Štev. 2.
V Kamniku, dne 3. avgusta 1935
Cena Din 1*—
KAMNIČAN
Izhaja ob priliki obrtne razstave za srez Kamnik v Kamniku, združeno s nKamniškim tednom"
Dolžnosti obrtništva  in občinsfva
Mnogo besed je bilo že napisanih, tiskanih in izrečenih o našem obrtni-štvu in njegovem težkem položaju, zla-sti v zadnjem desetletju. Pravega zdra-vila za ozdravljenje teli obupnih raz-mer pa našemu obrtniku doslej skoraj da še ni nihče povedal, če mu ga je pa pokazal in nasvetoval, 8O ti pametni in zdravi predlogi na pristojnih mestib "dosledno naleteli na gluha ušesa in vse-ga obsojanja vredno nerazumevanje. Sraatramo za potrebno, da o priliki letošnje javne razstave vsega obrtništva v kamniškem srezu obudimo nekaj res-nih misli, ki so bile že ponovno pretre-sane ob raznih priložnostih, pa žal pre-zgodaj tudi pozabljene.
Obrtništvo in obrtniški stan ne bosta postala tako važen činitelj v našf.m go-spodarskem življenju, kakršen bi po svojem pomenu morala in mogla biti, vse dotlej, dokler obrtniki sami ne bo-do spoznali, da je nadvse potrebno, da se sleherni obrtnik odvadi svojib mno-gih slabih navad, kakor tudi napačnib delovnib metod in zgrešenega mnenja o najrazličnejših življenjskib vpraša-njih, obenem pa da se v vsem svojem delu in ravnanju drži dosledno, moško in značajno temeljnih načel dobrega jugoslovanakega obrtnika. Ta načela so v glavnem naslednja:
Stanovska zavednost. Prva misel vsa-kega obtnika mora biti, da je člen ene obrtniške skupiiosti, ene abrtniške dnižine, da so mu vsi ostali obrtniki zvesti in iskreni tovariši ter prijatelji in da so njegove skrbi in interesi ist(j-vetni s skrbmi in interesi vseh ostalili obrtnikov. Ob sleberni priložnosti mo-ra zavaden obrtnik dvigati ugled in do-bf.i glas svojega stanu ter ustvarjati do-bro razpoloženje in zaupanje za svoj ftan med ostalimi sodržavljani.
Medsebojna obrtniška solidarnost bodi druga temeljna čednost vsakega obrtnika. S solidarnim nastopanjem za obrtniške pravice bodo z labkoto do-eegljivi zaželjeni uspehi in izboljšanje obupnega položaja,   z medsebojno po-
močjo bodo kmalu pregnani ("rni obla-ki gmotnib težav in brezposelnosti, z roko v roki pa bodo obrtniki tudi v bo-doče uspešno kljubovali vsem težavam, pred vsem pa vsestransko ubijajoči konkurenci tuje veleindustrije.
Kamnik:  Glavni trg
Prldobivanje stalnih odjemalcev naj ne bo ena zadnjih skrbi dobrega obrt-nika, ker pač ni nobencga dvoma o tem, kaj drži vsakega obrtnika na no-gah, zlasti še v današnjih dneh. Dobre in stalne odjemalce pa si pridobi obrt-nik le, 8 solidnostjo, ličnostjo in dovr-šeno izdelavo svojih izdelkov, z njih sodobnim izpopolnjevanjem in pa z uljudnim, dostojnim občevanjem s strankami. Kupec mora biti v vsakem pogledu zadovoljen — to naj bo svelo načelo slehemega obrtnika.
Posebno in precej kočljivo poglavje v življenju našega obrtnika pa je neln-
jalna konkurenca, čeprav jo skuša V8ak prikrivati in tajiti, kolikor se le da. Medsebojno umazano konkuriranje je nedvoimno eno izmed največjih slabosti in nesreč, pod katerih šibo danes obrt-nik povsem brez potrebe in noroglavo trpi. Tega madeža, ki vodi k popolne-mu upropasčenju obrtniškega stanu m ugleda, se mora zaveden slovenski' obrt-nik rimprej in za vekomaj iznebiti.
Neizpodbitno je tudi dejstvo, da mo-ra naše obrtništvo živo stremeti za čim popolnejšo strokovno in splošno iz-obrazbo. Daleč za najmi je že čas, ko je zadostovalo, da se je obrtnik zgolj iz-učil svoje obrti, da pa ni vsaki na-daljnji izobrazbi in izpopolnjevanju posveeal niti najmanjae pozornosti. So-doben iii napreden obrtnik mora biti mimo svojega strokovnega znanja čim-bolj vpeljan v svoje dolžnosti in svoje piavice, ki jib ima v svojem gospodar-skem delu in v družabnem življenju vobče. S pomočjo svojib strokovnih in prosvetnib organizacij naj se naše obrt-aištvo vzgaja k popolnosti tako kot obrtnik, kakor tudi kot vzoren člen člo-veške družbe.
Gospodarsko slabemu položaju, v katerem se že dalje časa nabaja, bo na-še obrtništvo moglo storiti konec le z dobro premišljeno in skrbno preraču-nano gospodarsko okrepitvijo in osa-mosvojitvijo našega obrlnika. Z usta-navljanjem lastnib obrtniškib branilnib in kreditnih zadrug se bodo naši obrt-niki otresli raznib izmozgavalcev, pi-javk in izkoriščevalcev, ki s pretirani-mi obrestmi in prisilnim izterjevanjem posojil sistematično in brezsrčno ubi-jajo vsak napredek in celotni obrtniški stan. Če bi se jugoslovanski obrtniki, ki jih je nad 200.000, tako osamosvojili in bi vsak prihranil v svoji Iiranilni za-drugi vsak teden le 2 Din, bi se vsako leto nabralo najmanj po 25 milijonov dinarjev razpoložljivega lastnega kapi-tala za podeljevanje cenenih obrtniških kreditov.
