunaj vse v skladu z zakonitimi predpisi. Na ta način pride zadruga do določene marže pri takšni kupčiji, ki je sama ni opra- vila, torej na najlažji način. Nezakoniti odkupi živine so se v celj- skem okraju močno razširili. Zato je umestno stališče Trgovinske zt)ornice, da takšne prekrške preganja z največjo strogostjo. Prav gotovo pa bodo tudi primerne kazni vzgojno vplivale na ti- ste, ki nočejo upoštevati tozadevnih predpisov. Razen tega so člani odbora priporo- čali Okrajni zadružni zvezi, da organi- zira zadružne dogone živine za več zadrug skupaj. V tej zvezi pa bo treba še uveljaviti uradno tehtanje živine ter enotne zapisnike o zakolu pri klavni- cah. V CELJU IN VEČJIH KRAJIH NAJ BI UVEDLI DE2URNE TRGOVINE V nadaljevanju seje so člani odbora razpravljali o organizaciji tržišča. Ta- ko so ugotovili, da je v celjskem okra- ju trgovskih poslovnih enot premalo, saj odpade ena poslovna enota na 396 prebivalcev. V republiškem povprečju znaša to razmerje 1 : 330. Seveda je po- večanje števila trgovin odvisno od mno- gih činiteljev. Toda ne glede na to, bo treba povečati in izt)olišati trgovino z mlekom, kruhom, sadjem in zelenjavo, prav tako pa bo treba misliti na usta- novitev nekaj delikatesnih trgovin. V stremljenju za zboljšanje organiza- cije trgovske mreže so bili zelo zani- mivi tudi nekateri predlogi zastopnic ženskih društev. Ti predlogi se v prvi vrsti nanašajo na to, da naj bi v Celju ter v ostalih večjih krajih uredili de- žurno službo trgovin tudi v sobotah po- poldne. Po tem predlogu naj bi v Celju dežurale trgovine: Rio, Center, Na kri- žišču. Enotnost, Cinkarna ter pri Gle- dališču. Predlog se nadalje nanaša na to, da na) bi delovni čas v trgovinah vskladili z dejanskimi potrebami in v tej zvezi, da naj bi bile mesnice odprte tudi ob nedeljah dopoldne. Zdi se, da je zelo umesten predlog, da naj bi bile mlekarne odprte samo v popoldanskih urah, ko imajo gospodinje več časa za nakupe. Pri tem pa potrošniki ne bi bili prav nič oškodovani na svežosti mleka. Nasprotno, v teh primerih bi lahko kupovali tistega, ki bi ga v do- poldanskih urah v mlekarni že paste- rizirali. Zastopnice ženskih društev so se iudi pritožile nad protekcionaštvom v mesnicah. Ni jim pa všeč še to, da prodajalke v pekarnah opravljajo tudi posel blagajničarke. V CELJU BO TREBA IZBOLJŠATI PRE DELOVALNICE MESNIH IZDELKOV V razpravi o teh problemih, ki so se nanašali tudi na dejstvo, da na celjskem trgu primanjkuje rib zato, ker mesto ne premore primernega tiladilnika, je zastopnik trgovskega podjetja Okrajne zadružne zveze povedal, da bodo čez nekaj mesecev odprli v pritličnih pro- storih železnega dvora (poslopje OZZ) specialno trgovino s sadjem in zelenja- vo. V tej trgovini bo blago strogo kla- sificirano; zato bodo gospodinje lahko kupovale n. pr. boljša jabolka po višji ceni, slabša pa ceneje. V debati okoli tega vprašanja je pri- šlo na dan, da bo treba v Celju izbolj- šati predclovalnice pri mesnih podjet- jih, saj kaže, da je mesno predelovalno podjetje Planina ravno zaradi nepri- merne predclovalnice mesa tik pred li- kvidacijo. Razprava o problemih trgovine v celj- skem okraju pa je odprla se en zelo pereč problem. V mnogih trgovinah so bile letne bilance pasivne predvsem zaradi prenizke marže za tiste artikle (moka, sol, maščobe), za katere še ved- no veljajo predpisane cene. Te marže ne zadostujejo niti za kritje plačnega sklada, kaj šele za plačilo ostalih druž- benih obveznosti. Zato je Trgovinska zbornica znova predložila okrajnemu ljudskemu odboru zahtevo, da marže za te artikle poviša, oziroma, da se spremeni struktura marž na splošno. B0G4TA NAHAJALIŠČA BENTONITA med Slorami in Sentjuriu ZALOGE NA BLAGOVNI CENIJO NA 80.000 TON — OBSEŽNA RAZ- ISKOVALNA DELA Ze več let tečejo na območju med Storami in Šentjurjem, predvsem pa na Blagovni precejšnja raziskovalna dela, ker se na tem področju nahajajo aktiv- ne gline, bentoniti, ki je važna surovina, potrebna v naši industriji. Podatki kažejo, da ta ležišča segajo daleč v 18. stoletje, ko so domačini in okoličani uporabljali glino za razmaščenje tkanin. Domačini so dolgo časa uporabljali to glino za umivanje rok in pri pranju perila, ker druge praktične vrednosti niso poznali. Smotrno uporabo aktivnih glin so pričeli spoznavati šele okrog leta 1930, ko so jo pričeli pridobivati in tudi iz- važati. Večji del izvoza je šel v Avstri- jo in Nemčijo, vendar ne dolgo. Zaradi malomarnosti in spekulativnih razlogov so med bentonit pričeli mešati lapor in tudi jalovino. Posledica je bila ustavitev dobav in prekinitev del na izkopu. Okrajni ljudski odbor Celje je kaj lonalu spoznal pomen bentonita in v letu 1954 pri.čel z načrtnimi geološkimi raziskovanji, ki naj prvenstveno ugo- tovijo zaloge in možnosti izkoriščanja. Geološke preiskave, ki so pa zaenkrat še nepopolne, kažejo, da je na področju Blagovne okrog 80.000 ton bentonita. Ta številka je zaenkrat le približna ter vsi znaki kažejo, da so količine večje, kar pa bodo pokazala globinska geološka vrtanja. Lani in letos bentonitna ležišča že izkoriščajo. Delo opravlja v pretežni večini podjetje »Pesek« iz Stor, ki na- črtno zaenkrat še ne more delati iz preprostega razloga, ker nima primer- nih naprav. Podjetje ima pri svojem delu na izkoriščanju bentonitnih ležišč precejšnje težave. Bentonit mora nam- reč prevažati v Zidani most, kjer so pri- merne naprave na odkopih. V Zidanem mostu potem aktivno glino melje j o in sušijo, kar pa je za podjetje precej neprikladno in neekonomično. Zato na- meravajo zgraditi potrebne objekte, predvsem sušilnico, v neposredni bli- žini nahajališč. Čeprav so naprave za podjetje »Pesek« razmeroma drage, jih bo vseeno mogoče postaviti, saj so ren- tabilne ter jih bodo tudi zgradili tedaj, ko bodo ugotovljene točne zaloge ben- tonita. Bentonitne gline uporabljajo pred- vsem v rafineriji. V Kutini delajo po- izkuse za uporabo blagovniških bento- tonitov, saj bi ga potrebovali letno več- je količine za svojo rafinerijo. Bentonit pa uporabljajo tudi v železarnah. Tako je Železarna Store odlila z livarskim peskom iz Štor in bentonitom iz Bla- govne 600 kilogramov težak odlitek brez najmanjše napake, kar kaže na precejš- nje kvalitete obeh surovin iz nahajališč v neposredni okolici. Takšne mešanice, ki ji strokovnjaki pravijo tudi sinte- tični pesek, pa uporabljajo drugod v svetu železarne že vrsto let s precejš- njim uspehom. Pri vseh teh delih ima podjetje »Pe- sek« v Storah mnogo dobre volje za delo na tem pionirskem področju, ki je pri nas še malo poznano in novo. Že- lijo si razen strokovne pomoči tudi malo več razumevanja za delo, ki ga opravljajo skupno z geologi na raziska- vanjih ležišč štajerskih bentonitOT. Poziv brigadirjem MDB t čnsn od 1. do 8. aprila bomo praz- ■ovali 10. obletnico mladinskih delovnih brigad po vsej Jugoslaviji. Pozivamo vse mladinke in mladince brigadirje MDB, ki stanujejo na ob_ ■očj« občine Celje, da dostavijo pis- ■sene prijave na Občinski komite LMS Celje, Kajahova nI. 1 z naslednjimi po- datki: priimek in ime, rojstni podatki, ▼ kateri MDB je bil, z navedbo časa, kraja in funkcije, ali je bil pohvalje« ali udarnik in kolikokrat, mesto zapo- slitve ter aavedba tedanjega bivališča. Prijave j« dostaviti aajkasneje do i. i. 1954. 6tab za proslavo obletnice MDB štev. 12 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 23. marca 1956 Z novo organizacijo dela Je Tovorna tehtnic dosegla izredne uspeiie v Tovarni tehtnic so do nedavnega delali p>o starem obrtniškem načinu, saj jim je uspešnejše poslovanje za- virala predvsem utesnjenost poslovnih prostorov, na drugi strani pa tudi ne- zadostna skrb za uvedbo industrijske proizvodnje. Z razširitvijo in dogra- ditvijo novih poslovnih prostorov na Sp. Hudinji je to vprašanje zdaj v glavnem rešeno. Zato so lahko organi- zirali tudi celotno proizvodnjo po no- vem, smotrnejšem načinu dela. Skraja je kazalo, da se bodo z novo delovno metodo proizvodni stroški zvišali, ven- dar je, nasprotijo, nov način dela pri- nesel prav lepe uspehe in presenečenja. Po teh pripravah so že v lanskem letu dvignili proizvodnjo za 10%, zdaj pa predvidevajo, da bodo izdelavni čas zni- žali za 6% in s tem ustvarili za 18 mi- lijonov dinarjev več bruto produkta. Pri vsem tem pa bodo delavci lahko svoje norme presegli še za približno 10 odstotkov. Blagovne zaloge surovin so med le- tom znižali za 10% in je kljub temu celotna proizvodnja redne j še preskrb je- na z zalogami, kot do nedavnega. Po- slovanje z materialom je mnogo boljše, saj so bili viški ob inventuri za dve tretjini manjši od prejšnjih let, manjki pa za eno polovico. Pri vsem terh pa kupci prejemajo pošiljke točno v dogo- vorjenih rokih, medtem ko so prejšnja leta čakali po več mesecev, pa tudi do enega leta. Obseg normiranega dela se je v pri- merjavi z letom 1954 povečal šestkrat- no. Vsi oddelki že delajo v novi tovarni na Hudinji, kjer je prva etapa gradnje že dokončana. V letošnji program dela bo Tovarna tehtnic vnesla poleg nekaterih drugih manjših novosti tudi popolno serijsko proizvodnjo, istočasno pa bo izvršila strogo delitev dela, s čemer bo mogoče znižati kvalifikacijski sestav delovne sile v korist nekvalificiranih in polkva- lifciranh delavcev. Nadalje bodo letos uredili lakirnico, razširili izvozni asor- Tako bo zgledala Tovarna tehtnic ob dokončni izgraditvi timent in iskali nova tržišča, pred- vsem v Indiji in Burmi. Laskave po- hvale iz daljne Aleksandri je in Sirije so jamstvo, da bodo z izdelki Tovarne tehtnic prav tako zadovoljni tudi novi kupci. IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Kmetijska zadruga - izvajalec celotne pospeševalne službe Konec preteklega tedna je bila pod vodstvom tov. Franca Lubeja redna se- ja Sveta za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Celju. Po vsebini dela sodi ta seja med najbolj pomembne dogodke v delovanju tega sveta. Na se- ji so namreč med drugim sprejeli do- končen sklep in načrt o organizaciji kmetijske pospeševalne strokovne služ- be. Pri tem so se vsi člani sveta strinja- li, da naj bo kmetijska zadruga za- četek in osnova celotne pospeševalne službe v kmetijstvu. Da pa se bo po- speševalna služba v okviru ene občine izvrševala enotno in smotrno po dolo- čenih principih in potrebah, bodo pri občinskih ljudskih odborih delovali po- sebni aktivi kmetijskih strokovnjakov, kot občinsko posvetovalno telo. Ti akti- vi pri posameznih občinah bodo obrav- navali vso probleme in načrte kmetij- sko pospeševalne službe in hkrati vpli- vali na kmetijske zadruge, da potrebna dela izvršijo. Ta vpliv pa se naj opravi v taki obliki, da ne bo zmanj- šana ali okrnjena vloga kmetijske za- druge v pospeševanju kmetijstva. S for- miranjem takšnega posvetovalnega te- lesa pri občinah pa ni rečeno, da naj se delo vseh kmetijskih strokovnjakov spremeni v neko diktiranje. Nasprotno, vsi kmetijski strokovnjaki, ki se bodo od časa do časa zbirali pri občini, bo- do še nadalje ostali operativci kmetij- ske pospeševalne službe pri svojih kme- tijskih organizacijah, torej delali bodo v posameznih pospeševalnih odsekih in tako skrbeli, da se bodo načrti pospe- ševalne službe v največji meri izvrše- vali. Uspeh dela aktivov kmetijskih stro- kovnjakov je na dlani, saj lahko že od njihovega sestajanja pričakujemo lepe uspehe. Aktivizacija kmetijskih stro- kovnjakov v občinskem aktivu bo prav gotovo dala smer in ton kmetijske po- speševalne službe v občini. Ni dvoma, da bodo z delom teh občinskih aktivov kmetijskih strokovnjakov odpadli mno- gi ukrepi po upravni liniji. V nadaljevanju seje so člani sveta ugotovili, da v okraju sploh ni organi- zirana zaščitna služba, razen oddelka za zaščito rastlin pri hmeljarskem inšti- tutu v Žalcu, ki pa je svoje delovanje v glavnem usmeril v zaščito hmelja. Razprava okoli tega vprašanja je poka- zala, da bi bila vsaka pos.peševalna služba nesmiselna, če bi hkrati ne ure- dili in organizirali še zaščitne službe. Zdi se, da bi bilo odveč, če znova ugo- tovimo, da gredo v izgubo velika sred- stva in da je proizvodnja v kmetijstvu slaba tudi zaradi tega, ker ne dela za- ščitna služba. Zato je Svet za kme- tijstvo sprejel sklep, da naj se fitopa- tološki oddelek pri hmeljarskem inšti- tutu izpopolni tako, da bo lahko sprejel, organiziral in vodM cGlotno zaščitno službo in to ne samo za hmelj, marveč tudi za ostale kulture. Glede na to na- logo, bo treba ta oddelek ojačati kad- rovsko, hkrati pa mu zagotoviti neka- tera tehnična sredstva za uspešno opravljanje vseh dolžnosti. Potrebna denarna sredstva za delo zaščitnega od- delka pa bodo tudi zagotovljena. Ne glede na to, da še niso povsem znani instrumenti, ki bodo vplivali na formiranje kmetijskih skladov, so čla- ni sveta vendarle sklenili, da naj bi vsaj sredstva okrajnega kmetijskega sklada v glavnem uporabili za večja in pomembnejša dela, ne pa za najraz- ličnejše regrese, kot je to bil primer v preteklosti. AU SO kmeiliske zadruge upravičene priznavati zasebnil(om pretirane zaslužlee ? Pred dnevi je naše urednišivo (pre- jelo dopis, v kaierem pisec graja kme- tijski zadrugi v Pokeli in 5raslovčah, ki zasebnim nakupcvalcem priznavata pretirano visoke zaslužke pri nakupo- vanju timeljevk. O tej stvari smo se pozanimati pri Okrajni zadružni zvezi, ki nam je v zve?i s tem poslala tole