195
Poročamo —glosiramo
OB KNJIGI
TRINAJST SLOVENSKIH
SODOBNIH PESNIKOV
V decembru je založba Obzorja v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska poslala na knjižni trg knjigo Trinajst slovenskih sodobnih pesnikov v izboru in v italijanskem prevodu Jolke Milic in s kratkimi predstavitvami posameznih avtorjev, ki jih je za italijansko občinstvo pripravila v Trstu živeča italijanska pisateljica Valeria Sisto Co-
mar. Osemnajstega decembra je bila na sedežu italijanske tržaške ustanove Circolo della cultura e delle arti tiskovna konferenca s krajšim literarnim večerom iz lirike pesnikov, zastopanih v antologiji. Ob tej priložnosti je o knjigi spregovoril ugledni italijanski pisatelj Fulvio Tomizza, ki je številno občinstvo, slovensko in italijansko, presenetil s prizadevnim poskusom tematske in idejne razčlenitve slovenske sodobne lirike. Ker se nam zdi njegova sodba, tudi če odštejemo priložnostne
196
CZ.
vljudnosti, zanimiva tudi za Mrši krog naše javnosti, jo ob koncu tega zapisa objavljamo v slovenskem prevodu.
Knjiga Trinajst slovenskih sodobnih pesnikov je ie takoj ob svojem izidu zbudila v slovenski javnosti (v sredstvih obveščanja) večjo pozornost, kot smo je vajeni ob izidih drugih pesniških publikacij. Ta pozornost, zvečine polemična, je bila namenjena predvsem Jolki Milic in njenim uredniškim kriterijem, saj je na prvi pogled jasno, da v antologiji nekaj nepogrešljivih pesniških imen ni, pa tudi razmerja med pesniki, ki so v antologijo sprejeti, niso taka, kot jih poznamo iz sprotne literarne kritike in iz novejše literarne zgodovine, ki je že nekajkrat obravnavala in vrednotila tudi povojno obdobje.
V svojem kratkem uvodu je Jolka Milic brez zavijanj razložila kriterije, ki so jo vodili tako pri izboru kot pri prevajanju; med drugim pravi: ».. . Kar zadeva izbor avtorjev v pričujoči zbirki, je bil prevajalkin namen predvsem ta, da bi italijanskim bralcem predstavila slovensko poezijo, ne da bi se spuščala v osebno vrednotenje posameznih pesnikov. Zato bi se zaman spraševali, zakaj je v knjigi kako ime upoštevano, drugo pa ne. Mnogo je pesnikov nesporne veljave (Gregor Strniša, če naj omenim enega samega), ki tu niso zastopani, to pa se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker se prevajalka, vsaj za zdaj, ne čuti sposobno, da bi jih spodobno prevedla. Zato jih je raje izpustila, kot da bi jih literarno zmasakrirala .. .«
Izhodišča so torej jasna in težko je z njimi polemizirati, čeprav resnica najbrž ostaja zunaj naše (morebitne) jeze in prevajalkine dobre volje: če so nekateri pomembni pesniki izpuščeni, je najbrž osiromašena tudi podoba v knjigi predstavljene slovenske poezije. In
če modrujemo še naprej: če italijanski bralci sprejemajo s priznanjem in morda celo presenečenjem poezijo, kakršna se jim ponuja v knjigi Trinajst slovenskih sodobnih pesnikov, lahko domnevamo, da bi bil ta vtis še globlji, če bi nekatera imena vendarle ne izpadla, če bi torej prevajalka vendarle premagala v sebi strah in strokovno skromnost ter poskušala prevesti vsaj nekatera izmed njih. Ta misel se nam vsiljuje še zlasti zato, ker so prevodi, ki jih lahko prebiramo v tej knjigi, resnično dobri, kar smo lahko pred nedavnim ugotovili že pri Kosovelu, ki ga je prav Jolka Milic predstavila kvalitetno in živo.
Knjiga je torej odlična priložnost, da sproži med nami staro pravdo o oslovi senci, kajti prevajalski delež Jolke Milic je nesporen, uredniški pa — milo rečeno — polemičen. Krivični bi bili do Jolke Milic, ko bi zaradi izbora zamolčali njen napor in uspeh pri prevodih; krivični do slovenske sodobne poezije, če bi zaradi dobrih prevodov zamolčali spornost njenega uredniškega izziva. Sledove v obe smeri pa smo lahko opazili v prvih odmevih na to vznemirljivo knjigo.
In še temeljni podatek o knjigi: vanjo sprejeti pesniki in v oklepaju število njihovih pesmi (v slovenščini in v italijanskem prevodu): Edvard Kocbek (10), Jože Udovič (10), France Filipič (14), Ivan Minatti (7), Ciril Zlobec (8), Branko Hofman (22), Kajetan Kovic (9), France Forstnerič (7), Saša Vegri (20), Ervin Fritz (11), Tone Kuntner (16), Marko Kravos (16), Milan De-kleva (celotna zbirka Mushi Mushi).
Kakorkoli že: (tudi) tako urejena knjiga je ob prvem srečanju z italijanskim občinstvom zbudila razveseljivo pozornost, o čemer priča tudi predstavitvena beseda pisatelja Fulvia To-mizza.
CZ.