Največjo skrb in pozornost mora na-še obrtništvo posvečati dobri in pravil-ni vzgoji obrtniškega naraščaja. Kar smo malo prej rekli o izobrazbi moj-stra-obrtnika, isto velja v celoti tudi za pomočnike in vajence. Vedno bolj na-predujoče obrtno-nadaljevalno ter še specialno strokovno šolstvo nam danes že v zadostni meri omogoča vzgajanje prvovrstnega obrtniškega naraščaja, k čemur morajo seveda doprinesti tako v delavnici, kakor tudi v šoli in izven nje levji delež predvsem mojstri sami in pa redki požrtvovalni, tihi prijatelji naše obrtniške mladine. Strokovna popol-nost in izvežbanost obrtniškega narašča-ja,   združena z resnično ljubeznijo  do
združeni z dobro pripravljenim y>KAM-NIŠKIM TEDNOM«, pred kupujoče občinstvo skromno, vendar pa z jasnim čelom in z iskreno željo, da se jim bi posrečilo s svojim znanjem, izvežba-nostjo in z razumevanjem pravilnega izvrševanje raznih življenjskih nalog do-kazati, da so možje na mestu, in sicer prav v vsakem pogledu.
Ni to bučna reklama, kakršne se po-6lužuje velekapital, ko iznaša svoje in-dustrijske izdelke pred množice kupu-jočega občinstva, temveč je le čist izraz obrtniške delavnosti. Prav zato, ker sta obrtniška delavnost in pridnost tudi doslej povsod in vedno naleteli na raz-umevanje   kupujočega   občinstva   tudi
Del današnjega odbora »Obrtnega   društva   za   srez   Kamnik«
stroke, je obenem tudi ogledalo stro-kovnega znanja mojstra - obrtnika sa-mega.
Do lepšega življenja in do trdne pod-lage za srečnejšo, varnejšo bodočnost pomagajo obrtniku tudi pravilno raz-umevanje pomena zdrave, smiselne re-klame, polna zavest vseh dolžnosti obrt-nika napram narodu in državi ter dolž-nosti napram obrtniškim ustanovam in organizacijam. To je troje izredno važ-nih poglavij iz življenja po napredku in srečnejši bodočnosti stremečega obrtni-ka, vendar pa mislimo, da jih spričo skromno odmerjenega prostora ni po-trebno tukaj podrobnejše razlagati in utemeljevati.
Zares je že eas, da si obrtnik s pol-nim zaupanjem v svojo delavnost in lastno moč čvrsto utare pot k napredku in k lepšemu življenju aebe in svojih naslednikov, da zavrže stare delovne metode proizvodnje in ponudbe, da o-8voji moderen način pojmovanja uspeš-ne reklame ter da predvsem poudari eo-lidnost svojega dela kot delovna celota in ne kot posameznik. Naši obrtniki stopajo na svoji letošnji veliki razstavi,
brez vsiljive reklame, upamo, da se nam bo posrečilo pospešiti svoje delo-vanje s skupnim nastopom, da tako po-stanemo krepkejši, sposobnejši in bor-benejši, da z vsemi zakonitimi sredstvi ohranimo sebe in svoje ter da postane tako naša delavnost še večja in moč-nejša.
Samopomoč in skromnost sta zvezdi-vodnici vsakega napredka in tem nače-lom je bil naš obrtniški stan doslej ved-no zvest. Zato se oprimimo, zavedajoči se svojih zdravih, čvrstih rok, še tesne-je poštenih skupnih idej in dobre volje, da tako čimprej dospemo do končnega srečnega cilja.
Naše geslo: »Temelj narodnega bla-gostanja je močan obrtniški stan!« — naj vzpodbuja slebernega rodoljuba k odjemu le domačih obrtniških izdelkov in tako poživi splošno voljo za zaposlit-vijo domačih obrtniških delovnih moči, ki bodo s svojo pridnostjo in solidnim, poštenim delom znale povsem zadovo-ljiti življenjske potrebe prav vsakogar.
Zatorej:
»SVOJI K SVOJIM!« in »KUPUJMO  LE  DOMAČE  BLAGO!«
0 mestof
(Iz »Popevčic za domačo rabo«)
0 mesto v varnem zavetju!
O mesto v okrilju gord!
0 mesto lepote in greha!
0 mesto, kjer sem doma!
S prešerno hudobnostjo včasih
se spomnim nekdanjih prigod,
kako smo junačili tdkrat,
plen mladih, razvratnih usod.
Zdaj sivi so dnevi.  Življenje
pritiska človeka zdaj k tlom,
kar Kriza se je naselila
nam v srca in v glave in v dnm.
Bedaki so zdaj gospodarji,
kar modreci modro molče,
In strune molčijo, kar kvante
politične drzko vrešče,
Pa kakšne politične kvante!
Obvaruj v bodoče, Gospod,
prehude človeške norosti
ubogi slovenski naš rod!
No, kaj bi! Jaz krenem tja gori,
kjer tvoji snežniki stoje,
o mesto! V njih sapi ledeni
se znova izleči srce.
In spet poživi, pomladi se
po žilah tegobna vsa kri,
spet z ritmom ponosnim in smelim
Bodočnost duhd opoji.
0 kamniške sape in burje
in solnce in voda in mir!
Vsi tvoji gozdovi, o Kamnik,
so misli najtajnejših vir.
Pozdravljene, Zaprice, Žale
in sveta Kalvarija ti —
čeprav se za svetim ti hrbtom
kaj rado včasih greši —
pozdravljeni, dragi rojaki!
Kaj hočemo?  Grešni smo vsi.