pojasnilo: Trditev pisca, da ima KZ Polzela za nakuipovalca timeljevk posestnikovega sina in mesarskega pomočnika Leopol- da Cmaka iz Polzele, kateremu je ipo sklepu upravnega odbora zadruge za- gotovljena provizija po 10 din od vsa- ke bmeljevke — je točna. Navadno sicer zadrugam nabavlja hmeljevke Hmezad Žalec, KZ Polzela pa je to opustita, ker je Hmeljarski od- odbor le težko kril njihova naroČila. Vse pa kaže, da je provizija KZ Pol- zele pretirana in bi pri nabavi 60.000 timeljevk — znašal zaslužek 600.000 di- narjev. Razen iega je pri tem postopek zadruge nepravilen, iker s svojim naku- povalcem Čmakom nima nobene delov- ne pogodbe, ali drugače urejenega raz- merja zaradi načina obračunavanja zaslužka, t. j. 43% socialnega zava- rovanja in dohodnine, kar je treba takoj urediti. Prav bi bilo, da bi vsaj upravniki za- drug poznali osnovne predpise o dovo- ljenem ali nedovoljenem načinu obra- čunavanja provizij zasebniti nakupoval- cev. V tem primeru ima pisec članka prav, ko trdi, da bo v nekaj mesecili zaslužil Čmak 6—800.000 din, to je to- liko, kakor kvalificiran delavec v 8 le- iiti, ikar je v socialistični trgovini ne- dopustno. Drugi primer, ki zadeva KZ Braslovče je urejen v toliko, ker je tov. Milutin Sirca honorarni uslubenec KZ Braslov- če z urno plačo 65 din poleg dnevnice in potnih stroškov za čas, ki ga pre- bije na potovanju za nakupovanje hme- Ijevk. V letošnjem letu se tov. Sirca bavi izključno z organizacijo odkupa hmeljevk. Njegova urna plača, vključno s potnimi stroški, pa ne sme preseči proivizije 5 din od hmeljevke, če bi vso dobavljeno količino pomnožili s 5 din. Na zadružnih tečajih se žene poglabljajo v gospodinjska vprašanja Letošnje zimske mesece so naše žene- zadružnice prav lepo izikoristlle, saj skoro ni bilo vasi, kjer ne bi bile orga- nizirale kakega gospodinjskega tečaja. Na kmetijskih nadaljevalnih šolah je bilo 23 gospodinjskih tečajev, ki so jih posečala večji del mlada dekleta. Poleg teh tečajev je bilo tudi po zadrugah or- ganiziranih precej tečajev za starejše žene-gospodinje. Prav tako so v okviru zadrug bili po deželi tudi krojno-šivalni tečaji, ki so jih obiskovale predvsem starejše žene. Žene zadružnice so v letošnji zimi organizirale tudi niz predavanj, na ka- terih je bila presenetljivo lepa udelež- ba, zlasti s strani kmečkih gospodinj. Predavanja so zajela mlekarstvo, pe- rutninarstvo, vrtnarstvo in svinjerejo. Poleg rednih gospodinjskih tečajev je bilo v našem okraju še 17 tečajev za predelavo in shranjevanje mesa. Tečajev za shranjevanje zelenjave in sadja je bilo skupno okrog 70. Skozi te tečaje je šlo preko 1000 kmečkih žena. Vodstveni kader za tečaje je dala Okr. zadružna zveza v Celju. Zimski čas so naše žene na terenu porabile tudi za zbore zadružnic. Do sedaj je bilo takih zborov 42. Vsebin- sko najboljši zbori (pa tudi po ude- ležbi) so bili v Velenju, Šoštanju, v Smartnem ob Dreti, v Ljubnem, Rečici ob Savinji, v Konjicah, Zrečah in Lo~ čah. V Letušu, Gotovljah, Trnavi in na Vranskem pa žene niso ix)kazale no- benega zanimanja za zbore in zadrtižni zvezi še do danes ni uspelo, da bi v teh krajih (kjer bi bilo najbolj potrebno.') organizirali zbore zadružnic. Slab od- ziv je bil tudi na Polzeli in Franko- lovem, kjer zbora tudi še niso izvedli. Kjer danes že obstojajo odbori za- družnic, so sestanki zelo uspešni, saj žene že podajajo dokaj kritična poro- čila o svojem delu, sestavljajo progra- me bodoč^a dela, volijo v nove odbore najaktivnejše žene in sprejemajo pra- vilnike. Na teh zborih so žene zelo aktivne in se poglabljajo največ v go- spodinjska vprašanja. Ce bodo vestno in v redu izpolnile vse sklepe, lahko pričakujemo, da bo njihovo stremljenje in organizirano delo občutilo tudi me- sto, saj mislijo v veliki množinah gojiti zlasti zelenjavo, ki je v mestih in in- dustrijskih središčih nikoli ni dovolj. V Šoštanju, Rečici ob Savinji, Ljubnem in Smartnem ob Dreti so se zadružnice odločile, da bodo imele tople grede, v Laškem pa nameravajo že v letošnji pomladi organizirati zadružni vrt. V Petrovčah so žene dale iniciativo za skupno pralnico in sklenile, da bodo nabavile stroj za pranje perila. Poleg teh tečajev, ki na terenu še trajajo in bodo zaključeni konec aprila, so ponekod žene-zadružnice organizi- rale tudi redna tedenska predavanja. Gospodinjska učiteljica predava zbra- nim ženam o prehrani, prvi pomoči, o higieni žena, o ureditvi stanovanj itd. Tudi za ta predavanja je med ženami izredno zanimanje, saj v Braslovčah na primer, kar ne znajo končati in se tako predavanje z razpravo zavleče pozno v noč. Prav tako so tovrstna pre- davanja dobro obiskana tudi v Šošta- nju, kjer jih tudi vodi strokovna uči- teljica. Posebej je vredno omeniti izredno plodno delo žen-zadružnic v Ljubnem ob Savinji, v Kokarjih in v Novi Štifti. Požrtvovalnim ljubenskim ženam je za- druga obljubila, da jim bo nabavila »Baumanov zvon« za predelavo sadnih sokov. Odločile so se, da bodo v večji množini pridelovale brezalkoholne pi- jače. Posebno pozornost zaslužijo žene v Novi Štifti, saj jim od središča tudi po več ur oddaljene poti niti v mrazu in snegu niso preprečile, da se ne bi pol- noštevilno udeleževale gospodinjskih tečajev. Celje bo dobilo prepotrebno brezalkoholno restavracijo Ce boste hoteli v prostem času spre- meniti svoje domače okolje, vam ne bo potrebno popivati po gostilnah. Udobno se boste vsedli za mizo v lepo in pri- jetno urejeni brezalkoholni restavra- ciji, kjer bo za vse poskrbljeno. Ob zvokih prijetne glasbe boste po- pili po zmernih cenah čašo mleka ali hranljive brezalkoholne piiače, prebra- li dnevni časopis, prelistali domače in tuje revije, ali pa povabili soseda na partijo šaha. Ce ste navdušeni za javne nastope, boste ob določenih urah vodili razgo- vore in razprave o družbenih problemih, o knjigah, športu, filmih. Skriti ali po- znani talenti bodo lahko pred občin- stvom preizkušali svoje znanje in spo- sobnosti. To bo prostor, kjer bomo s pomočjo množičnih organizacij poskušali pove- čati družbeno aktivnost posameznikov, kjer bomo mladino seznanili s princi- pi, metodami in izkušnjami delavskega samoupravljanja. Tu bomo mladini pra- vilno osvetljevali dobre in slabe filme in knjige. Tu bodo hitro in nemoteno postreženi po nizkih cenah s toplo in mrzlo mlečno hrano, z brezalkoholnimi pijačami, s čajem, kavo in pecivom vsi, ki bodo to želeli. Tako nekako je potekala razprava ko- misije za borbo proti alkoholizmu pri Okrajnem in Občinskem odboru Rde- čega križa, ko se je zvedelo, da bomo tudi v Celju dobili novo brezalkoholno oziroma mlečno restavracijo. Brezalkoholna ali mlečna restavracija ne sme biti samo prodajalna. Mora biti mnogo več. Brezalkoholna restavracija bi morala biti ena izmed prepotrebnih socialno preventivnih ustanov za stare in mlade. To naj bi bila ustanova, kjer bi lahko na zdrav način izkoriščali pro- sti čas. Kljub temu, da se je v zadnjem de- setletju športno udejstvovanje naših de- lovnih ljudi in mladine občutno pove- čalo, socialni delavci še vedno ugotav- ljajo, da je še vedno premalo načinov zdrave zabave in razvedrila. Zato je potrebno, da razširimo krog družbenega in športnega udejstvovanja. Kaj bo po- menila takšna ustanova za mlade di- jake, vajence, delavce in uslužbence, ki se vozijo in vsak dan čakajo na vlak ali avtobus. Kaj bo brezalkoholna re- stavracija pomenila za turiste, ki radi segajo po ceneni mlečni hrani. Tudi upokojenci bodo zadovoljni, ker bodo tu dobili takšen prostor, da jim starost ne bo v nadlego, ampak prijeten od- dih po trudapolnem delu. Ker ima ustanovitev brezalkoholne restavracije v Celju širok družbeni po- men, komisija za borbo proti alkoho- lizmu vabi k sodelovanju organizacije in posameznike, ki so pripravljeni so- delovati pri tej akciji. J. R. CELISKI JEDNIK v VSAKO niSO! ODPLAKE SO RESNA NEVARNOST Pred dnevi so se sestali člani ribi- ške družine Mozirje, da pregledajo svoje delo v pretekli sezoni in sestavijo načrt za bodoče delo. Bili so mnenja, da bo potrebno dvigniti tudi špoiino vzgojo članov na primerno višino, da bodo člani z vodo pravilno gospodarili, ne pa morda v njej samo iskali dobiček. Dru- žina bi uvedla primerna predavanja o športnem lovu, o poznavanju rib in njih življenju. Drst lipanov bo pričela kmalu. Za njegov razplod ima društvo v Nazarju ribogojnico s kapaciteto 300.000 mladic. Da bi se te strokovno in pravilno vzre- jalo, so poslali v strokovni tečaj v Ko- barid dva člana. Prihodnje leto bo lahko ribogojnica že prodajala m.'adice, po- sebno še, ker je po njih veliko povpra- ševanje. Družina pa zadeva tudi na težave. Oplake tovarn so resna nevarnost za razvoj ribjega rodu. Zato mora družina organizirati nadzorno službo in pošiljati onesnaženo vodo v kontrolo. Neko pod- jetje je bilo zaradi onesnažene vode kaznovano že za 300.000 din. Zelo pe- reče je tudi stanje jezov v Zgornji Sa- vinjski dolini. Jezovi so nujno potrebni popravila. Nekateri bi se še dali popra- viti z malimi stroški. Tega ne kaže od- lašati, ker pozneje bo škoda še večja. Ribolovu priziadevajo mnogo škode tudi vidre, ki so se močno razmnožile. En sam ribič v Ljubnem jih je p>ozimi ujel osem. Odločno je pa treba zatirati tudi krivolovstvo. Mala občina - velike naloge Planina pri Sevnici je na področju celjskega okraja druga najmanjša ob- čina, ki šteje 3500 prebivalcev. Podoba je, da se bo tukajšnje prebi- valstvo polagoma le vživelo v nove ob- like r^riižhenega upravljanja. Kraj sam je v razvoju zaostal in se pojavlja zato danes pred občino in kmetijskimi za- drugami vrsta perečih vprašanj, ki jih bo morala — četudi mala občina — uspešno reševati ob podpori in v inte- resu celotne naše skupnosti. Kakor skoraj povsod, tako je še celo na Planini huda stanovanjska stiska, saj je bilo naselje med okupacijo po- žgano. Tako se že vsa leta v eni stav- bi, ki je delno obnovljena, stiskajo ob- čina s svojimi uradi, LM, trgovina in troje družin v neprimernih stanovanj- skih prostorih. Občinski ljudski odbor bo torej nujno moral mishti na adapta- cijo iega poslopja ali pa četo na novo upravno poslopje. Kmetijska zadruga bi z izpraznitvijo sedanje občinske stavbe koristno uporabila te prostore za kulturno ureditev dveh trgovskih lo- kalov, priročnih skladišč ter upravnih prostorov. Razen tega bi utegnili tako rešiti tudi problem stanovanja za uslužbence KZ. Se celo bi bila takšna rešitev najprimernejša, ako bi prišlo do združitve vseh treh zadrug na ob- močju sedanje občine, kar je glede potreb našega gospodarskega razvoja vsekakor pričakovati. Nič manj pereče ni vprašanje šolstva na območju sedanje občine, ki zajema tri osnovne šote in eno kmetijsko-go- spodarsko šolo, skupno 570 osnovno- šolskih otrok in 180 mladincev in mla- dink. Kmečki otroci v danih prilikah nimajo možnosti nadaljnjega izobraže- vanja in je torej ta mladina po krivici prikrajšana. V kolikor pa imovitejši starši le premorejo, da se otrok šola še na nižji gimnaziji, morajo plačevati visoko o5krl>ovalnino v zelo oddalje- nih internatih, česar pa naš mali kmet s številno družino vsekakor težko zmo- re. Tako odhaja današnja mladina v življenje s 4. ali dejansko največ 6. razredi osnovne šole, kar seveda ne za- došča potrebam današnjega časa, še manj pa za vključevanje te mlaoine v obrt, industrijo ali dosedanje višje kme- tijske šole. V zvezi s potrebo po no- vogradnji osemletne šole na Planini, je treba upoštevati, da ima kozjanski predel eno nižjo gimnazijo v Kozjem in eno v 4 km oddaljenem Pilštajnu, kjer se šola s področja občine blizu 25 otrok. Tukajšnje ljudstvo je zato upravičeno mnenja, da bi bila bolj po- trebna osemletka na Planini, ki bi s so- sednimi šolskimi okoliši zajela blizu 600 otrok, kakor pa današnji dve nižji gim- naziji na razdalji 4 km, a od Planine oddaljeni 16 km. Planina vsa leta po osvoboditvi ni imela prosvetne dvorane. Zaradi ne- enotnega dela bivših upravnih odborov KZ so najprej gradili, nato pa spet raz- prodajah gradbeni material za zadruž- ni dom vse dotlej, dokler se ni lani v jeseni novi upravni odt>or pošteno lotil dela in skuša sedaj dograditi zadružni dom, v katerem bo za krajevne potrebe rnvolj velika prosvetna dvorana z vse- mi napravami za kinoprojek+or. Tako bodo mladina in odrasli našli vendar enkrat prepotrebno žarišče kulturno- prosvetne dejavnosti. Žalostno je nam- reč dejstvo, da je bila vsa leta po vojni le gostilna tisti prostor, kjer se je staro in mlado na nezdrav način izživ- ljalo. Da je bilo zares tako, nas dovolj zgovorno prepričuje osem milijonov di- narjev, ki jih je samo letno zapil naš človek — in med njimi ne malo mladi- ne—v gostilnah na območju planin- ske občine) Razen tega beležimo v go- stilniških prostorih en umor in več kr- vavih pretepov. Ti milijoni nam dajo misliti! Za te milijone bi lahko na Pla- nini pozidali vsaka štiri leta sodobno opremljeno novo šolo! Nič čudnega po- tem ni, če imamo danes po našiti šotah skoraj 40 duševno ali telesno pohablje- nih otrok. V takšnih razmerah seveda ne moremo graditi socialističnega člo- veka, človeka, ki bi ga okolica dvigala ter oplajala s tistimi moralnimi vredno- tami, ki o njih toliko govorimo. Zares mala občina, a dovolj velike naloge! Prepričan sem, da se jih ob- činski ljudski odbor zaveda ter jih bo reševal dosledno ob podpori celotne naše skupnosti. Občinski komite ZK je o teh vprašanjih te dni razpravljal ter sklenil, da osvetli te probleme tukajš- njim ljudem. S. D. TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« CELJE, poštni predal št. 6 razpisuje službeno mesto PRODAJALCA (PRODAJALKE) drogerijske stroke Ponudbe sprejema do 31. marca 1956. CEUSKI TEDNIK. 