Modreci smo in bedaki,
kakor pač kri nam veli.
Fran Albrechi
¦•i
Stayn - Kamnik.
Do druge polovice 13. stoletja so nazivali naše mesto skoro izključno le — Stein oz. Stayn. Iz 1. 1271. pa nam je ohranjeno pismo, v katerem stoji, da je bil tega leta češki kralj Otokar  »in   Kamnioh«.
Tako piše tudi kranjski zgodovinar Dimitz v svoji knjigi (Geschichte Krains III. str. 329), da je 1. 1592. zaukazal papež Klemen VIII. patrijarhu oglejskemu in nadškofu solnogra-škcmu, naj pregledata zanemarjene cerkve po nadvojvodskih deželah. Patrijarh je v to do-ločil kot svojega namestnika Frančiška Barba-ro, poznejšega patrijarha. Barbaro je dospel 1. 1593. v »Kamineg«, poglaviten kraj metl Dravo in Savo, sklical duhovnike in pp oprav-ljeni sv. maši opominjal, da odpravijo razvade in   poboljšajo   življenje   izročenih   duš.
V pismu z dne 12. februarja 1622. 1., s ka-terim se dovoljuje župnija v Železnikih, stoji ime Krištofa Planka, arhidijakona Gorenjske in  župnika  »in  Camnigh«.
Tako je bilo slovensko ime našega raesta že v tistih časih v rabi, le pravopis je bil raz-Iičen.
Tu  pij  krasoto,  ki  se ti  odklepa!
Na  svetu  mine  vse,  umetnost,  slava,   moč —
priroda  le  ostane  večno  lepa.
Anton  Medvedl
Spored prireditev za časa obrtne razstave in ,,Kamniškega tedna" (3. VIII. do 18. VIII. 1935)
3.  VIII. Od 19. do 20. ure na predvečer otvoritve obrtne razstave, razstave na-rodnih noš in raznih starinskih zani-mivosti, promenadni koncert Mestne godbe na Glavnem trgu. — Ob 20.30 »lavnostna   predatava   v   kopališkem parku: »Roknvnjači«; priredi Narod-na  čitalnica v Kamniku  s sodelova-njem   Kamniškega   salomkega   orke-stra, pomnoženega z godbeniki Mest-ne godbe in pevci Prvega slovenske-ga pevskega društva' »Lira«.
4.   VIII.:   Ob   10.   slavnostna   otvoritev obrtne  razstave  v  prostorih  državne osnovne  Šole.   Pozdravi, otvoritev in ogled   razstavnih   prostorov.   —   Ob 11.30   v   dvorani   Narodne   čitalnice otvoritev   razstave   nc^rodnih   noš   in vezenin   iz   čitalnične ^garderobe   ter raznih starinskih predmetov iz obrt-ne strake prejšnjih stoletij. — Ob 15. plavalne  tekme  »S.   K.  Kamnika«  v mestnem  kopališču, združene s kon-certom Mestne godbe. — Ob 20.30 v kinodvorani   Gasilskega   doma   slav-nostno predvajanje krasnega zvočne-ga velefilma »Pesem z neba«, v kate-rem nastopata v glavnih vlogah slav-ni  tenorist  Jan  Kiepura in nebeška Martha Eggerth.
6.  VIII. Ob 18. velika gasilska vaja vseh okoliških   gasilskih   čet  na   Glavnem trgu.
7.   VIII.   Ob   20.   promenadni   koncert Mestne godbe na Glavnem trgu.
8.  VIII. Ob 20. priredi teškoatletska sek-cija S. K. Kamnika na Glavnem trgu svoj nastop s sodelovanjem S. K. Ili-rije in S. K. Slovana iz Ljubljane ter S. K. Šparte iz Zagreba.
9.  VII [. Celodnevni avtobusni izlet vseb gostov v Kamnisko Bistrico.
10.  VIII. Ob 20.30 koncert I. slov. pev-skega društva »Lire«. v sokolski telo-vadnici. Na sporedu moški in mešani zbor ter soli in orkester.
11.  VIII. Ob 9. tenis-tekme med tenis-sekcijama   S.   K.   Domžale   in   S.   K. Kamnika ter ostalimi gosti na tenis-igrišču. — Ob 15.30 se vrši nogomet-na tekma S. K. Kamnika   z   znanini ljubljanskim S. K. Ilirijo na igrišču. Po tekmi, t; j. ob ca.  16. uri velika vrtna   veselica   v   Mestnem   parku   z vsakovrstnim in obsežnim sporedom.
12.  VIII. Popoldanski avtobusni izlet v Kamniško Bistrico.
14.    VIII.    priredi    Sokolsko    društvo Kamnik svoj  letni javni nastop:  ob 19.30   zbirališče   članstva   pred   glav-nim  kolodvorom;   ob  19.45  povorka skozi mesto na letno telovadišče pri barutani, kjer bo ob 20.30 telovadni nastop   vseh   oddelkov.   —   Sodeluje kamniška Mestna godba.
15.  VIII.   Ob 20.30 koncert delavskega pevskega društva ¦»Solidarnost« v ki-no dvorani gasilskega doma. Nastopi moški in mladinski zbor.
16.   VIII.   Ob  19.  koncert Kamniškega salonskega orkestra.
17.  VIII. (Vj    0.   r*".*::/       '¦     \  ^ssJ
18.  VIII. na zadnji dan razstave prosla-vi   Obrtno   društvo   za   srez   Kamnik 15 letnico   svojega   obstoja.    Ob   10. slavnostni občni zbor in ob 11. veli-ko zborovanje vseh obrtnikov v Ga-silskem   domu.   Popoldne   zaključna vrtna veselica v Mestnem parku s pe-strim eporedom.   Vstopnina na vese-lico 2.— Din. — Vstopnice za obisk razstave so po 2.— Din in jih je tre-ba hraniti, ker bodo na veselici izžrc-bane in nagrajene.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
»Ali  si   žo   doživel   kakšno   železniško  nesre-
c"o?«
»Da — nekoč, ko sem se vozil skozi predor in namestu hčere poljuliil  starcga.«          R.