23. marca 1956 Stcv. 12 — stran 5 JIERMXN WOUK Začeua Caine (Ob premieri v Mestnem gledališču 13. marca 1956.) »Upor na ladji Caine« je ena izmed Knjig, ki je našla pri nas mnogo na- vdušenih bralcev. Najdejo se med bralci tudi ljudje s pomisleki, ampak, ali ne "bi bilo čudno, če bi takih ne bilo? Pred- met, ki ga Wouk obravnava z zavida- nja vrednim pisateljskim darom in z objektivnostjo, ki spominja na najmoč- nejše epične obraznike širokih podob o človeku in življenju, je tak, da nas pri- tegne, tudi če nam je sam po sebi zo- prn: Vojna mornarica tistega vojaškega stroja, ki je v znamenju štirih člove- čanskih svobod z zavezniki vred zma- gal nad fašizmom pred dobrimi deseti- mi leti, je pred nami osvetljena v luči enega od najbolj zapletenih človeških vprašanj. Ob \T>rašanju oblasti in svo- bode, človeške osebnosti in družbenega okvira. Do kam sežejo pravice družbe, oblasti, kje se nehajo pravice osebnosti, oziroma, kje se začno, če oblast ne ravna tako, kakor bi po poštenem pred- sodku posameznika v interesu skupno- sti morala? Ali ni to že tako staro vprašanje, da v vsakdanjem življenju že skoraj ne razmišljamo več, kdaj je na človeštvo in na človeka pritisnilo z vso svojo vsakodnevno aktualnostjo in neodpravljivostjo? Etika in morala vseh družbenih sistemov, ki je iz oblasti na- pravi jala fetiša, se je ukvarjala z njim tako, da ga je skušala odpraviti z vero v večini obstanek obstoječega reda, na prav posebno sofističen način pa ga je obravnavala totalitarna sholastična mo- ralka s svojo teokratsko maksimo, da je vsaka oblast od boga. Ker pa je bo- gov več, je bilo takih moralk po vsem svetu tudi več in jih je še. Pobožan- stvenje, divinizacija oblasti je prastaro sredstvo, v dialektiki življenja nujno, med osebno svobodo in družbeno nuj- nostjo. Ameriška vojna mornarica ima za ta spopad ozek izhod, šivankino uho, štiri paragrafe. Kriterij ni osebna pravica, marveč družbena korist, z drugo besedo spoznana nujnost, ki se ji osebnost ne sme upirati, četudi mora tvegati upor zoper zakonitega predstojnika. Konflikt za dramo, ki je v drugačnih oblikah, ob drugi snovi z različnimi zgodovinskimi zgodbami in primeri, prebil sijajno pre- izlmšnjo. V zgodovini dramatike ta konflikt n' prav nič novega, poseben mik, ki ga \Voukov komad ima, pa je v riephdsredncm sodobnem dogajanju in v tem, da se konflikt ne razpleta med človeškimi korifejami, marveč med vsakdanjimi, povprečnimi ljudmi brez izrazite zgodovinske pomembnosti, če- prav • so soustvarjali zgodovino in še kako! In seveda še v nečem: V pošte- nem, pr;zanesljivem odnosu do človeka, v humanizmu, ki poteka iz sodobnih psiholoških in socioloških spoznanj. Ide- alnih IjuiU ni, celo normalnih ljudi ni, če hočete verjeti Hirschfeldu, Adlerju, Freudu ir. masi njihovih učencev po vseh imivt'rzah velikega sveta, ampak s tem ni rečeno, da je minirana »ko- mandna piramida« in da ima vsak po- ročnik prav, če starta na svojega ka- petana? Wouk zna pogledati na ljudi, ki jih oživlja, z globokim spoštovanjem pred resnico, ki se večkrat posmiha najrazličnejšim teorijam v psihologiji, psihoanalizi, ideologiji, filozofiji itd. Ni čudno, če je bila Woukova drama- tizacija romana tako ugodno sprejeta. Človeku prija taka utemeljena, nena- peta človeška modrost, taka objektiv- nost, pravičnost in poštenost, prija pa mu tudi to, da je pisatelj odločen an- tifašist, vesel zmage nad sovražnikom človeštva — fašizmom. Toliko bolj, ker povojna hegemonistična ameriška mi- selnost s svojo politično filizofijo in prakso ogroža prav tiste pridobitve člo- veštva, ki jih je prinesla zmaga nad fašizmom. Režiser Gombač in njegovi igralci so poskrbeli, da je bil dramatski tekst z okusom in mero oživljen. Za- deva Caine« je za naš teater nedvomen igralski uspeh. Posebno velja to za Škofovo kreacijo komandanta ladje Caine. Zapisal sem že ob neki prilož- nosti, da se je Škof v svojem obliko- vanju otresel nekih začetniških po- manjkljivosti in da razvija svoj igral- ski talent s solidno, intenzivno priza- devnostjo, iznajdljivostjo, obsegom in močjo. Njegov komandant bi sicer pre- nesel kako retušo, vendar ni prav nič potrebna. Takšen, kakršen je, izpričuje nedvomno nadpovprečno igralsko moč in jamči nadaljnji napredek. V sodnem zboru omenimo na prvem mestu jubi- lanta Fedorja Gradišnika, ki je admi- rala odigral z dostojanstvenim mirom, kar se je vlogi izredno prilegalo. V tem pogledu mi ni bil všeč. vojaški to- žilec, ki ga je previhravo oblikoval Krošl. S tem nočem reči, da bi bil mo- ral igralec poseči po kakem življenj- skem klišeju, po kaki brezdušni živi predlogi, vendar bi bilo življenjsko bolj upravičeno, če bi bil oblikoval tožilca bolj plastično, bolj karakterno, manj retorično, da ne rečem deklamatorsko. Bolje je zadel ozračje uniforme in vse- ga, kar je z njo v zvezi, Jeršin s svo- jim branilcem, ki ima seveda najsimpa- tičnejše besedilo, Jeršinu pa gre zaslu- ga, da ga je v resnici simpatično in tudi igralsko dovolj plastično podal. Med zaslišanci je hvaležno vlogo ladij- skega podoficirja podal zelo posrečeno s pravo mero karikature Novak. So- liden debut nam je s pisateljem nudil Belak, prav tak je bil Božič, primerno zoprno domišljavost mladega zdravnika je dobro odigral Peer kakor Kušar premišljeno uvidevnost in razsodnost starega praktika. Isto je izpričal izve- denec Sede j. Režiser sam, Gombač, je sam vskočil v svoj disciplinirani an- sambel in z nevsiljivo, prirodno igro podal obtoženega poročnika. Scena Svete Jovanoviča ni spekuli- rala z realizmom, šlo ji je za bistvo, zato je abstrahirala marsikaj, kar si je zaželel povprečen okus, pokvarjen z načičkanostjo podobnih scen pjosebno v filmu. Predstava je v celoti učinkovala pre- pričljivo in jo celjsko gledališče lahko vpiše med svoje velike uspehe. T. O. OB 60. OBLETNICI OBSTOJA CELJSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA Zasluženo priznanje Preteklo sredo je v dvorani Narod- nega doma naš priznani pevski zbor »France Prešeren« priredil slavnostni koncert v proslavo 60. obletnice Celj- skega pevskega društva. Pestri program zbornih in solo točk, predvsem pa po- membna obletnica sama, sta v izredno lepem številu privabila kulturne Celja- ne na to slavnostno prireditev. Pred pričetkom sporeda je tov. prof. Avgust Grobelnik govoril o kulturnem in političnem pomenu Celjskega pev- skega društva v vseh letih njegovega vztrajnega in plodnega delovanja. Med izvajanjem programa so v odmorih ob tem pomembnem prazniku čestitali zbo- ru javni kulturni in politični predstav- niki, tamburaši, mladinci in pionirji in jim poleg toplih, vzpodbudnih besed v znak priznanja darovali mnogoštevil- ne vence in cvetje. Posebno iskrene in vzpodbudne so bile besede tovariša Andreja Svetka, ki je v imenu celjske občine in imenu predsedstva Svobod Slovenije čestital pevskemu zboru in mu želel, da bi še nadalje z lepo slo- vensko in jugoslovansko besedo bodril naše delovne ljudi. Tovarišica Marica Zorko je pevskemu zboru čestitala z željo, da bi pevski zbor France Preše- ren tudi v bodoče bogatil našo sociali- stično kulturo. Ob tej priliki sta bila najstarejša pevca tega zbora, tovariš prof. Fink in Oražem, imenovana za častna člana pevskega zbora in sprejela lepe diplo- me ob burnem aplavzu vseh navzočih. Ves pevski program je ob klavirski spremljavi prof. Milene Trčkove in di- rigentov: prof. Ferlinca in prof. Ko- resa od prve do i>oslednje točke dobro uspel. Najbolj pa je bila publika na- vdušena nad samospevi Marije Tabor in Jožeta Koresa — in zlasti poslednji je bil kot mlad dirigent in solist izzval val navdušenja vseh navzočih. ^ogovor z našimi dopisniki Zadnje čase se vedno bolj pogosto in v večjem številu oglašajo dopisniki iz številnih krajev. Potrebno bi bilo, da se od časa do časa z njimi pogovorimo, vendar nam žal čas ne dopušča, da bi jih obiskali ali pa sklicali z njimi po- svetovanje. To bi bilo pravilno in ko- ristno za zboljšanje njihovega in na- šega dela. Zato ne bo odveč, da se vsaj na ta način nekoliko pogovorimo, da bo delo lažje in uspeh čim večji. Mnogi dopisniki, ki so se prvič ogla- sili, nas naprošajo, da jim odgovorimo, če so njihovi prispevki zaželeni in če smo zadovoljni z njihovim pisanjem. Zaradi pomanjkanja časa pa jim naj- večkrat ne moremo odgovoriti. Tem od- govarjamo na kratko, da smo prav ve- seli vsakega prispevka, ki je količkaj primeren za objavo. Rade volje ob- javljamo vsak dopis, če ima le družbe- no pomemben značaj, saj s tem oboga- timo list s pestrimi dogodki iz življenja in dela naših delovnih ljudi. Večkrat se pa zgodi, da zaradi raznih pomanjklji- vosti ali nepomembnosti prispevka, do- pisa sploh ne objavimo, ali pa pride na vrsto, morda v skrajšani obliki, šele v prihodnji številki. Nekatere prispevke, posebno daljše, pa včasih zaradi po- manjkanja prostora ali predelave, kar zahteva tudi nekaj časa, odložimo tudi za daljše razdobje in pridejo na vrsto pozneje, seveda v kolikor so še aktualni. Pomenimo se še, kako približno je treba pisati, da boste Vi, dopisniki, pa tudi mi zadovoljni. Od tehnike in na- čina pisanja je največkrat odvisno, kdaj bo prispevek objavljen, saj ni vseeno kako je napisan in kdaj ga uredništvo sprejme. Uredništvo niwM toliko ljudi, da bi bili v stanju v razmeroma krat- kem času do zaključka redakcije pri- praviti precejšnje število člankov, po- sebno še, če so slabo napisani ter jih je potrebno na novo obdelati in po- praviti. Zato bi naj dopisniki to okolnost upo- števali in pošiljali dopise že v pone- deljek in torek, kajti dopise, ki jih sprejmemo v sredo le težko uvrstimo v list v tekočem tednu, ker v sredo opold- ne zaključimo z redakcijo in ni časa za pregled, kaj šele za obdelavo dopisov. Zato naj velja pravilo, da dopisniki po- šiljajo svoje prispevke o dogodkih iz preteklega tedna v ponedeljek in torek, v sredo pa le krajše in važnejše do- pise, predvsem o najnovejših dogodkih. Poleg tega, da morajo biti dopisi ob- jektivni in resnični, morajo imeti vzgoj- no in vzpodbudno obeležje ali pa vsaj tak informativni značaj, da utegnejo zanimati širšo javnost. Pisati samo za- radi pisanja in o nekaterih neznačajnih dogodkih, ki so že davno za nami, nima nobenega smisla. Zato naj bodo dopisi po možnosti čim krajši, jedrnati, brez kakršnih koli fraz in nepotrebnih be- sed ali celo stavkov. Dopisnik lahko sam oceni, če pregleduje naš list, koliko prostora bo posvetil posameznim do- godkom. Torej novice iz domačega kra- ja naj bi bile čim krajše. Naše mne- nje pa je, da bi noben članek ne smel biti daljši od 2 tipkanih strani, pa če je še tako važen in aktualen. Vedeti moramo namreč, da daljše sestavke ljudje neradi čitajo. Se nekaj tehničnih napotkov. Pri- spevke pišite po možnosti s pisalnim strojem, s presledkom med vrsticami ter samo na eni strani lista. Če bodo tako pisani, jih bomo zelo veseli, ker so mož- ni hitri popravki in zato imajo taki do- pisi tudi prednost za objavo. Ce bi do- pisniki vedeli, koliko dragocenega časa nam zavzamejo nečitljivi, na roko pi- sani dopisi, bi se prav gotovo bolj po- trudili. S tem pa ni rečeno, da dopisov pisanih na roko ne sprejemamo, saj bi ne bilo prav, da bi zahtevali tipkane dopise od dopisnikov, ki nimajo pisal- nega stroja. Ne pozabite pa dopisa pod- pisati, kajti anonimnih prispevkov ne objavljamo. Na kraju še besedo o honorarjih. Spo- ročiti Vam moramo razveseljivo vest, da smo zadnje čase honorarje nekoliko zvišali. Honorarjev pa ne pošiljamo za vsak prispevek sproti, ker je to vezano z delom in stroški. Za vse objavljene članke vodi uprava kartoteko, na ka- tero se dopisnikom vpisuje honorar. Za- to sporočamo dopisnikom, da honorar lahko dvignejo na upravi lista spotoma, ko imajo kakšne opravke v mestu. Ti- stim pa, ki ne bi utegnili sami priti po honorar, ga bomo nakazali ob polletju ali pa ob zaključku leta po pošti na nji- hove naslove. Uredništvo Kako bi pocenili in izboljšali društveno prehrano PRIPRAVE ZA KONFERENCO O DRUŽBENI PREHRANI Iniciativni odbor Zveze ženskih dru- štev za okraj Celje bo sklical v maju konferenco o družbeni prehrani na ob- močju našega okraja. Z ozirom na važ- nost vprašanj, ki jih bo konferenca obravnavala, je nujno, da se vsi pri- stojni forumi in organizacije že zdaj dobro pripravijo nanjo. Družbena pre- hrana, kot je znano, je težak in važen problem, tako v našem mestu, kot v okolici. Za priprave za to konferenco sta že postavljena dva odbora. Prvi pripravlja vsebinsko plat konference, drugi pa or- ganizacijsko. V prvem odboru bodo so- delovali zastopniki OZZ, OLO, Gostin- ske in Trgovinske zbornice, predstavniki Sveta za zdravstvo in Okrajnega hi- gienskega zavoda, zastopnik OSS itd. Vsi ti zastopniki so se že sestali. Drugi odbor vodi vse organizacijske priprave in ga sestavljajo predvsem najaktivnej- še žene iz območja celjskega okraja. Na konferenci bodo sodelovali ljudje iz vsega okraja. Hvaležen in aktualen material pripravljajo predvsem pred- sedniki občin, predsedniki Svetov za varstvo