MIGRENA
Kadinal Mazarin se je nekega dne prijavil pri Ludoviku XIV. Odgovorili so mu, da ga kralj na žalost ne more sprejeti, ker ima mi-greno.
Drugi dan se je kardinal ponovno prijavil za avdijenco. To pot ga je kralj sprejel.
»Migrena je že šla,« je dobrovoljno raenil vladar.
»l)a, videl sem jo,« je odvrnil Mazarin, ne da l>i bil Irenil z očmi. »Nenavadno lepe plave lase je imela in niodro obleko.«         Rihar.
Kamniku
Kamnik! Ustvaril te je Bog, ko je bil menda najboljše volje! S tvojimi na-ravnimi krasotami se lahko ponosno imenuješ bieer naše ožje domovine. Ob-robljajo te proti severu, vzhodu in za-hodu mični grički, katere čuvajo v ozadju mogočni hribi in veličastni or-jaki naših Kamniških planin. Proti ju-gu pa se razteza prijazna ravnica zele-nih travnikov in zlatib žitnili polj. Ni čuda, da so te že v davnih easih obisko-vali takratni mogotci, da si cvetel in užival sloves na daleč — le doma ne! Zal ženin, ki se ni zavedal in se še sedaj ne zaveda svoje lepote.
Hude nesreče so te zadele, da si obn-božal, da je bila tvoja obleka že precej razcapana, tvoje obličje pa je ostalo le-po in krasno kot nekdaj.
Ljubitelji lepe narave, vode, sonca in zraka so te obiskovali v precejšnjem številu do 'svetovnega klanja. Petični Ijudje z Dunaja, iz Gradca, Trsta, Za-greba, Ljubljane in drugih krajev so se divili tvojim krasotam, si utrjevali s kristalno - čisto vodo Bistrice svoje zdravje, ter okrepljeni in ozdravljeni zapuščali, pa se zopet vračali. Strašna leta svetovne morije si bil zavetišče ra-njenim in bolnim junakom bojnih po-Ijan; irtarsikak z bolečinami prežet vzdih si slišal in marsikaterega je tvoja zemlja ljubeče sprejela v svoje okri-lje. — Morije je bilo po dolgib letih konec. — Zasijala je tudi Tebi zlata zarja svobode — v svobodni državi ju-goslovanski. Lepo in dostojno, s svetim navdušenjem si proslavil nastop svobo-de, čeravno so se vile dolge in nepre-gledne, lačne in sovražne množice raz-nih narodov ekozi tvoje žile iz bojnib poljan v svoje domove. Tudi to si sreč-no prestal, saj so te čuvali in varovali poleg domačib fantov še bratje Srbi-ujetniki naših neprijateljev in tlačite-ljev, ki so takrat ostali med nami, če-ravno že 8 let niso videli svojih domov in svojih ljubih .. .
V vihravih povojnih letih si skoro neobiskan sameval in sanjal o boljši in lepši bodočnosti!
Počasi, a dosledno, so se tvoje sauje jele uresničevati. Vsako leto zaznamu-ješ večji obisk, napreduješ, si poprav-ljaš in izpopolnjuješ svojo obleko tako,
FRAN KRATNAR, predsednih  občine  Kamnik
da je tvoj obraz čimdalje lepši, prijaz-nejši, prikupljivejši. In ko bo tvoja obleka v vseh ozirib brezbibna in zli-kana, tedaj, moj Ijubi Kamnik, boš lab-ko zopet srečen in bogat in spoštovan!
Po tvojih lepih cestah in potih, po tvojih stevilnih gozdnih spreliajalisčili in logih se bodo razgrinjale množice tvojih prijateljev, ki bodo pribajali uživat tvoj gorski zrak, obfudovat tvo-je lepote, si utrjevat telo in dušo za na-daljnji trdi življenjski boj.
Usliši me Bog, da bi bilo to čimprej, da se bom labko tudi jaz veselil s teboj!
Pozdravljen,  moj   rodni   Kamnik! Fr. Kratnar.
Veliki oltar v Mekinjah
Med največje umetnostne zaklade naše slovenske' domovine, ne samo kamniške neposredne okolice, spada veliki oltar v nekdanji samostanski cer-kvi v Mekinjab. Kakor pričata letnica 1720 na platformi pred menzo in letni-ca 1719. na sliki vnebovzetja Marije, je bil izdelan okrog 1. 1720. Izrezljan je iz lesa. Izborno se mu prilega elegantna temnorjava barva arhitekture, s katero se v resnično monumentalni in nepopis-ni učinek veže zlato živahnih figur. 01-tarna arhitektura obstoja iz pritličnega
podstavka, pred katerim stoji oltarna miza s tabernakljem, narejenim po isti delavnici kakor nastavek, od svedrastih in gladkih stebrov obdanega okvira s sliko vnebovzetja Marije in od balda-hina, ki krasi vrh oltarja in pokriva ki-parsko skupino sv. Trojice. Ob straneb te skupine stojita kipa sv. Janeza Krst-nika in sv. Janeza Evangelista; ob ste-brib spodaj pa stoje velike postave sv. Frančiška in sv. Klare, sv. Petra in Pav-la. Te, na prvi pogled okorne kipe pre-veva povišano notranje življenje, ki se
javlja v zanešenem gibu sv. Frančiška, ki se ozira v Križanega, ali sv. Klart-, ki zaupno dviga monštranco, najbolj pa v postavi sv. Pavla na desni, ki je povesil knjigo in se poln notranjega zavzetja obrnil proti sredini/ Povišano duševno gibanje, ki se javlja v kretnjah podob, se prenaša celo na oblekp, ki v nepreglednih, burno nagnbanih skla-dib pokriva telesa.