matere in otroka pri obč. LO, predsedniki Svetov za zdravstvo, pred- sedniki občinskih odborov SZDL, pred- sednice sekcij zadružnic pri KZ, pred- sedniki RK, patronažne- sestre na ob- močju našega okraja, upravniki menz, dijaških in mladinskih domov in inter- natov, vodje šolskih kuhinj, predsed- niki delavskih svetov nekaterij večjih podjetij, Okrajni odbor sekcije zadruž- nic pri OZZ, strokovne gospodinjske učiteljice itd. Konferenca bo trajala 2 dni. Prvi dan bodo obravnavali družbeno prehrano, drugi dan pa bo posvečen organizacij- skim vprašanjem Zveze ženskih dru- štev. Sprejeti sklepi bodo odboru na- potilo za nadaljnje pogumno delo. Dobro bi bilo, da bi zastopniki naj- različnejših forumov že zdaj razmišljali o koristnih predlogih, na kak način bi najlaže pocenili in izboljšali družbeno prehrano. Uspehi in težave pri elehiriii' haciii krajev mozirske občine Področje občine Mozirje so začeli elektrificirati že leta 1954. V ta namen so ustanovili več elektrifikacijskiti od- borov, in sicer v Šmitielu nad Mozirjem, Lepi njivi, Lučah, Lenartu pri Gornjem gradu, Tiroseku in drugod. Ti odbori so se takoj lotili dela in nekateri med nji- mi (Tirosek, Lenart pri Gornjem gradu) so elektrifikacijo že dokončali. Področje elektrifikacijskega odbora Lepa njiva obsega omrežje 30 km ter ima 84 interesentov. Proračun del zna- ša okoli 15 milijonov din. Glavni delež so prispevali interesenti sami, saj so zbrali že okoli 6 milijonov din lastnili sredstev. Darovali so 590 drogov ter napravili preko 8000 ur prostovoljnega dela. Občinski odtx)r v Mozirju pa jim je izposloval kredit v znesku 3,8 milijo- nov din. Za področie Skornega je izposlovala tamkajšnja rojakinja, prvoborka tova- rišica Ela Ulriti-Atena pomoč v znesku pol milijona din. Za dokončno elektri- fikacijo pa hi potret)ovali še okoli 4 milijone din. Upajo, da jim bo pri tem skupnost priskočila na pomoč, nekaj pa lx)do tudi sami prispevali. Na tem področju je že dobila elektri- ko tudi osnovna šola. Bivši občinski od- bor Mozirje pa zaradi pomanjkanja fi- nančniti sredstev še ni poravnal pri- spevka v znesku 250.000 dinarjev. Isti primer je s šolo v Šmihelu nad Mo- zirjem. Te obveznosti pa bo občinski ljudski odbor letos poravnal. Na področju elektrifikacijskega od- bora Smitiel nad Mozirjem so dela že zaključili, saj tam sveti električna luč že več mesecev. Elektriko so na- peljali tudi k planinski koči na Golteti. Tudi ta elektrifikacijski odbor je imel težave pri poravnavi dolgov. Precej težav ima elektrifikacijski od- bor v Lučah. Glavni vod v dolžini 10 km so morali napeljati iz Ljubnega ob Savi- nji. Tu je pomagala pri elektrifikacij- skiti deliti le kmetijska zadruga. Z dovršitvijo vseh naštetih del, ho področje mozirske občine, ki je ena največjih občin v celjskem okraju in meri preko 60.000 ha, v celoti elektri- ficirano, razen nekaterih krajev v biv- ših občinah Solčava in Ljubno ob Sa- vinji. R. Z. Pfeseljtevanje svetaiikov na Transkem Pred kratkim je razbu .rila prebivalce Brodov pri Vranskem vt>st, da je bil iz kapelice v Brodeh odnl:^en kip Ma- rije, namesto njega pa j,>ostav]ien v kapelico manjši kip. Posebno so se domačini razburjali, ko so zvedeli, da so to si orili pred- stavniki župnišča na Vransi kem zato, ^eš da je Marija ogrožena pn ed komu- nisti. Kapelica stoji še izza iab-^ov stare Avstrije ter so jo vzdrževali p >rebivaki sami. Marija je bila do danejs varna. Postala je ogrožena šele seda. i, ko je Vransko prispel kaplan Cehv., ki je prej služboval v Radgoni in bvjer ga dobro poznajo. ^, Prav je imel nekdo od doma?nnov, je šel zaradi tega v župnišče . po- sredovat, ko je tamkaj dejal: »Fai isti so preseljevali Slovence, farji pa sedaj svetnike!« Ljudje v Brodeh se upra- vičeno sprašujejo, od kot so dobili go- spodje iz župnišča napotilo za preselje- vanje svetnikov v cerkev na Vranskem, češ da so ogroženi od komunistov. Toda domačini dobro vemo, kje tiči zajec. Prav gotovo v osebi kaplana Ce- ha, ki se skriva za hrbtom upravitelja župnišča g. Vekoslava Grmiča, ki je sicer znan na Vranskem kot miroljuben in dostojen državljan. Prebivalci Brodov zahtevamo, da se kip postavi nazaj v kapelo, kjer je bil od vsega začetka, novodošli kaplan pa naj pobere iz občine Vransko šila in kopita ter se naj odseli tja, od koder je prišel. Prebivalci Brodov Nekater«? gostiilča v priključenih krasiti bodo ukinjena Nedavno je posebna komisija pregle- oala gostinsko mrežo na območju t-ilj- ^ke občine in skupno s člani Gostilr-ke bornice so predlagali ukinitev nekate- i^n gostišč v priključenih krajih Štore, ^kofja vas in Šmartno v Rožni dobni, ^.^iniena bodo predvsem tista gostišča, 1 imajo manjši promet, ki ne odgovar- jajo sanitarnim prilikam in ki trgujejo "^ino z alkoholnimi pijačami. V gorskih Xj r-^ttlii pa bodo ponekod spričo kra- je no potrebe gostišča dalje poslovala. v i'^dustrijskem središču Štore bodo v i rodeče imeli samo dvoje gostinskih podvic"^-!. prav tako pa tudi v Teharjih. Ta gost:§ča bodo poslovala pod eno upra Go.- 'ti.^ča Kramer, Mravlje in Sumer v ^^y- '•'-si so sicer manjša gostišča, .so c "otrezna v tem predelu, zato bo- do še nadalje poslovala. Gostišči Svetec in Podpečan pa se ukineta, ker lastnika posedujeta več zemlje in se bavita s kmetijstvom. Gostišča V Škofji vasi bo- do pavšalirana. Šmartno v Rožni dolini ima eno samo gostišče — Gajšek — in bo do nadalj- nega še poslovalo. Gostinska zbornica pa je predlagala, da bi pozneje gostilno v Šmartnem prevzela Kmetijska za- druga. Samo tri prste ... Vso dotlej, dokler vsi naši delovni kolektivi, vsak posamezni delavec in zlasti odgovorni ljudje ne bodo cenili svoje lastno življenje in zdravje in sto- rili vse, da se pri delu obvarujejo po- sledic, ne moremo upati na vidnejše iz- boljšanje sedanjega stanja. Inšpekcija dela je od nekega podjetja, kjer se je delavec na stroju ponesrečil, zahtevala podrobnejše poročilo o vzro- ku nezgode. Kakor v mnogih drugih primerih, je bil tudi tu predvsem »de- lavec kriv« za nezgodo, čeprav je dobro znano, da je večina lesno obdelovalnih strojev po mnogih manjših podjetjih neprimerno zaščitena in da so torej tu- di nezgode v večini primerov neizogib- ne. Prizadeto podjetje se skoraj čudi, kako da inšpekcija poizveduje o tej ne- zgodi, saj mu je vendar, kot navaja v svojem odgovoru, odrezalo samo tri prste. Človek nujno dobi vtis, da je podjetje užaljeno, ker se inšpekcija de- la meša v take »malenkosti«, saj so vendar samo trije prsti in ne cela roka, noga ali pa celo glava, o čemer bi mor- da bilo vredno govoriti in pisati. Ni moči najti primernih besed za tak odnos. Gotovo bi zadeva čisto drugače izgledala, če bi tistemu, ki je tak od- govor napisal, odrezalo vsaj nekaj prstov. On gotovo pri tem ni prizadet, še posebno, če nima nobenega čuta do nesreč sočloveka. En prst, dva, več ali manj, to vendar ni važno, dokler ima on vseh deset in dokler je zdrav. Ta primer ni osamljen. Izgovorov je polno, namesto da bi vsako nezgodo do podrobnosti raziskali in ugotovili vse vzroke, da se podobni primeri ne bi ponavljali. Nihče ne trdi, da tudi delavci sami niso krivi, da pride do nesreče in po- škodbe. Vendar pa si ne moremo za- misliti, da bi se nekdo nalašč tako tež- ko poškodoval. Tak človek ne bi bil duševno popoLnoma uravnovešen in se- veda tudi ne bi mogel biti pri nevar- nem delu. 2e dolgo si nabiramo izkušenj pri de- lu; dolžni smo, da jih v praksi upo- rabljamo ter da svoj odnos do čuvanja zdravja in življenja spremenimo ter ohranimo to naše največge bogastvo. TUDI KOMUNISTE IZ TOVARN JE TREBA PRITEGNITI K DELU NA TERENU Pretekli petek je bil občni zbor osn. organizacije ZK 3. grupve IV. četrti. Iz poročila sekretarja Zdravka Feriča po- vzemamo, da so člani te organizacije še dokaj uspešno delali, da pa so pre- malo storili glede sprejemanja novih članov, saj niso vključili nobenega no- vega člana. V razpravi, ki je bila prav živahna, so razpravljali največ o vprašanju mla- dine, delu komunistov iz tovarniških organizacij in o vprašanjih glede de- mobiliziranih oficirjev iz JLA. Ugotav- ljali so, da je vso skrb treba posvetiti že osnovnošolski mladini. V prihodnje bo treba pritegniti k sodelovanju na terenu tudi komuniste iz tovarn, ki jih zdaj ni čutiti na terenu in ne pomagajo trenskim organizacijam. Na kraju so ponovno oddali zaupanje dosedanjemu 3-članskemu sekretariatu in izvolili 4 delegate za občinsko kon- ferenco ZKS za mesto Celje. Upravni lodbor 'rqovskega pod j. »^^^lezninar Celje i ^ č TRGOVSkIeGA POMOČNIKA z večletno pi-: ikso v železninarski stroki. Plača po tarifnem pra- vilniku podjellja. proštije s krat- kim opisom d'osedanjega službo- vanja pošljite na naslov »Zelez- ninar« Celje, iStanetova ulica 4. Siev. 12 - siran 6 CELJSKI TEDNIK, 23. marca 1956 IZ CELJA ... Celjani, zbirajte gradiio za svojo knjigo iz v pripravi je knjiga, ki bo vsebovala agodovinsko gradivo iz bojev napred- mega delavskega gibanja v stari Jugo- slaviji in iz dobe NOB v mejah da- Bašnje občine. S tem v zvezi pa bomo obravnavali tudi posamezne obrobne predele, ki so bili v stari Jugoslaviji povezani z mestom, kakor Vojnik, Šent- jur, Dramlje in Ponikva. Ti kraji so bili v teh časih v tesni povezavi z do- gajanjem v mestu samem. Zgodovina celjskega okraja bo za- jeta v štirih knjigah. Prva knjiga Med Mrzlico in Dobrovi jami je izšla lansko leto. Zaradi tehtnosti materiala in čim večje vsebinske in dokumentarne po- polnosti je potrebno, da zberemo vse to gradivo. Okoli 50 sodelavcev že sode- luje pri knjigi. Zato prosimo še vse one, ki razpolagajo s podatki, fotogra- fijami, dokumenti in sličnim iz te do- be, da nam dostavijo vse to ali pa do- volijo prefotografiranje teh predmetov. Rok dostave je 30 april. Mnogo teh predmetov je važnih tudi za razstavni oddelek NOB, da bi lah- ko to dobo dostojno prikazali z muze- alijami. Vemo, da se nahaja še mnogo izredno pomembnih predmetov v za- sebni lasti. Vsaka taka pomoč bo po- memben prispevek pri obogatitvi od- delka NOB. Člani organizacije zveze borcev na JOŽEFOVEM hribu se premalo zanimajo za svojo organizacijo Na občnem zboru organizacije ZB na Jožefovem hribu so ugotovili, da se nekaj članov organizacije ZB na tere- nu premalo zanima za ^vojo organiza- cijo, ki šteje 339 članov. Sestankov in občnega zbora pa se udeležuje le ne- kaj nad eno tretjino članstva. Zboro- valci so bili mnenja, da nedelavni člani, ki plačujejo samo članarino, ne spadajo V organizacijo. Novi odbor bo kritično pregledal članstvo, saj je v organizaciji tudi nekaj takih, ki so bili sprejeti, ne da bi bili točno ugotovili, če so ime za to pogoje. M. c. več sodelovanja z množičnimi organizacijami v lorek ije bil občni zbor osnovne or- ganizacije SZDL iv. čelrii mesla Ce- lja. Razpravljali so o organizacijskih vprašanjih organizacije, o poirebi čim- prejšnjega ustanavljanja potrošniških svetov, o delu hišnih svetov, socialnem zavarovanju, socialnih vprašanjih, o de- lu z mladino in podobnem. Med drugim so sklenili, da naj osnovna organizacija SZDL iv. četrti sodeluje z vsemi osta- limi minožičnimi organizacijami in po- sveti več skrbi vprašanju mladine. gripa ŠE VEDNO razsaja Čeprav smo že imeli prvi spomladan- ski dan, se vreme ni nič dosti spre- menilo. v sredo zjutraj so bile celjske ulice zopet pobeljene s snegom. Po ne- kaj toplih dnevih so zopet nastopili mrzli, spremembe pa so povzročile zo- pet precejšnja obolenja gripe med pre- bivalstvom. Na mestni polikliniki je polno bolnikov, ki se pri službujočih zdravnikih skoraj ne morejo zvrstiti. Precej pa je bolnikov tudi doma in je le malo družin, kjer ne bi imeli bolnika ter so zdravniki precej zaposleni tudi z obiski na domovih. Vendar pa je val gripe le lažjega značaja ter bolezen tra- ja le nekaj dni. ŠE O zapornicah V CRETU Ze v eni prejšnjih številk našega li- sta smo poročali o nujnosti, da se za- pornice pri prehodu čez železnico v Cretu uredijo. Zapornici sta sedaj po- pravljeni, toda pojavila se je nova te- žava, ki zelo ovira promet. Ni nam razumljivo, zakaj ostanejo zapornice največkrat zaprte tudi po preteku 10, 20 in celo 30 minut potem, ko je vlak odpeljal mimo. Zgodilo pa se je že, da so se zapornice dvignile takoj, ko je odpeljala lokomotiva mimo zapornic, vagoni pa so se »sprehajali« mimo ne- zavarovanega železniškega prehoda. Tu je po navadi zelo močan cestni promet, ker posamezna podjetja v Cretu tovo- rijo najrazličnejše blago, zato zapornice v prvem primeru povzročajo veliko iz- gubo dragocenega časa, v drugem pri- meru pa možnost, da pride do nesreč. Prebivalci Creta prosijo merodajne, da bi uredili prehod tako, da bo res prehoden in da ne bo nevarnosti za osebni in tovorni promet. na občnem zboru szdl na spodnji hudinji so posvetili največ časa mladinskim in šolskim problemom Pretekli četrtek je bil občni zbor te- renske organizacije SZDL na Sp. Hu- dinji. Kljub temu, da ta organizacija nima svojih prostorov, kjer bi nemote- no imeli seje in sestanke, se njen vpliv močno čuti v politično kulturnem živ- ljenju na tem terenu. Poleg raznih pre- davanj in prireditev je organizacija tol- mačila sproti svojim članom vse važ- nejše politične, gospodarske in kultur- ne dogodke. Pri reševanju socialne pro- blematike je odbor bil v tesni poveza- vi z ostalimi množičnimi organizacijami. V razpravi o mladinskih problemih