Pozomosti vredna je tudi slika, ki jo je kot eno največjih kompozicij tistega časa v nasib kra-jih naslikal slikar F. M. Strauss v Slovenjgradcu. Škoda le, da jo je brezobzirna roka v 19. st. občut-tio preslikala. Kljub temu pa radi svo--je živabne razgibanosti še dobro izpo-polnjuje lepotni okvir celotnega zami-sla. Z veliko ljubeznijo je bil izrezljan posebno tabernakelj, katerega krase kipci angelov z orodji Kristusovega trp-Ijenja, dolbino, kjer se izpostavl]a sv. Rešnje Telo, pa polnijo oblaki s krila-timi angeljskimi glavicami.
Mekinjski oltar je največje delo ne-znane podobarsk? delavnice prvih de-setletij 18. stol. Ver jetno je, da je to de-lavnica fraiičiškanskili fratrov, ki je imela svoje središre bržkone v Ljublja-ni in ki je, kakor poroča kronika, iz-rezljala oltarje v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Te oltarje so v 19. stoletjn po veeini odstrauili ali predelali, kar je na veliko škodo umetnostni posesti Kamnika. Nekdanji veliki oltar se na-liaja sedaj v Lokah v Tuhinjski dolini. Dela te delavnice sem zasledil tudi pri frančiškanili v Ljubljani, v Dvoru pri Polhovem gradcu, na Trsatu in celo v Senju. Največje in najpomembnejše delo med vsemi pa je mekinjeki oltar. Konservator France Stele
600 let pred Kristusom
Gršfci pesnik Theognis, ki je živel v Megari pri Korintu v 6. stoletju pred Kr. r., nam priča v svojih pesmih, da so se že takrat Ijudje ženili zavoljo denarja, a ne le moški, tudi   ženske.
Theognis je bil žc takrat prepričan, da na tak način ni mogoče oplemeniti naroda. Zato svetuje, naj se pri sklepanju zakona ozira raj-^i na medsebojno nagnenje, zdravje in moč; ker le  tako bo  mogoč  zdrav naraščaj.
Pesnikove nauke so stari Grki uvaževali tu-di pri vzgoji mladine. — Naj veljajo še za nas!
BOTANIK V KAMNIŠKIH PLANINAH
—   Danes   imam   pa   srcčo!   Že   drugič  sem našel rastlino, ki sploh ne raste v tem pasu. —
PRI CIGANKI
—  Gospod!  Vedno vas zalezuje in nadleguje neka dania. —
—  Res!  — Šivilja moje žene. —
V  ŠOLI
Učitelj:  »No kaj  si predstavljatc pod narav-nini  mostom  Predasljem?« Včenec:   »Bistrico!«
Kamnicani v liieraturi in umetnosti
Najbrž bo precej resnice v domnevi, da pokrajina, kjer so se rodili veliki duhovi, igra moeno in pomembno vlo-go pri razvoju in klesanju teh velikili duhov. Seme, ki ga jim je pri rojstvu uarava položila v srce in glavo, se od-pre že v najnežnejši dobi in klije neza-vedno pod vtisi, ki jili prejema od ne-posredne okolice. Seme se razvija dalje in dalje in se korenini vedrio silneje v bistrega duha in mu vtiska vedno izra-zitejši pečat, ki ostane vtisnjen v duhu prav do konca.
Pri oblikovanju umetniške duše je narava velika pomočnica. Smer pri ob-likovanju pa daje le tista narava, ki je vsadila v umetnika-otroka talent. Zato ni čudno, da opažamo pri umetnikih toliko barvitosti, ki so sicer jako pisa-ne, a se kljub šarenosti da pri vsakem unietniku izluščiti osnovni ton, ki ni nič drugega nega jasni in precimi od-sev njegove ožje domovine. Vse to lahko najdemo tudi pri literatih in umetni-kib, ki jib je rodila širna kamniška pokrajina in Kamnik sam, a reči mora-mo, da vse to izseva pri kamniškib umetnikih veliko izrazitejše in barvi-tejše, nego pri umetnikih, rojenib v dragih krajib. Pečat, ki ga kaže posa-mezni dub, izišel iz Kamnika, je bolj odkrit in jasen ter mnogovrstnejši, kar pa ni nič cudhega, ako pomislimo, da je narava, oklepajoča tihi Kamnik, v svojem sestavu tako rrmogovrstna in sa-ma v sebi tako skladna, kakor morda nikjer drugod po slovenski deželi. To skladnost, to mnogovrstnost, to kamni-ško pristnost labko najdemo že na prvi pogled v   delib kamniških umetnikov,
pa najsi so bili že pesniki, pisatelji ali slikarji, pa najsi so že zastopali to ali ono strujo.
Preveliko je število onih mož, ki 90 se rotlili v Kamniku in jih je radi nji-hovega dela sprejela literarna ali umet-nostna zgodovina v svoje sestavne knji-ge, da. bi mogel človek na skopo odmer-jenih straneh »Kamničana« opisati le količkaj površen pregled in pri vsakem izluščiti vsaj košček tega, kar je prist-110 kamniškega. Vsekako pa bi bila po-drobno in sistematično obdelana študi-ja o kamniških slavnih možeh, njiho-vili tlelili in njihovem notranjem živ-Ijenju jako zanimiva in pisana in bi nani slikovito orisala Kamnik in nje-ga okoliš y iiajsvetlejšib barvah in či-sti svetlobi.
V zgodovini slovenske književiiosti so pojavi Kamnik leta 1744, a v zgodo-vini tiaše glasbe je znan že skoro sto let ptej, kajti leta 1679. je bil rojen v Kamniku M i h a e 1 Omersa, ki je umrl na Igu kot duhovnik in je bil v tedanjih časih jako čislan komponist. Tudi kamniški učitelj in pevovodja J a k o b Z u p a n, ki je umrl 1. 1782., ;e bi] sloveč skladatelj, kateri je med drugimi napevi zložil tudi p r v o slo-vensko opero   »B e 1 i n«.
Dasi je že 1. 1670., kakor zatrjuje o. Pohlin (v Biblioth. Carnioliae str. 48), Kamničan Jakob Škerl, po doma-če Škarliha iz Jezusovega reda, pridi-gar v stolni cerkvi v Ljubljani, dal na svetlo bukvice, katere so potem v slo-venskem jeziku večkrat izdali, se je še-lez Jurijem Japljem (1744 — 1807), doktorjem sv. pisma in izvolje-
nim škofom tržaškim, rojenim Kamni-canom, uvedel Kamnik v slovensko li-teraturo. Bil je pesnik in prevajatelj, a njegova največja zasluga je, da je 8 pomočjo Blaža Kumerdeja prevel ce-lotno sveto pismo. Bil je to prvi slo-venski katoliški prevod svetega pisma, katoliški duhovniki so se morali do te-daj posluževati edinole protestantskib izdaj. Japljev prevod se lahko meri, kar se jezika tiče, z znano Dalmatinovo »Biblijo«.
V  Kamniku je  moralo  torej  vladati že  v  prejšnjih   stoletjih   živahno  pro-svetno življenje, o katerem pa nimamo natančnejših podatkov. To življenje pa ge je stopnjevalo in je bilo v preteklem stoletju uprav živahno. Tu je bival in služil kot koncipient pri dr. Valentinu Prevcu tri leta pesnik   Simon   Jen-k o,  ki je zasnoval tu niz najlepših pe-smi, ki jih pa zaradi bolezni in prehi- ' tre  smrti   ni   mogel   izdelati.    Preteklo stoletje   bo    pač   blestelo  v   kamniški zgodovini.  Saj so se v teh letih rodili v njem duhovi,  ki  so  posegli globoko v slovensko slovstvo in so izorali v slo-venskem  življenju  globoke brazde.
V  najbližji okolici, v Podgorju je bil rojen leta  1826.   Luka   S v e t e c,   ki se   je  v  poznejših  letih   odlikoval   kot dober pesnik in pisatelj in tudi kot iz-vrsten jezikoslovec. A veliki so bili tu-di njegovi uspehi, ki jih je kot odličen politik  dosegel  za  slovenske  kraje.   U-mrl  je  kot  obče  spoštovan  notar  leta 1921.  v  visoki   starosti  v   Litiji.    Tudi njegov ožji rojak   Josip   Ogrinec (1844 — 1879)  se je uspešno udejstvo-val v slovenski literaturi kot dramatik
Uresničene sanje
(Po starih zapiskih Kamniške podruž-nice S. P. D. priobčil dr. K. J.)
Podružnica v Kamniku je bila ust.i-novljena že leta 1893. kot najprva po-družnica slovenskega planinskega dru-štva.
Že takoj po svoji ustanovitvi se je za-oela baviti z mislijo, da na Kamniškem sedlu jjostavi svojo kočo, toda šele leta 1902. — v desetem društvenem letu — je storil odbor potrebne korake, sesta-vil načrte, nabral nekaj denarja, dobil od meščanske korporacije potrebni les in dovoljenje za stavbo in na občnem zboru, ki se je vršil dne 28. febru-arja 1. 1903., z veseljem poročal, da je gradnja koče zasigurana in da se bo v kratkem začelo z delom. Takrat je bil tajnik podružnice navdušeni planinec in turist Kos Miha, učitel] na Homcu, in ta je v svojem obširnem poročilu že vnaprej slikal krasni položaj in velike udobnosti projektirane koče, na koncu
svojega poročila pa navzočim zboroval-cem povedal sledečo povest, ki je ohra-njena v spisih podružnice:
Dne 24. avgusta t. 1. se je vračala tro-jica turistov s Kosutine po Mokrici v bistriško dolino. Po poti je eden zago-varjal gada, drugi pripovedoval o lovu na jelene, tretji pa pravil o tem, koli-ko lobanj medveda brlogarja je že iz-kopal v medvedji jami na Mokrici. Vsi trije pa so se jezili, da je Mokrica tako strnia in da se pot, četudi navzdol, tako vleče,
Ko 80 prišli v dolino, došel jih je star možakar, in ko je od njili zvedel, da prihajajo s Košutine, jim je povedal, da Košutno tudi on dobro pozna, ker tam pase ovce. Pravil jim je, da je pod njo in Mokrico nekdaj bilo veliko jele-nov in da se zato ta gora zove Košutna, da pa sedaj jelenov ni več, ker so jih, še ne dolgo tega, postrelili. »In če se gospodom ne zamerim,« je nadaljeval,
»povem vam lahko zgodbo, ki se je v tej dolini pred davnim časom pripetila lovcu, ki je šel na lov na jelene.«
Prosili so ga turisti, naj jim jo pove, in on je začel:
Neki gospod je šel z lovcem na jele-ne in košute v dolino Korošico pod Ko-šutino goro in Mokrico. Lovčevi psi spode košuto. Gonili so jo po dolini proti gori. Gospod in lovec sta nekaj časa čakala, potlej pa je rekel gospod: Jaz grem domov, ti pa počakaj; ob enajstih bodo psi košuto prignali na-zaj, ti jo pa ustreli.
Ko je ta gospod odšel, pride iz zem-lje po luknji menib.
»Koga   čakaš?«   vpraša  menih  lovca.