so bili enoglasno za to, da bi bilo treba na vsak način zmanjšati poplavo kovboj- skih filmov in onemogočiti dostop k ta- kim predstavam mladini, na katero takšni filmi zelo kvarno vplivajo. Ra- zen tega so v razpravi poudarili nuj- nost zgraditve nove šole na Sp. Hu- dinji. Izrazili so tudi potrebo, da bi na Mariborski cesti morali zaradi velikega prometa čim prej zgraditi kolesarsko stezo, ker edino tako bi zmanjšali pro- metne nesreče, ki so iz dneva v dan vse bolj pogoste. Tudi peš pot bi bilo treba speljati kje drugje, saj se zjutraj po tej prometni cesti pomikajo cele reke šol- skih otrok in delavcev. S. A. POVEZAVA BIVŠIH BORCEV IZ HUDINJE Z ODDELKOM NOB V nedeljo so borci, aktivisti in iz- seljenci, ki so včlanjeni v pododboru Sp. Hudinja prišli na ogled oddelka NOB v Celjskem muzeju. Pod strokov- nim vodstvom vodje oddelka so si ogle- dali oddelek in se pogovorili o zbiranju predmetov (muzealij) in pisanju spo- minov iz NOB. Za dokumentarno knji- go o Celju, ki bo obravnavala zgodo- vinski material borb delavskega razreda v bivši Jugoslaviji in v NOB, bodo pri- spevali sestavke o dogodkih na Hu- dinji, kakor tudi organizacijsko delo narodnega heroja Stanka Žagarja, ki je delal nekaj časa na teh terenih kot brezpKJselni učitelj. V prostem razgovoru so se zanimali za delo oddelka, predvsem pa za novo ureditev oddelka. Navzočih je bilo 25 članov. USTANOVITEV POTROŠNIŠKIH SVETOV Nekatere terenske organizacije so te dni poslale Svetu za gospodarstvo pred- loge za člane in predsednike potrošni- ških svetov na svojem terenu. Socialni sestav predlaganih še kar ustreza, saj so v svetu sorazmerno pravilno zasto- pani delavci in uslužbenci ter gospo- dinje in upokojenci. Svet za gospodar- stvo je na svoji zadnji seji te predloge osvojil in tako bodo v kratkem začeli poslovati potrošniški sveti v podjetju Mleko, mesarskem podjetju »Planina« in v trgovskem podjetju »Center« (po- slovalnica Zagrad). ZAČELA JE DELATI POKLICNA SVETOVALNICA Pri Biroju za posredovanje dela v Celju so pred kratkim ustanovili po- klicno svetovalnico v sklopu referata za usmerjanje mladine v poklice. V po- klicni svetovalnici dela stalni poklicni svetovalec. Le-ta sodeluje z okrajnim Svetom za presveto in kulturo ter s šolskimi učitelji. Starši in mladina so že v prvem tednu pokazali veliko za- nimanje za svetovalnico te vrste. Za načrtno reševanje vprašanja usmerja- nja mladine v razne poklice bodo iz- vedli pred krajem šolskega leta tudi anketo za mladino, ki bo končala ob- vezno osemletno šolanje. IZ TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V tovarni emajlirane posode v teh dneh prav živahno razpravljajo o bliž- njih volitvah novega delavskega sveta. Na sestankih sindikalnih odborov po obratih so predlagali kandidate, sindi- kalna pK>družnica pa bo celotno kandi- datno listo predložila v razpravo na množičnih sindikalnih sestankih. Med drugim so v nov delavski svet predla- gali nad 30 mladincev in nad 40 žena. Tudi nov delavski svet bo imel 120 čla- nov, bo pa v njem zlasti več mladine kot v dosedanjem. Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode je v preteklem mesecu imel 28 predavanj o pomenu socialnega zava- rovanja in o kmečkem vprašanju. Pre- davanja so bila na pobudo sindikalne podružnice tega kolektiva. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJIL- NICA DOBI NOVE PROSTORE Okrajna zadružna hranilnica in poso- jrlnica v Celju, ki uspešno deluje že več kot 16 mesecev, se bo izselila iz sedanjih prostorov na Titovem trgu. Ti so postali premajhni, saj se je v raz- meroma kratkem času obseg poslova- nja zelo razširil. Ker sedanji prostori ne odgovarjajo, se bo zadružna hra- nilnica in posojilnica izselila v svoje poslovne prostore v pritličje hiše na vogalu Vrunčeve in Levstiloškodbe po hrbtni strani in pretres možganov. Pri padcu si je poškodoval koleno Koprive Emil iz Blagovne. IZ creta Preteklo nedeljo je bil občni zbor organizacije Rdečega križa, v Cretu, ki je bil razmeroma dobro obiskan. Iz po- ročil je bilo razvidno, da je odbob: uspešno izvršil svojo nalogo ter jo pri- lagodil položaju na terenu. Odbor je razdelil nekaj cementa za male asana- cije ter nekaj tekstilnega blaga. Na zboru so grajali malomarnost nekaterih članov, ki vidijo organizacijo le tedaj, kadar so v stiski, sicer so pa tako za- nikrni, da niti na občni zbor ne pri- dejo. V Zg. Cretu že dalj časa uspešno dela postaja prve pomoči, ki je lani nu- dila že številnim ponesrečencem prvo pomoč. Tako postajo ima tudi naselje Zvodno. Med sklepi je pomemben zlasti ta, da bodo pridobili čimveč krvodajalcev. Dalje bodo skušali pomagati socialno najbolj ogroženim ljudem na svojem terenu in prizadevali si bodo vključiti V organizacijo čimveč ljudi. cene na trgu V tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 14—16 (20), fižol, vis. 75 (60 do 80), fižol, niz. 50 (40—70), korenček — (30—80), solata 140 (—), cvetača 70 (—), špinača — (200—300), redkev — (30 do 40), hren — (150), peteršilj — (150), zelena — (60), čebula 70 (80—100), česen 80 (80—150), zelje, gl. 30—56 (40—55), zelje, rib. 28—35 (40—50), repa, sveža — (20), repa, rib. — (30—40), pesa 30 do 40 (40—50), koleraba — (30), por 60 (80), koruzna moka 48 (48—60), jabolka 22—24 (20—30), koruzni zdrob 70 (—), limone 280 (—), slive, suhe 150 (140 do 150), sadje, suho — (70—80), jajca 17 (13—15), fige, suhe 180 (—), pomaranče 250 (—), mleko — (35), skuta — (140), smetana — (200—240), maslo — (460 do 540), med — (400), vino — (130), žganje — (350), — (200—300), kokoši — (400—500), orehi, celi 180 (140—170), zaj- ci — (400), orehi, luščeni 600 (500—580), ječmen, kaša 80 (—), pšenica — (50), oves — (40—50), koruza — (45—55). v času od 10. do 17. marca 1956 je bilo ro- jenih 48 dečkov in 49 deklic. Poročili so se: Josip Coklin, električar in Marta, Cirila Se- stan, nameščenka, oba iz Sečovlja, Koper. Jo- žef Hrastnik, rudar iz Trnovega hriba in Kri- stina Frece, delavka iz Pečovnika. Alojz Sopar, abs. medicine iz Ljubljane in Emilija, Marija Gajšek, dipl. kemik iz Celja, Stanislav Korpnik, tovarniški delavec in Zdenka Cernoša, dijaki- nja, oba iz Sp. Hudinje, obč. Celje. Franc Smo- diš, praktikant, delovodja in Marija Mule, ad- ministratorka, oba iz Celja. Umrli so: Amalija Brinšek, gospodinja iz Migojnic, sta- ra 73 let. Neža Jakopič, upokojenka iz Celja, stara 84 let. Terezija Klenovšek, vzdrževana os. iz Šempetra v Sav. dolini, stara 76 let. Ivan Polnar, mesarski pomočnik iz Celja, star 41 let. Ivana Mateka, posestnica iz Ostrožnega, stara 77 let. Marija Zaveršek, posestnica iz Celja, stara 73 let. Ferdinand Mogu, učenec iz Podgorja, star 13 let. Ana Ornik, gospodi- nja iz Ceija,< stara 62 let. Marija Rednak, otrok iz Latkove vasi, stara 2 leti. Lovrenc Čremožnik, upokojenec iz Celja, star 83 let. Filip Klenovšek, otrok iz Velikih Gorele, star 1 dan. Bernard Medved, posestnik iz Celja, star 90 let. V času od 10. do 17. marca 1956 je bilo ro- jenih 18 dečkov in 16 deklic. Poročili so se: Dušan Solman. mehanik iz Rogatca, star 25 let in Jožefa Mikolič, poljedelka iz Stojnega sela, stara 22 let. Janez Križnik, poljski de- lavec in Elizabeta Turnšek, delavke, oba iz Brode—Vransko. Umrli so: Jakob Gradič, prevžitkar iz Laziš, star 82 let. Marija Tostovršnik, mala kmetica iz Primoža, slani s4 let. Frančiška Sedmak, mala kmetica iz Primoža pri Ljubnem, stara 73 let. Franc Krumpačnik, poljedelec iz Primoža, star 57 let. Marija Pristovnik, prevžitkarica iz Crešnjevca, stara 81 let. Martin Mastnak, oskrbovanec iz Vojnika, star 76 let. Jožef Udovičič, krojaški mojster iz Vojnika, star 77 let. Marija Štimu- lak, kmetovalka iz Kobleka, stara 7*' let. Več- kovnik Jurij, poljski delavec iz Hudinje 21, star 80 let. Neža Cepin, kmetovalka iz Rogin- ske gorce, stara 84 let, Ivan Zerak, prevžitkar iz Kačjega dola, star 78 let. Ema Škrabl, go- spodinja iz Dola pri Pristavi, stara 57 let. Ro- zalija Pnšnik. gospodinja iz Strmca nad Do- brno, stara 6t let ... IN ZALEDJA Lepa svečanost v Preboldu Pred dnevi je bila v Preboldu lepa svečanost. Tov. Edmund Božiček, od- bornik Občinskega ljudskega odbora Žalec in sekretar občinskega odbora SZDL je v poročni dvorani v Preboldu botroval novorojenčku Manji Raj h, hčerki Poldeta Rajha, matičarja v Pre- boldu. Svečanosti so se udeležili tuđi predstavniki političnih in dnižbenik organizacij iz Prebolda. Prvemu pri- meru uradnega botrovanja v žalski ob- čini naj sledijo še drugi. IZ ŠENTJURJA PRI CELJU Akontacija davka na prvo četrtletje 1956 je bila predpisana v višini 30% na lansko osnovo. Rok plačila je bil 15. februar. Davkoplačevalci so doslej plačali 85% davka na račn predpisane akontacije. Sentjiu"ska občina je sprejela precej pritožb, ®s katerimi bi se hoteli kme- tovalci rešiti plačila prometnega davka na vino. Ta davek je bil kmetovalcem predpisan za presežke vina, in sicer 15 din od litra. Sedaj se kmetovalci izgo- varjajo, da so mešali vino z vodo ali z jabolčnikom, kar vse je komisija po- pisala. Občina je njihove pritožbe za- vrnila. Na področju bivše občine Dram- lje, Šentjur in delno tudi Ponikve so nekateri kmetje dolžni še prometni da- vek na vino iz prejšnjih let. Razum- ljivo je, da bodo morali tudi ves ta zaostanek poravnati. IZ LJUBECNE Organizacija SZDL v Ljubečni je ime- la pred dnevi občni zbor, na katerem je bil navzoč tudi zastopnik občinskega odbora SZDL iz Celja tov. Vlado Bo- gataj. Največ so razpravljali o kmetij- ski problematiki na tem področju. Or- ganizacija se je zanimala za vsa go- spodarska in politična vprašanja na svojem področju. V preteklem letu je bila ustanovljena v Ljubečni mladinska organizacija, ki uspešno dela. Kritizirali so sindikalne organizacije, ki premalo sodelujejo in pomagajo organizaciji SZDL in drugim množičnim organiza- cijam. Sklenili so, da bodo pospešili politično in gospodarsko delo. Organizacija LMS v Ljubečni je ime- la pred dnevi sestanek, ki je bil po- svečen Mladinskemu tednu in ustanav- ljanju aktiva mladih zadružnikov. Za- stopnik zadruge je mladincem obraz- ložil namen in delo tega aktiva in jih seznanil s predvidenim programom. Mladina je sprejela predlog, da se usta- novi aktiv mladih zadružnikov in kro- žek kmečke mladine. Na kraju je za- stopnik zadruge razdelil mladincem ne- kaj lepih knjig. KUD Ljubečna je uprizorilo ljudsko igro »Dekle iz Trente« v režiji tov. Cir- kulan Franca. Dvorana je bila nabito polna. B. D. V ŠENTJURJU PRI CELJU BODO ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM 24. JULIJA Pred dnevi je bil v Šentjurju pri Ce- lju občni zbor organizacije Zveze bor- cev. Ta organizacija šteje 135 članov, vendar pa bi lahko povečala svoje vrste najmanj za 50 članov, saj je še dosti ljudi, ki imajo pogoje za vstop, in do- slej še niso vključeni v organizacijo. Organizacija je v preteklem letu precej skrbela za bivše borce in zbirala tudi zgodovinski material za kroniko, ki je že pripravljena za tisk. Organizacija je pripravila vse za postavitev spomenika padlim borcem ter računajo, da bo spo- menik postavljen in odkrit že 24. julija. Člani te organizacije skrbe tudi za otroke padlih borcev in žrtev fašistič- nega terorja. Teh otrok je 22, od katerih se šola 19. Učni uspehi so zadovoljivi. Desetim med njimi, ki nimajo sredstev za študij, pomaga s štipendijami občina in tamkajšnja podjetja. IZ ŠALEŠKE DOLINE V Šoštanju in Velenju se je zadnje mesece močno okrepila izobraževalna dejavnost ljudske univerze. Pred dnevi je predaval v Velenjt/'''i prof. Podjavoršek iz Celja o vzgoji man' j nadarjenih otrok. Pretekli torek pa ; je govorila o ženskem vprašanju člani ca republiškega Izvršnega sveta tov. O ]ga Vrabičeva. 26. marca pa bo v Vele nju že dolgo zaželeno predavanje prof. . gi- liha in dr. Pertla iz Maribora. iz pilštanja Zaradi terenskih in snežnih prilik je Prosvetno društvo odložilo spominsko proslavo Prešerna in Aškerca do Dneva žena. Sola je za vsakega treh slavjen- cev poskrbela po en govor in po dve deklamaciji. Članice presvete so na koncu osvežile spomin na narodnoosvo- bodilno borbo naših žena z uprizoritvijo Copičeve: »Zena za skrinjo«, sprem- ljane s petjem. Dobro sta uspela tak» obisk kakor izvedba programa. LAHKOVERNA MICA IN KURJI FUREŽ Resnična zgodba s Kozjanskega »Si že slišala Mica, da bomo plačale od vsake kokoši po 10 din, če jih imaš pa v kurniku več ko 10, pa od vsakega kljima 20 din. To imaš sedaj od ko- mune!« je potožila Barbka svoji sosedi. Lahkoverna Mica je še tisti dan iz same jeze priredila kurji furež in prišla ob kokoši. Ko je Mica drugi dan iz- vedela, da o kurji davščini nihče nič ne ve, so nastali med njo in Barbko »pretresljivi« prizori. Enaki bi nastali bržčas tudi med njima in tistint, ki je potegavščino sprožil. IZ KOZJEGA Zopet imamo zobotehnika, k i prihaja k nam trikrat tedensko iz Krškega. Po- gled v ambulantno čakalnico v času po^ slovnih ur kaže, kolikšna je )potreba po tej zdravstveni ustanovi. » V čebelarski družini in7iajo večino mladi čebelarji. Zato razumemo, da sb se za vse tri pospeševalne tečaje: za začetniškega, za čebelne b olezni, oba v Celju in za vzrejo matic v Ponovičah priglasila kar po dva člaria, skupaj šest Celjan Jakob Kresnik je. govoril o no- semavosti, o pašnih prilikah, o zaščiti čebelic itd. Pohvalili so Kmetijsko za- drugo v Kozjem, ki je lepo podprfe družino. VEČER GLEDALIŠKI ^.GA IGRALCA MARJANA DO LIN AR J A V VELE?