»Ob enajstib bodo p.si prignali košu-to in jaz jo bom ustrelil,« pove lovec.
»Ne bo je danes ob enajstib, šele ju-tri ob enajstih jo bodo prignali; pojdi z menoi, saj utegneš, boš kaj videl,« mu prigovarja menib.
Lovec je bil radoveden in ne boječ človek; takoj ga je bila volja iti z rae-nihom. Šla sta potem v tisto luknjo pod
in pripovednik. Klasičnost je dosegel v svojih »Obrazih iz narave«. Umrl je kot profesor v Vinkovcih.
Kamniška duša- se je najbolj razmah-nila v prerano umrlem pesniku A n-tonu Medvedu (1869 — 1910). Bil je vse življenje mislec, ki je iskal Boga in samega sebe, a je našel pozi-tivno uteho edinole v ljubezni do ma-tere. Ljubil je Kamnik in njegovo sve-žo lepoto, ki se na očiten način izraža skoro v vseh njegovih pomembnejših pesmih. Živeti je moral nesrečen izven Kamnika, a je našel šele na Žalah ob
stvena, ne politična, ga ne pozabi niko-li, ker je pretrdno utisnil vanjo svoj lik, svoje delo in svojo bogalo dušo. A nič manj izrazita, dasi ne tako narav-nost v nebo stremeča in po visokih vzorih hrepeneča, sta brata Peterlina, siiiova pasarja Alojzija Peter-1 i n a, ki je bil v polpreteklih časih morda največji slovenski umetnik v izdelovanju cerkvenih posod; znan je bil po vseh našili krajih, a poseben slo-ves kot umetnik je užival v Savinjski dolini in po Gorenjskem. A 1 o j z i j Peterlin — Batog in Radivoj
Na razvalinah Malega gradu
materi tisti mir, ki ga je vedno zaman iskal v svojem plodovitem življenju. A njegovo delo ostane trajno v narodu. Drugi izraziti kamniški pesnik je bil Rudolf Maister (1874 — 1934). Mož z dušo, mehko, kakor so loke in dobrave okrog Kamnika, a s trdo, je-kleno voljo in zavestjo, kot so kamni-ške  planine.  Naša  zgodovina,  ne  sldv-
Peterlin-Petruška sta tiha in naravna pesnika, ker ne moreta biti drugačna, ker jih je ustvarila tiha, vase zaverovana Šutna. Kljub dolgemu poti-kanju po svetu sta le malo izgubila iz študentovske duše in jo ohranila do danes skoro v celoti. Le mlajšemu se je razgibala v svetovnost, kar pa ni nič čudnega,  ako  pomislimo, da se je  pri
nas pojem Ahasverja dandanes že po-polnoma prelil v pojem Petruške, na kar je Šutna lahko pono&na, ker je iz nje izšel najoriginalnejši in najpopu-larnejši popotnik z velikim in močnim duhom.
Naše najmodernejše slovstvo ima v svoji sredi tudi pesnika, ki je rojen Kamničan. Je to 1. 1889. rojeni Firan Albrecht, dolgoletni urednik vodilne slovenske revije »Ljubljanaki Zvon«, ki pa je tudi odličen poet in esejist. A tu-di kamniški humor je lepo zastopafi v slovenski literaturi, in to v prav lepih in izvirnih potezah. Josip Suchv (roj. 1869) pozna kamniško duso kot Kamničan. Narava mu je vtisnila pečat hudomušnosti in zato ne more gledati življenja drugače nego od hudomušne strani. Njegove slike kamniških ljudi so izborne, a ne žalijo, ker jih je rodila samo prisrčna hudomušnost.
JožeBenkovič (1869—1904) je bil duhovnik in uvaževan zgodovinar; Lojze Benkovič (1867—1934) iz-boren in neumoren prevajalec, zlasti iz slovanskih jezikov; prav tako je dober prevajalec dr. Ivo Benkovič (roj. 1875), ki ipa je tudi dober in pomeni-ben politik. Prevajalec je bil tudi dr. Maks Samec (roj. v Arclinu 1844, umrl 1889 v Kamniku), ki je bil dolgo-letni kamniški župan in ima za podvig Kamnika veliko zaslug. Odličen je bil tndi kot zdravniški pisatelj. — Njego-vo za Kamnik važno dejanje je »Sam-čev predor«.
A tudi v areno gladke diploinacije je Kamnik poslal svojega sina. Je to dr. Ivo Šubelj (1872—1930), ki je bil že v bivši Avstriji dvorni in ministerijal-ni svetnik, a žal ni bil v Beogradu dosti uvaževan politik. Na polju znanosti pa še danes delajo odlični Kamničani; naj
skalo, od koder je bil prišel menih. Ne-kaj časa sta hodila po temnem, pa kma-lu se je pokazala svetloba. Prideta no-ter pod zemljo, kjer je bila velika rav-nina, zadaj pa strašno visoki snežniki. Kar so oči nesle, povsod je bila po ravnem polju strašno velika vojska, vojska samih turistov: turistovka pri turistovki, turist pri turistu, vsi oboro-ženi z gorskimi palicami, cepini, v čev-ljih, podkovanih z žeblji - ledniki, kremžarji in drugim turistovskim orož-jem. Njih oficirji so nosili še vrvi. V sredi med turisti pa je sedel pri me-cesnovi mizi, kakor kralj Matjaž, kralj turistov, zaostali pipar Miha. To je bil njih komandant. Spal je, rdeča bra-da mu je že v tretje prirasla okoli mize. Zraven sebe je imel poveznene sklede, pod skledami pa cepine.