>JJU Preteklo soboto zv ečer se je pred- stavil velenjski publj.iki tov. Dolinar s Cankarjevimi Podobi imi iz sanj. Le-te sodijo med mojstro vine Cankarjevih del. Tovariš Dolinai - jih je posrs^nD izbral ter dovršeno :tpodal. Lahko trdimo, da ^ je z izvajanjem naš igralec znal pritef^niti publiko, ki je vseskozi z velikimi zanimanjem sledila programu. Res jd, da je tak solističen nastop pri nas še • redkost, vendar je do- ber način, da tako seznanjamo naše ljudi s tistimi d- uhovnimi velikani, ki šo ustvarjali našo kulturo. ŠE ENKRA"^.-; KA) )E s KMETIJSKO NADALJEVAL NO ŠOLO V SMARTNEM OB PAKI V deveti številki našega lista smo priobčili čle"inek o kmetijsko nadaljeval- ni šoli v Šn;.iartnem ob Paki. Resnici na \]ubo mora: i-no ta članek popraviti. Po- uk v 1. let'niku se ni mogel pričeti za- radi prenr lajtmega števila priglašencev, saj so se ; za L letnik priglasile, kljub prizadevč^inju vodstva šole in SZDL, ko- maj 3 i' ,čenke. Kmetijska zadruga pa bi nudi'la šoli vso materialno pomoč. Drugi 1 etnik pa se tudi ni mogel ©tvo- riti zar adi premajhnega števila učencev. Lani iriiti je bilo vsega 16, dva od teti pa 5 ^ta danes v timeljarski šoli Vrbje pri Žalcu. Okrajno vodstvo za to šol- stvi o pa je stalo na stališču, da mora bitr^; v enem letniku najmanj 20 učencev, d'' .ugače se le-ta ukine. / Priznamo, da so pokazali učenci lan- 'vikega L letnika izredno zanimanje za pouk, redno posečanje šole in discipli'^ / no. Vsi predavatelji brez izjeme, so bili s temi učenci prav zadovoljni, in je res škoda, da jili ni bilo več. Res pa je, da sc je priglasilo letos nad 60 mla- dincev in mladink v plesno šolo, žal pa za kmetsko nadaljevalno šolo ni bi' lo takega zanimanja. Kar pa se tiče ku" tiarskega tečaja, latiko tistim dekletom, ki se za to zanimajo, povemo, da bo ta v jeseni. C£L)SKI TEDNIK. 23. marca 1956 Stev. 12 - stran 7 Samo petdeset para iCrzlo in s strupeno sivkasto meglo napolnjeno jesensko jutro v jeseni 1939. Na meni ohlapni bratov suknjič, sega- joč decimeter pod gležnji, na glavi ne- Kak klobuk s širokimi krajci, poznan Icot ceneno blago. Pod desno pazduho aktovka. Čevlji, hm, zakrpani kot hla- fie — spredaj in zadaj. Poleg mene prijatelj, rdečelasi Ivan. Molče prestopava z noge na nogo in nestrpno čakava savinjčana, ki nama bo podaril prijetno gorkoto. Se je tema. Rahel veter maje veliko žarnico na i>eronu. Pošastne sence, ki se širijo po vlažnih tleh, oživiia mrtvi pejsaž. Ne, krijte naju, ne bežite, kajti glasen smeh in rogajoče besede bolijo. Nedaleč od naju boljša plat dijakov iz gornjega nadstropja. Nikoli se z nji- mi ne pogovarjava, kot bi ;ie hotela videti bogatinove mize z Lazarjem ... Tesne hlače in zakrpane, klobuk s ši- rokimi krajci, veliki čevlji, piki b*olh na golem vratu — ne! To mora ostati slo-ito blestečim očem in napetim tre- buhom, ki jih pokrivajo poplinaste srajce... Ne, ne, ne! Vlažen veter se vse bolj zaganja ob sretlo hruško. V njenem odsevu plešejo sence svoj pošastni ples. Telo drgeta in si želi drhteče gorkote. »Oooo, glejte gospoda — s cilindrom ki frakom in rdečelasca, hohooo! Po- glejte!« Grohot, oglušojoč grohot! Senca go- lega drevesa pleše po najinih glavah. Prav tja se nameri visok gladko po- česani gospodič, v brezhibni sivi in zli- kani obleki. »Hohoho!« Pošastni tisočkratni odmev: hohoho. Prav na vratu občutim pik bolhe... Ze je visoki sošolec pri naju. »No, gospoda, dobro jutro.« V isti sapi je moj klobuk na polzkih tračnicah. Zopet brezdušen smeh. Skočil bi mu v obraz bahavemu psu in se zagrizel v njegova gladka lica. Potolkel bi ga na tla in v blatu povaljal siv kamgarn. Toda v šoli? Komu bodo verjeli? Ne! Tako ponižaš lahko le še psa, ki mu nastaviš vabljivo rdeč kos mesa, da mu izvabiš pvenaste sline. Nato pa mu po- ženeš kroglo v glavo. Ne! In ne! Zapornice se z glasnim klip, klip, klip eapirajo. Hrumenje in dvoje rdečih luči se naglo bliža. »Polzela, Braslovče, vstopiti!« Ivan me potegne v teman kot hodni- ka. Mišice na obrazu so še vedno na- pete. Trepalnice od časa do časa nehote zatrepetajo. Toda tema je in igra obra- za s spačenp in bolečo notranjostjo je za zaveso... Zadnja postaja. Preostane še pol ure do pouka. V dijaško zavetišče! Nemiren sem še vedno. Zlikane hlače, gladek obraz in poli- zani lasje! Zdi se ti, da si nekje na drugem koncu sveta, tam kjer ni pro- stora za take zakrpance z opikanimi Tratovi. Prvi spopad! Joj, koliko drugih še z njim čaka na naslado. In ti? Kot muha s slonom. Smrdeča in topoglava drhaL Mrzim te! Moj oče vsako jutro ob štirih odhiti, da streže stroju, ki mu je gospodar oče finega dolgina. Ce mu zareže desko, od- tegljaj pri plači. Odprem zvezek in prebiram vrstice ... Kdo bi se mogel zbrati. Sele šolski zvo- nec te nasilno umiri. Glavni odmor. Razred je skoraj pra- zen. Vsi hitijo k nekoliko zariplemu in debelemu trgovcu, ki prodaja temno- nimeno zapečene hlebčke: prazne in obložene. Toda, kdo bi mislil na oblo- žene! Tudi jaz sem med tistimi, ki kupu- jejo. Kolikokrat sem že bil tam. Opajal «em se ob nasladi drugih, pokanju rahle •korje med zobmi in opojnem duhu po svežem kruhu. Toda dolgin je tam. Pravkar kuplje- ni hlebec modelira med ozkimi prsti. Mimo priteče črn kosmatinec. »Na!« Dišeča sredica je med trikot- nimi čekani. Le skodelica mleka od davi. Doma že štirinajst dni ni rumenega kruha. K^ko le, urna plača dinar in pol! Moje želje, ki so vedno silneje rastle *o se že vsesale v mehko belo sredico. ysi okoli mene jedo. In še črn kosma- tinec hlasta po njej! Samo petdeset para! Davi m.i je dala mati zadnji srebrn Kovanec. »Za zvezek!« je tiho naročila. Otipaval sem robček,. v katerem je *ila zavita dragocenost. Vedno silneje. »Hlebček!« se nenadoma oglasi iz me- *e. Glas, kot bi bil tuj. I*rsti so hitro razvezah culico in ga »ročili debeli in kosmati roki. "Hlebček v mojih rokah! Se topel! Mati mi pa tiho naroči »za zvezek.« Kot tat izginem, se vsedem v mojo klop in tiščim v rokah topel hlebček. V zeleni temni gladini zagledam njo. Hitro se sklanja in z dolgimi burki jami poriva črne lonce v peč in iz nje. Vsa je že zgrbana, majhna. Majhna je, ker jo skrbijo štirje otroci. Vsako jutro ista pesem: »Kruha, kruha, kruha!« Toda že štirinajst dni ga ni. Njen obraz je bled. Že omaguje pod pezo krutega življenja. Ogenj v peči ugaša. Šumenje vode v bližini narašča. Tja. Konec! Zadnji dinar! »Dolgovi, rubež, bajta na kant!« Naraščanje postane pe- sem vabljiva in odreši j iva. Zelenkasti valovi se skrivnostno bliskajo v soju mesečine. Tam je meja večnosti in konec ru- bežev ter skrbi za kruh ... Njen obraz je mrtvaško bled, gornji del telesa se tesno naslanja na leseno ograjo in pripogiba. Valovi rastejo in vedno glasneje vabijo. Toda, kaj je? Od daleč čuje pretreslji- vo vpitje nas otrok. »Kruha, kruha, kruha! Ne! Neee! Ne sme! Saj živi za nas! Zadnjih petdeset para meni za uče- nje, da mi bo nekoč lepše! In jaz? Mati, kako velika si! Tako močna in nesebična! A jaz, tak slabič! Prsti so se razklenili in mehka kepa je odletela na trdo desko. Kot, da sem kupil nekaj, česar bi se ne smel do- takniti. »Samo petdeset para!« je od daleč tuje in toplo režalo vajne. Mati ni imela dinarja za kvas, kaj šele za kruh. Jaz, jaz, pa ... Šele, ko je rezko odzvonilo sem se ostro zavedal svojega greha ... Doma. »Si kupil zvezek?« »Nič od- govora. Pogledal sem njene ljubeče oči. »No?!« Zopet nič. Globoko, globoko sem sklonil glavo. Materin obraz je postal ves resen in vznemirjen, podoben obrazu ostrega sodnika. Prijela me je za glavo z obema ro- kama in jo dvignila. Vedel sem v tistem trenutku. Tako lačnemu in belemu obrazu, tako ljubkim in odkritim očem ne smem lagati. Počasi in negotovo sem ji vse pove- dal ... Tiste minute so bile večnost. Tedaj se je njen obraz pomračil. Na oči je položila roko in pretresljivo za- jokala. Tudi jaz. Bil sem lačen, zakrpan, s prekratkimi hlačnicami in opikanim vratom. Toda imel sem njo, mučenice, ki sem jo ogoljufal za poslednjih petdeset pa- ra... Še danes mi je mehko. Toda danes in takrat! Danes mi je ona vse: živa priča senčne preteklosti in najdražja na tmjevem, a vendar lepšem svetu. V. S. CHAPLIN SPET POJE IN FILMA Slavni filmski igralec Charlie Chaplin že vrsto let ni dajal nikakih izjav o svojih filmskih načrtih. Pred kratkim pa je pojasnil, da želi aprila začeti s snemajijem svojega zadnjega dela »Kralj pride v New York«. Za glavno žensko vlogo je predvidel igralko Dawn Addams. Chaplin je po dolgem času se- daj spet dobre volje. Večkrat ga je vi- deti, kako se sprehaja in poje po lon- donskih ulicah, čeprav vreme ni naj- boljše. DRUGIČ Z ABRAHAMOM Ze drugič se je srečal z Abrahamom, tokrat kot dolge plovbe kapitan, ki kljubovati znal je vsem orkanom in brod svoj vedno vodil je vzravnan. Pozdravila sta se kot znanca stara in vedro si pogledala v oči: »To jubilej je, kakor ga nemara le malokdo takole mlad slavi!« Ob čašah vina sta še pokramljala, kot to prijateljem je običaj, in se razcveta srčno radovala, ki hram Talijin ga doživlja zdaj. »Ker v tretjo rado gre, še morebiti se srečava med begom bližnjih let. A zdaj se res že morava ločiti in vsak na svojo stran oditi spet.« Nič nista drug za drugim se ozrla, ker čas ne čaka, delo pa še manj, in sldvljencu so vrata se odprla spet v delavnik, v uspehov novih dan. Vse to je gledala skrivaj Talija in v sreči zasijal ji je obraz: »Se bo živela naša umetnija! Ta jubilej naj temu bo dokaz!* MOJI TRIJE Imam sinova dva. Je prvi Janko, a mlajšemu je Izidor ime. Potem imam še hčerko neugnanko Anu^ko, ki že kodra si lase. Takole na večer kdaj posedimo in pokramljamo. Največ pa besed pri tem o filmih izpregovorimo, ki danes vzgajajo naš mladi svet. Moj Izidor zna pripovedovati cowboyskih storij — grabi me trepet! — in kriminalskih. VĆ, kako zaklati človeka moraš, da zabrišeš sled. Saj še celo ponoči fantazira, ko svoj revolver išče ali nož, da strašnega nasprotnika skalpira in pomnoži zaklad si tujih kož. A Janko v kino naskrivaj že hodi plesalke gledat, njih belino nog, oprsje, žar oči in vrat labodji in hujša mi, da je že ves ubog. Seveda rad pred mano vse to skriva, ker meni, da bi ga ne razumel, sicer pa pravi, da bo šola kriva, če kaj ocen preslabih bo požel. Anuška risanke še rada gleda, a tudi filmskih zvezd že pet pozna, in dela plan — ko zrasla bo, seveda, da pojde v Hollywood — kaj bi dom^! Odkod otrokom pa denar za kino, vprašujete. Jaz ga ne dajem rad. Vsi zbirajo pač staro železnino in odkupuje jo od njih Odpad. Tako se vzgajajo otroci moji. Najlej^i se jim zdi buržujski svet, ki s kriminalom, bougijem, cowboyi goloto prazno kaže zad in spred. Ni več težko se mi na vse smehljati. Kar bo, pa bo, če drugih ni poti. Sicer pa so otroci moji zlati, trije vsi moji, ki jih film zori. OD OLOMOUCA DO BRNA V cerkvi sv. Mavrici j a vidite na stek- lu poslikane razne prizore iz časa vla- davine Habsburžanov iz Olomouca. Franc Jožef je iz tega VEirnega zave- tišča — nadškofije sv. Venceslava odšel na Dunaj iz Olomouca šele 5. maja 1849, ko se je polegla revolucija. Poleg spomenika sv. Trojice, ki je znan po svetu tudi po čehoslovaških poštnih znamkah, krasijo mesto številne fontane (vodometi) v baročnem stilu z mitološkimi motivi, zgrajene v 18. stoL Najlepše in največje so Cezarjeva, Kas- na Tritonu, Neptunova, Jupitrova in Merkurjeva, ki dominirajo na vseh več- jih trgih. Na glavnem, nekdanjem Ma- sarykovem trgu pa je tudi eno naj- večjih del Premyslov — magistrat, ki so ga zgradili že v 13. stol. Posebno po- zornost na njem vzbuja velika astro- nomska ura — največja v CSR, katero je zgradil že 1. 1492 mojster Hans Pohl. Ta ogromen mehanizem še danes točno kaže ljudem čas, položaj lune, ozvezdja ter s figurami razne letne dobe. Olomouc slovi tudi po svoji gledališki oziroma operni tradiciji, saj sta prav tu ustvarjala svoja prva dela Mozart in Beethoven. Nek večer so me člani Popotni vtisi (Nadaljevanje in konec) opere povabili na predstavo. Sicer je bila na programu Goldonijeva opereta »Lellio«, ki so jo res izredno živo igrali. Ne smemo pozabiti, da država daje ogromno sredstev v kulturne namene in ustanova je obilno založena z rekri- ziti in oblačili. Velik smisel in visok kulturni nivo je pokazal tudi kulturai Glavni trg v 01omoo vsem svetu bi občutilo veliko olajšanje, ako bi jim ne bilo treba likati. To je dosegla podjet- nost neke angleške tovarne in iznajd- ljivost njenih strokovnjakov. Proizvajalci nove tkanine pravijo, da je kakor pri oblekah, narejenih iz sin- tetičnih tvarin, tudi pri novi tkanini odvisno od kroja in osebnega okusa, do katere meje bo zahtevala dotik z lika- lom. Zato raje trde, da je tkanini po- trebno minimalno likanje, kakor da je sploh ni treba likati. 38 LET JE ŽIVEL V GOZDOVIH V Lambeku na Westfalskem so našli 67 let starega moža Engelberta Lehner- ja, ki je od leta 1918 naprej pa do letos, torej 38 let, živel v gozdovih, ločeno od civilizacije. Mož se je hranil z gozdnimi in poljskimi sadeži. Oblasti ga vse do- slej niso mogle ujeti. Za starca ni nič čudnega, če o Hitlerju ničesar ni vedel, niti o drugi svetovni vojni, razen tega, kar je videl, a ni mogel dojeti, BRILJANTNI PRSTAN V ŽELODCU Pred nedavnim je policijski inšpektor McLaughin v San Franciscu aretiral nekega Seemanna, ki ga je ena izmed bižuterij osumila, da je ukradel bri- ljantni prstan, vreden četrt milijona di- narjev. Preiskava na licu mesta je bila brezuspešna, toda iznajdljivi inšpektor je odredil rentgensko slikanje želodca premetenega tatu. Uspeh je bil na dla- ni, kajti briljantni prstan so našli v Seemannovem želodcu. Potem so mu pomagali... ZGODOVINA ZEMLJE Ce si zamislimo crtotno zgodovino na- še Zemlje strnjeno v dobo enega leta, je po tem merilu prvih osem mesecev na Zemlji brez življenja. Naslednja dva meseca pripadata najbolj primitivnemu življenju (virusom, bakterijam itd.). Se- le v drugem tednu decembra nastopijo živali-sesalci. Človek, karšnega mi po- znamo, se pojavi prvič 31. decembra blizu tričetrt na dvanajst ponoči. A eEMDha, ki jo obravnava naša pisana zgo- dovina, obsega po tem merilu nekaj manj kot zadnjih 60 sekund v letu. za naše mlade bralce v aprilu KOMISIJA "ZA VOLITVE IN IMENOVANJA DIREKTORJEV PRI OBC. LO CELJE RAZPISUJE 1. Mesto direktorja podjetja »Zlatarna« Celje. Pogoji: kvalifi- ciran zlatar z nekajletno prakso v komercialnih poslih. 2. Mesto upravnika gostinskega podjetja »Ljudska restavracija« Celje. Pogoji: kvalificiran gostinski delavec s prakso v vodstvu gostinskih podjetij. 3. Mesto direktorja gradbenega podjetja »Savingrad« Celje. Po- goji: gradbeni inženir z najmanj 3-letno prakso in strokovnim iz- pitom ali gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso in strokovnim izpitom. 4. Mesto direktorja tovarne žičnih izdelkov »Žična« Celje. Po- goji: komercialist s prakso v kovinski industriji. Za vsa razpisana mesta pridejo v poštev samo osebe, ki izpol- njujejo vse moralno politične kvalifikacije in so nekaznovane. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in po- trdilom o nekaznovanju je poslati do 31. marca 1956 na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje. Slev. 12 — stran 8 CELJSKI TEDNIK. 23. marca 1956 Obračun okrajne zveze „Partizan*' Celje v nedeljo so zborovali delegati partizanskih društev celjskega okraja na okrajni skupšči- ni v Celju. Iz obširnih referatov tov. Soka in Grobelnika povzemamo glavne značilnosti, ki karakteriziraj«) delo partizanske organizacije v našem okraju. V celjskem okrajn je 33 društev Partizan s 4.760 članstva. Ta številka vsekakor ni za- dovoljiva, če pomislimo, da šteje okraj 185.000 prebivalstva, saj se le 2,5 odstotka ukvarja s telesno vzgojo. To kaže na nizko stopnjo telesne kulture našega prebivalstva in da se še zdaleč nismo približali osnovnemu načelu Eartizanske organizacije — množičnost. Naj- olj porazna je ugotovitev, da se v celjski občini v štirih društvih Partizana ukvarja s telesno vzgojo le okrog 800 pripadnikov, če- Srav je v Celju na tisoče mladine! Precej je ruštev v okraju, ki imajo le nekaj nad 50 članstva. Zato bo potrebna dosledna borba in vlagati bo treba še precej naporov, da par- tizansko organizacijo približamo naši mladini. Vse kaže. da so društvena vodstva z vaditelj- skim kadrom vse v premajhni meri skrbela za pestro vadbo in za bogate oblike dela, ki bi telesno vzgojo približala potrebam naših mladih ljudi. Yečkr(4t bo treba prisluhniti težnjam mladine in skrbeti tudi za razvedrilno telesno vadbo, da jo bomo s takimi oblikami dela pritegnili v društveno sistematično delo. Nič manjši problem se postavlja v zvezi s kadri. Po osvoboditvi se je tudi iz celjskega okraja izšolalo precej vaditeljev v raznih te- čajih, ki pa niso ostali v pretežni večini zvesti svojemu delu, družba pa je za njihovo strokovno izobrazbo trosila precejšnja sred- stva. Zato bo v bodoče potrebna pri izbiri kandidatov za tečaje večja budnost in pravil- na izbira, da bodo društva v tečaje pošiljala ljudi, ki bodo pridobljeno znanje prenašali na svoje oddelke. Tudi udeležba na okrajnih tekmovanjih, ki jih je priredila okrajna zveza domala v vseh osnovnih športnih disciplinah in igrah, so pritegnila majhen krog članstva. Tudi ta okolnost nam priča, da se društva pri svojem delu še ne okoriščajo z vsemi panoga- mi in igrami, ki jih predvideva statut. Težnje mladine po gibanju v naravi, ki ima tudi ve- lik zdravstveni značaj, bo treba v bodoče podpirati v večji meri. Zaprtih prostorov se bo treba ob idealnih vremenskih pogojih iz- ogibati, v okraju je 193 vaditeljev(ic). od tega več kot polovica brez ustreznih vaditeljskih izpitov in potrebne strokovne izobrazbe. Če- prav izgleda to število zadovoljivo, saj bi povprečno prišlo po društvih na enega vadi- telja le 25 telovadečih, moramo poudariti, da so nekatera društva, ki štejejo po 200 članov in imajo le po 2 vaditelja. Kader je nesoraz- merno porazdeljen po posameznih društvih in še vedno predstavlja to vprašanje eno najbolj perečih problemov naše organizacije. ,Tudi vzgoja v društvih je še marsikje šibka. Društvena vodstva v premajhni meri izkori- ščajo pomembne politične dogodke, važne ob- letnice, državne in občinske praznike za poli- tično vzgojno vplivanje na svoje članstvo. Pri tem delu bi moral naš strokovni kader pre- vzeti nase tudi vlogo politično-vzgojnega usmerjevalca zaupane mu mladine. Društva se borijo tudi z velikimi materialnimi težavami. S formiranjem novih občin in v teh dneh svetov za telesno vzgojo, bomo vsekakor do- bili organe, ki bodo v večji meri bdeli nad celotnim delom naših društev in neposredno skrbeli tudi za materialna sredstva za nemo- teno delo društev. Doslej smo vzgojna vpra- šanja zanemarjali na račun borbe za finančna sredstva, ki so nam bila potrebna za vzdrže- vanje društvenih domov in funkcioniranje ce- lotnega delovanja. Še je vrsta društev, ki se borijo za streho. Zadružni domovi, ki so bili postavljeni s svojimi dvoranami za kulturno- prosvetno, telesnovzgojno in politično življe- nje vaškega prebivalstva, marsikje ne služijo temu svojemu namenu. Drugje se zopet borijo za domove Partizana, kjer bi želeli utesniti telesno vzgojo na račun ostale dejavnosti. Kljub navedenim pomanjkljivostim je parti- zanska organizacija v preteklem letu na- pravila precejšen korak naprej. Republiški zlet v Celju, vrsta javnih nastopov na pode- želju, akademij in drugih prireditev, je par- tizansko organizacijo približala širšemu krogu naših ljudi. Potrebna pa bo v bodoče Se krep- ka propaganda za afirmacijo partizanskih dru- štev, ki jo bodo društva dosegla le s svojim vztrajnim in nenehnim delom, ki bo sistema- 110, utemeljeno na najnovejših dognanjih s področj telesne vzgoje in športa, ki bo da- jalo prednost prirodni vadbi, ki bo dajalo svo- jemu članstvu prijetno in koristno razvedrilo. Preko teh oblik bo treba pokazati pogosteje uspehe svojega dela pred širšo javnostjo preko tekmovanj, alcademij in nastopov. Ob zaključku je skupščina sprejela obširen program dela za letošnje leto, v novi odbor pa izbrala predane delavce, ki se bodo brez dvo- ma odločneje spoprijeli z vsemi problemi te organizacije in jih tudi uspešno premagovali. NOVE NALOGE TD »PARTIZAN« DOBRNA V Dobrni ie bil občni zbor TD »Partizan« zelo dobro obiskan. Zboru je prisostvoval za- stopnik Okrajne zveze Telovadnih društev tov. Franjo Sega. Dobrna nima svoje telovadnice. Odbor se je boril z velikimi težavami pri izvrševanju svojih nalog, pa je le uspešno opra- vil svoje delo. Zbor je pokazal, da ima dru- štvo vse pogoje za uspešno delo. Tov. Franjo Šega je govoril o moralno političnih nalogah društva in o važnosti telesne vzgoje. Zbor je med drugim sklenil ustanoviti več sekcij, ker se mladina zanima za razne panoge športa. Za prvega maja bodo izvedli parado z nasto- pom in športnim programom. Športno igrišče bodo preuredili in postavili športno barako. V društvo bodo vključili več kmečke mladine. B. D. MEDNARODNI ŠAH. MOJSTER PUC MED ŠAHISTI PODJETJA BETONA V CELJU Pretekli petek je pomenil za šahiste pod- jetja Beton v Celju velik dogodek. Imeli so priložnost pokazati vse svoje sposobnosti, hkra- ti pa slediti in videti igranje šaha mednarod- nega stila in višine. V simultanki na 28 deskah je mednarodni mojster Puc dobil 24 partij, 4 pa remiziral. Remi so dosegli: Petauer Poldka, Tavžel Jo- žica, Snidlč Alojz in Kitak Srečko. P. E. ŠAH V PREBOLDU Na brzoturnirju šahovske sekcije Prebold za mesec marec je izmed 15 udeležencev zmagal Zupan Ivan s 14 točkami, sledijo Skok St. s po 13, Breznikar 10, Golavšek 9,5, Zaje 9, Vink- šel 8, Skok VI. 7,5, Kupec 6,5 točk itd. PESTER SPORED ŠPORTNIH TEKMOVANJ V zadnjem tednu je bilo že živahnejše živ- ljenje po naših športnih objektih. Nogometaši že ponierjujo in preizkušajo svoje znanje, sicer še v prijateljskih tekmah, ni pa več daleč čas, ko bo šlo zares — za točke . . . Kot Kladivar, tako so tudi ostale enajstorict iz celjskega okraja postavile svoje igralce na zelena igrišča. Celjski Kladivar je dobro pri- pravljen. Med tednom je najprej odpravil no- gometaše ŽSD Celje kar z 12:0, v nedeljo pa prvaka zahodne slovenske lige Grafičarja iz Ljubljane s 5:0. Grafičar je razočaral celjske gledalce in vse kaže, da se ni resno jiriprav- Ijal za spomladanski del tekmovanja. Kljub vi- soki zmagi Kladivar ni zadovoljil v prvem pol- času, kar je sicer popravil v drugem delu igre, ko je bilo opaziti več živahnosti in smiselnih potez. Strelci: Piki in Cafuta po 2 in Posinek 1. Nogometaši ŽSD Celja so pretekli teden go- stovali v Štorah proti Kovinarju, kjer pa prav tako niso uspeli. Štorovski nogometaši so zma- gali s 5:3 (1:1). Mlado moštvo Kladivarja je v nedeljo na Glaziji igralo neodločeno 2:2 z Ru- darjem iz Hrastnika. Velik uspeh so dose'gli nogometaši Rudarja iz Velenja, saj so z Mari- borom na mariborskih tleh dosegli neodločen rezultat 2:2. Celjski smučarji so izvedli pri Celjski koči društveno prvenstvo v Slalomu. Pri članih je ponovno dokazal svojo visoko formo Uršič Do- rainko. ki je pustil Celino za seboj kar za 4 sekunde, sledijo pa Nunčič, Hrastnik in Veber. Pri mladincih je postal društveni prvak Trobiš, ki je doma pod Celjsko kočo, sledita pa Arzen- šek in Kunej. Pri članicah je bila najboljša Be- lajeva, pri pionirjih pa Rom, Košič in Oberžan. Hokejisti so izkoristili v preteklem tednu zad- nji led za srečanje z B moštvom Ljubljane. Ce- ljani so presenetili z odlično igro zlasti v zad- nji tretjini, ko so povsem nadigrali nasprotnika. Rezultat 9:3 (1:1. 2:1, 6:1) za Celje. Prav dobro so se Celjani odrezali tudi na hokejskem tur- nirju slovenskih moštev na Jesenicah. Proti Ljubljani so podlegli le z 1:4 (0:2, 0:1, 1:1), zmagali pa so proti Papirničarju iz Vevč z 2:1 (1:0, 0:1, 1:0) in se tako revanžirali za poraz na slovenskem prvenstvu. Kegljači Betona in Kladivarja se še nadalje borijo v I. slovenski ligi. Beton je nastopil v Ljubljani proti istoimenskemu mS^tvu, kjer je doživel poraz, kegljači pa so le podrli za- dovoljivo število kegljev — 4684 (Zagore 752, Marinček 728, Robida 767, Motja 748. Lukež 751 in Vanovšek 838). Kladivar je na kegljišču Beto- na imel »črn dan«. Keglji niso padali . . . Doži- veli so krepak poraz proti Braniku in zbrali le 4418 podlih kegljev. (Rotar 747, Sedlar 730, Gerdina 704, Truglas 718, Hrastnik 749, Kara- djole 770.) Kladivar bo v zadnjem kolu težko nadoknadil potrebno število kegljev za obstanek v I. slovenski ligi in se bo po vsej verjelnosti moral seliti v slabšo grupo. KAKO BOMO TEKMOVALI V KROSU Zadnjič smo se seznanili z namenom množič- nega tekmovanja v krosu, danes pa poglejmo, kako bomo tekmovali. Vsekakor bo treba tudi pri vadbi in tekmovanju razdeliti udeležence po odgovarjajočih starostnih skupinah in na podlagi teh tudi izbrati dolžine posameznih prog. Tako bomo pri moških izbirali proge — za pionirje od 12 do 14 let od 800 do največ 1200 metrov, pri mladincih od 15 do 18 let 1500 do 2500 metrov, pri članih do 35 let 2000 do 5000 metrov in pri starejših 2000 do 4000 metrov. Pri ženskah so proge krajše: za pionirke od 12 do 14 let 400 do 600 metrov, za mladinke do 18 let 800 do 1200 metrov, pri članicah do 30 let 1000 do 2000 metrov in pri starejših od 800 do 1500 metrov. Takšne so pač določene skupine in razpon med posameznimi progami. 2e pri vadbi na šolah, društvih Partizan in tudi v športnih društvih imamo več ali manj razdelje- no vadbo po teh sknpinah. Zato bo treba pri- stopiti vadbi v okviru razreda, oddelka in po- dobno. Športna društva bodo organizirala vadbo za športnike po odgovarjajočih panogah. Izredno važna je tudi izbira terena. Za vadbo krosa ni nujno, da vedno iščemo terene po travnikih in gozdu. Tu lahko koristimo tudi terene, ki so v neposredni bližini šol, društev, delovnih ko- lektivov itd. — dvorišča, steze, parke, igrišča. Vsekakor je idealnejša vadba na mehkem te- renu, travniku, kjer se organizem toliko ne utruja. S časom je treba iskati težje terene, zlasti takšne, kjer imamo več terenskih oblik (jarke, prirodne ovire, neraven teren), ki za- htevajo večje napore, spremembo ritma dihanja, menjavanje koraka tid. Toliko za danes. Na kros se bomo ie povrnili, saj po svoji zdravstve- ni vrednosti to povsem zaslaži. Drobne iz naših krajev IZ DOBRNE Mladina v Dobrni si želi, da bi pred- vajali tudi mladinske filme. Upajo, da bodo naleteli na razumevanje pri od- govornih ljudeh. * V Dobrni vodijo profesorji in učitelji tečaj, na katerem bodo predelavali snov prve gimnazije v 156 urah. Po te- čaju bodo izpiti in kdo ga bo napravil, mu bo priznan prvi razred ginanazije. Obiskovalcev je preko 30. B. D. »RAZTRGANCI« NA ODRU V soboto in nedeljo je dramska sekcija Kul- turno prosvetnega društva »Kajuh« v Dobrni uprizorila Borovo dramo »Raztrganci« v režiji Matjana in Hostnikove. Igralci z režiserjema zaslužijo vso pohvalo. Dramska družina v Dobrni se je doslej po- stavila že z mnogimi kvaliteitnimi priredit- vami. Gostovala je tudi v mnogih drugih kra- jih. Najbolj se je odlikovala zadnja leta z Jurčičem in Finžgarjem. Dobiček je bil na- menjen za obnovo odra in za spomenik pad- lim borcem, ki ga bo organizacija ZB NOV postavila še letos. VESTI V KRATKEM Ali je povsod tako? Otroci radi hodijo v kino. Toda film vsekakor ni najboljše vzgojno sredstvo. Zato vsi gimnazijci napišejo kritiko o filmu, ki so ga videli. Ocenijo igralce, pri- zore ter povedo kaj jim je ugajalo in kaj ne. Tako se bodo dobrnski profesorji še bolj pri- bližali svojim učencem, predvsem pa prepre- čili »na črno« obiskovalce kina. 19. marca so odprli zdraviliški dom v Dobrni in s tem se je pričela letošnja sezona. Kljub slabemu vremenu, je prispelo že nekaj gostov. 8. APRIL BO ZA BRASLOVCE VELIK DAN Kot uvod v veliki dan je bila upri- zoritev dramske sekcije, ki je naštudi- rala »Glavni dobitek«. Pa ne začnimo kar z igrami. Prej še povejmo, da so Braslovče prijazen trg ob vznožju partizanskih Dobrovelj. Kul- turno prosvetna dejavnost po 1951. letu ni bila kdove kako velika. Migal je le Partizan, ki si je na republiškem tek- movanju že dvakrat priboril mesta med prvimi. Toda lani je pK>stalo tudi kulturno življenje bolj živahno. Igro Glavni do- bitek je režirala zelo dobro učiteljica Kolarjeva. Pravi, da rada dela, ker ji mladina rada pomaga. Da, tudi mladinska organizacija se je razgibala, odkar jo vodi sedmošolec Marovt. Na občnem zboru SZDL v nedelj so sklenili, da bodo še letos gradili vo-> dovod. 8. aprila bodo osnovali tudi kul- turno-umetniško društvo. Dramska sek- cija je že začela delati. 8. aprila bodo otvorili novo knjižnico in čitalnico. Okoliški kmetje so zanjo darovan že 300.000 dinarjev. Novih knjig so nabavili zal50.000 dinarjev. Da bodo Braslovčani imeli knjižnico in čitalnico, je nedvomno precejšnja zasluga šol- skega upravitelja tovariša Kolarja. Otvoritev knjižnice in čitalnice ter ustanovitev prosvetnega društva bodo pomembni dogodki za Braslovče. Upaj- mo, da se bo s tem povečala prosvetna dejavnost v Braslovčah in njegovi oko- lici. KOLEGIJI KMETIJSKIH STROKOVNJA- KOV PRI OBČINAH Svet za kmetijstvo pri okrajnem ljud- skem odboru je na zadnji seji raziprav- Ijal o možnostih ustanovitve kolegijev strokovnjakov pri občinskih iljudskiti odboriti v okraju. V teh kolegijiti bi so- delovali vsi strokovnjaki s področja kmetijstva ter obravnavali in dajali na- svete za kmetijsko pospeševalno služ- bo, ki bi se nato izvajala preko odse- kov kmetijskih zadrug na njihovem področju. POMEMBNO DELO ORGANIZACIJE RDECEGA KRI2A V SLOVENSKIH KONJICAH Organizacija Rdečega križa v Sloven- skih Konjicah je dokaj močna. Šteje 348 članov. Samo lani so pridobili okoli 70 novih članov. Organizacija je razen rednega dela lani uspešno vodila akcijo za oddajo krvi, zbiranje sadja in or- ganizirala tečaj o zdravstveni zaščiti kmečkih deklet. Dokaj uspešno je delo- val tudi podmladek RK na konjiški gimnaziji, v katerega je vključeno 364 članov. Lani v novembru je bil tudi tečaj za kmečka dekleta, katerega je obiskovalo 61 tečajnic. Uspehi tečaja so bili zelo zadovoljivi. V kratkem pa bo- do zaključili drugi letnik tega tečaja. Prav bi bilo, da bi tej organizaciji nu- dili večjo pomoč odbori SZDL ter da bi se v večjih vaseh ustanovili podod- bori Rdečega križa. Tako bi zajeli v organizacijo čim več ljudi s podeželja. OBJAVA Izpitna komisija pri Okrajnem ljudskem odbo- ru Celje za opravljanje izpitov uslužbencev fi- nančne stroke obvešča vse interesente, da bodo strokovni izpiti za zvanja računski režiser in davčni izvršitelj v času 16., 17. in 18. aprila 1956. Prijave sprejema personalni oddelek pri OLO Celje. OLO Celje Izpitna komisija za finančno stroko OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za razpis mesta upravnika razpisuje v smislu člena 90. Uredbe o ust. podjetij in obrti. (Ur. list FLRJ 51-53) MESTO UPRAVNIKA za obrt. podjetje »Krojaštvo« Šentjur pri Celjn Pogoji: Mojster krojaške stroke z vsaj petlet- no prakso in vsaj dvoletnim službovanjem na vodilnem položajn obrtnega podjetja te stroke. Prosilci naj vložijo predpisano kolkovano pro- šnjo z ustreznimi dokumenti do 1. aprila 1956 na Obč. LO Šentjur pri Celju. PUTNIK SLOVENIJA CELJE Vas vabi na naslednja potovanja: GRAZ — na spomladanski velesejem od 30. aprila do 8. maja 1956 z udobnim turističnim avtobusom. Prijave sprejemamo do vključno 10. aprila, cena 3.950 din. Nadalje prirejamo potovanja v Pariz, Rim, Benetke, Miinchen in Budimpešto. Obenem želimo obvestiti vse zainteresirane, da razpolagamo z lastnim udobnim, 35 sedež- nim turističnim avtobusom po zelo ugodni ceni. Vsa naročila za prevoze in ostale informacije v poslovalnici PUTNIK. VlSjI GRADBENI DELOVODJA s poobJastilom. Za nizke in visoke gradnje želi spremeniti službo. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Samostojent. REVNA ŠTUDENTKA je nedavno izgubila zlato broško — dragocen spomin na mater. Poštenega najditelja prosi, naj jo proti nagradi vrne na upravo lista. PRODAM novo žensko kolo. Kovinska 8. Celje. PRODAM vinograd (cepljen trs) z zidanico, 20 minut od postaje Lipoglav. Naslov v upravi lista. PRODAM mizarski rezkalni stroj (nedovršen) za 35.000 din. Njtslov v upravi lista. PRODAM decimalno tehtnico (300 kg) malo rab- ljeno in veliko stensko ogledalo. Žalec 4 (pri mostu). PRODAM dva lepa tapecirana (težka) fotelja, okroglo mizo (vse orehovo in politirano) ter tepih »BUHARA«, pripraven za pisarne (550 x X 275). PRODAM njivo 66 arov v Žalcu. Naslov v upravi lista. PRODAM kratek klavir. Kovač Viktor, Žalec 90. PRODAM stroj za obdelavo krompirja. Voga Martin, Slivnica. PRODAM novo kopalno kad ali zamenjam za kolo. Prelovnik, Polule 52. PRODAM dve parceli ob Ljubljanski cesti. Na- slov v upravi lista. PRODAM novo dvostanovanjsko hišo (1 ha zem- lje), sadovnjak, njivo in vrt v okolici Voj- nika. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno prvovrstne njive in kozolec pol ure od kolodvora. ;\aslov v u|)ravi lista. PRODAM novo gospodarsko poslopje 5 in pol hektarjev zemlje. Naslov v upravi lista. PRODAM v najlepšem delu Celja zazidljivo parcelo za gradnjo enodružinske hiše. Naslov ^ v upravi lista. KUPIM 6 m- hmeljsko sušilnico ali zamenjam za 4 m2. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritiklinamf (zaželena družina brez otrok). Trubarjeva 31 (Savinjski dvor). ZA.ME.NJAM dvosobno stanovanje s trosobnim v mestu. Gregorin, Celje, Dečkova blok B PRAZNO SOBO ali opremljeno išče ' solidna trgovska pomočnica. Plačam po dogovoru. Na- slov V upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 25. 3. 1956: dr. Fišer Jože, Celje. Gregor- čičeva ulica 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 23. marca ob 15: Miloš Mikeln: ATOM- SKE BOMBE NI VEC - IV. srednješolski abonma Sobota, 24. marca ob 20: Puškin-Trdeves: NE- SMRTNI DON JUAN - sobotni abonma in izven Nedelja, 25. marca ob 15,30:' Pnškin-Trevesi NESMRTNI DON JUAN - nedeljski abonma in izven Ponedeljek, 2. marca ob 14,30 in 20: Herman Wouk: ZADEVA CAINE - Gostovanje v Bre- žicah Torek, 27. marca ob 19: H*rnian Wouk: ZADE- VA CAINE — Gostovanje v Kostanjevici Sreda, 28. marca ob 14,30 in 20: Herman Wonk: ZADEVA CAINE - Gostovanje v Novem mestu Četrtek, 29. marca ob 15: Miloš Mikeln: ATOL- SKE BOMBE NI VEC - III. srednješolski abonma Petek, 50. marca ob 15: Herman Wouk: ZADE- VA CAINE — I. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 23. do 27. 3. 1956: »Kapetan Cary<, ameriški barvni film Od 28. do 31. ^. l<)56: »Škandal v Skurijuc, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18 in 20. Ob nedeljah ob 16. 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 23. do 27. 3. 1956: »Peter Pan«, ameriška barvna risanka Od 28. 3. do 3. 4. 1956: »Sejn«, ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. Ob ne- deljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. KINO Sindikalne podružnice Cinkarne predvaja v svoji dvorani 24 3. 1956 ob 18 in 20 ameriški Western film: »Handi« — Ob nedeljah ob 10 mladinski filmi. •VL ABONMA KONCERT BO V SREDO, 28. MARCA ob 20. uri v Narodnem domu. Na tem komornem večeru bodo izvajali člani Slovenske filharmonije: Dermelj, Prevoršek, Zalokar, Lobe- tova in pianist Marjan Lipovšek skladbe Pergo- lesija, Škerjanca, Dvoraka in Francka. Abonen- te prosimo, da poravnajo zadnji obrok plačila. Nedelja, 25. marca 15,15 IzbraPi ste — prisluhnite! 16,15 Domače novice, objave in reklame 18,00—23,00 Prenos sporeda RL Ponedeljek, 26. marca 17,00 Domače novice, objava in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Slovenski napevi 17,45 Skladbe sodobnih slovenskih avtorjev igra na klavir B. Rajhova 18,00—23,00 Prenos sporeda RL Torek, 27. marca 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Zabavne melodije igra orkester A. Kostclanetz 18,00—23,00 Prenos sporeda RL Sreda, 28. marca 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra tamburaški orkester Prosv. društva »Fr. Prešeren« iz Celja 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Nekaj melodij za vaše želje 18,00—23,00 Prenos sporeda RL Četrtek, 29. marca 17,00 Doniače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 Poje Pevsko društvo »Fr. Preše- ren« iz Celja 18,00—23,00 Prenos sporeda RL Petek, 30. marca 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje Komorni moški zbor iz Celja 17,30 Mladina in izbira poklica 17,40 Polke in valčke igra Gorenjski kvartet 18,00—23.00 Prenos sporeda RL Sobota, 31. marca 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,45 V trlčetrtinskem taktu 18,00-23,00 Prenos sporeda RL Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00—8,00 in od 11,00—23,00, vmes dnevno od 17,00—18,00 oddaja Radia Celje PRIJATELJ TUJIH KOLES 26-letni Kovač Vladimir, po poklicu železničar iz Radeč, je ukradel dvoje koles. Dne 22. 5. 1954 je Zupancu Ivanu iz veže njegovega stanovanja na Ljub- ljanski cesti v Celju vzel 15.000 dinar- jev vredno kolo, 13. aprila istega leta pa je z dvorišča Ljudske restavracije v Zidanškovi ulici ukradel kolo, last Vrtnarske šole v Celju. Obsojen je bil na 8 mesecev zapora. ZNAMENJE ZA ZAZNAMOVANJE LESA JE PONAREDIL 21-letni kmečki delavec Tomažič Ig- nac iz Ličnice pri Ločah je v jeseni leta 1954 naročil nekemu delavcu v To- varni kovanega orodja v Zrečah, naj mu naredijo logarsko kladivo z žigom PO-17 ter mu dal odtis tega žiga. De- lavci v tovarni so mu tako kladivo iz- delali. Tomažič je dal kladivo izdelati z namenom, da bi ga uporabil za za- znamovanje lesa. Zaradi kaznivega de- janja ponarejanja znamenj za zaznamo- vanje blaga je bil Tomažič obsojen na 2 meseca zapora. Sprejmemo KOMERCIALISTA (trgovskega zastopnika) Plača po dogovoru. — Naslov v upravi lista! Registracija motornih vozil za leto 1956 ' Po navodilih Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS in 8. čl. Pravilnika o re- gistraciji motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov za okraj Celje od 2. do vključno 24. aprila 1956. Komisija Tajništva za notranje zadeve Celje bo motorna vozila iz območja mesta Celja pregledovala na dvorišču Avtobusnega prometa v Kersnikovi ulici vsak delovni dan od 2. do vključno 9. aprila od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Za območja občin: V Laškem 10. aprila, v Žalcu 11. in 12 aprila, na Vranskem 13. aprila, v Vojniku 14. in 15. aprila do 12. ure, v Konjicah 15. aprila od 14. do 19. ure, v Šmarju 17. aprila, v Rogaški Slatini 18. aprila do 12. ure, v Kozjem od 13. do 16. ure in v Planini od 17. do 18. ure, v Štorah 19. aprila do 12. ure in v Šentjurju od 13. do 17. ure, v Šoštanju 20. in 21. aprila 1956. Naknadni tehnični pregledi motornih vozil bodo v Celju vsak četrtek od 9. do 12. ure. Navodila in tiskovine se dobijo na Tajništvu za notranje zadeve, Trg. V. kongresa št. 1, soba 4-11. Za tehnični pregled morajo biti pripeljana vozila očiščena in brezhibna. Ker evi- denčne tablice v tem letu ne bodo nove, prepleskajte stare in lepo uredite. Po 28. aprilu 1956 ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu motorna vozila, katerim ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja. Kdor vozila ne bo registriral, mora evidenčne tablice deponirati na TNZ Celje, Tre V. kongresa 1, soba 4-II. ^ ^ /z pisarne TNZ Celje PROJEKTIVNI ATELJE CELJE Mariborska cesta št. 71 — telefon št. 24-85 Izvršuje načrte za visoke, nizke in industrijske gradnje — Interijer — individualne stanovanjske hiše — gospodarske objekte — nudi pomoč pri sestavljanju investicijskih programov ZAHVALA Ob bridki »izgubi našega nepozabnega moža, očeta in starega očeta ČREMOŽNIK LOVRA vodje odv. pisarne v pokoju se iskreno zahvaljujemo dr. Podpečanu, primariju dr. Flajsu, dr. Rojniku, dr. Fijavžn in dr. Lesničarju za požrtvovalnost, katero so mu izkazovali v njegovi težki bolezni. Prav tako se zahvaljujemo bolniškemu in strežnemu osebju za skrb in nego ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so sočustvovali z nami ob tej težki izgubi. Družine: Čremožnik, Orešnik, Hrabalek