Menih je rekel lovcu: »Potegni za cepin, pa počasi ga izvleci izpod skle-de!«
Ko pa je prijel cepin, da ga je premaknil, se je vsa vojska premakni-
la. Ko ga je na pol potegnil ven, je re-kel menih:
»Hitro ga ven potegni!« Lovec uboga, potegne cepin in naenkrat je bila voj-ska po koncu, vsa je bila pripravljena za odhod, da naskoči snežnike v ozad-ju. Kralj turistov, Miha, skoči izza me-cesnove mize, zgrabi za najdebelejši ce-pin, maline z njim proti snežnikom in zakliče tako glasno, da ga je vsa vojska raznmela:
»Zdaj je čas, za menoj!«
Vojska turistov se vzdigne, kralj Mi-ha gre naprej. Zemlja se kar trese pod nogami okovanih čevljev. Čudna vojska je bila to. Prej, ko bi le mogel človek misliti, je bila prišla do Biiežni-kov. S cepini mahne po ledu, da se je vse kar lesketalo in kadilo. Le malo ča-sa in vsa vojska je prelezla nevarne le-denike. Pa nobena turistovka, noben tu-rist se ni spodrsnil z ledu.
Kralj Miha se postavi na sredo naj-višjega in najnevarnejšega snežnika in zapove:
»Vojska, po'ivaj eno uro!«
In vojska je počivala eno uro. Vsaka turistovka in vsak turist je potegnil iz nahrbtne bisage steklenico šampanjca, ki ga je bil kupil v turistovski koči na Kamniškem sedlu, spil ga, ter vrgel prazno steklenico v ledeniški jarek.
Ko je potekla ura počitka, zapove kralj Miha: »Nazaj na ravno polje!« In vrnila se je vsa vojska na ravno polje. Obstala je tam, kjer je bila prej. Menih reče nato lovcu: »Nič se ne boj, primi za kraljev cepin, vtakni ga pod skledo, ka-kor je bil prej!« Lovec prime za kra-ljev cepin, vtakne ga pod povezneno skledo, kakor je bil prej. Nato se kralj Miha vsede mirno za mecesnovo mizo, nasloni glavo na mizo in zopet za-dremlje.
Vsa vojska pa je obstala na ravnini, ne ganeč se nikamor, kakor takrat, ko sta bila prišla menih in lovec v ta pod-zemeljski svet.
Menih in lovec sta se potem vrnila na zemeljski svet. Ali kaj sta videla tu! Bistriška dolina je bila vsa živa: iz Kamnika do izvira Bistrice je držala ši-
navedem samo nekaj imen. Dr. F r a n-c e S t el e, rojen v Tunjicah leta 1886., je najboljši slovenski umetnostni zgo-dovinar, dr. Janko Polec (rojen I. 1880.) je profesor na ljubljanski ju-ridični fakulteti, dr. M a k s o S a m e c (roj. 1881) univerzitetni profesor za kemijo inEma Deisinger, peda-gogična pisaleljica, profesorica v Škofji Loki. A tudi gledališču je dal Kamnik najizbornejšo moč: Francko Epi-h o v o, od občinstva oboževano dram-sko igralko Marijo Vero. Tudi za novinarstvo je skrbelo naše mesto in je dalo iz sebe Viktorja Cenčiča, izvrstnega žurnalista in uglednega »Slo-venčevega« urednika.
Tudi glede upodabljajoče umetnosti se Kamnik lahko postavlja, ker je lepo zastapan s svojimi sinovi in gojenci pri razvoju našega slikarstva. Trije K o ž e-1 j i: M a t i j a (roj. 1842 v Vescah pri Vodicah, umrl 1917 v Kamniku), nje-gov sin M a k s o (roj. 1883) in A n t o n, so imena, ki so ponesla našo umetnost globoko med Ijudstvo. V cerkveni umetnosti, v pokrajinarstvu in kot ilu-stratorji so uetvarili nekaj trajnega in so postali med najširšimi sloji popu-larni. Prav tako moremo isto trditi o Maksimu Gaspariju (roj. 1883 v Seliščku pri Cerknici), ki sicer ni Kamničan, a ga je uprav Kamnik vzpodbudil k temu, da je postal v umet-nosti to, kar je danes. Zaslugo pri tem na ima višji veterinarski svetnik N i k o Sadnikar, zbiratelj umetnin in last-nik največjega privatnega muzeja umet-nin in starin v državi, ki je vzpodbudil v Kamniku žarečega umetnika, da je šel med svet in v akademijo. Veliki sli-kar Ivan Vavpotič (roj. 1877) pa je rojen Kamničan; njegova umetniška dela so previsoka, da bi jih mogel člo-
vek označiti vsaj približno z nekaj be-sedami. Miha Maleš je rojen leta 1903. na Jeranovem v mekinjski fari in je zastopnik najmodernejše struje v na-šem slikarstvu, grafiki in risarstvu. Le-ta 1929. je izdal »Rdeče luoke«, nekake pesmi v risbah. Pred nekaj leti se je kar nepričakovano posvetil cerškvenemu slikarstvu, pri čemer se najbolj poslu-žuje ornamentike, privzete iz narodnih vezenin.
da njegovi do potanjkosti izdelani por-treti v olju in pastelu, kakor tudi nje-govi leso- in linorezi vzbujajo splošno priznanje in občudovanje tudi umetni-ških krogov.
Odlično mesto v likovni umetnosti si je s svojimi kiparskimi deli in načrti (kip blagopok. kralja Aleksandra I., Cankarjev kip, kipi in kipci Nj. Vel. kralja Petra II. i. t. d.) priboril mladi in nadarjeni akademični kipar P e t e r
Kamniška Bistrica
Slika kamniških likovnih uinetnikov pa ne bi bila popolna, ako ne bi ome-nili še dveh Kamničanov - slikar jev: Stanka Cudermana in Josipa G r č a r j a. Prvi je kot akademični sli-kar po svojih slikali in grafiki poznan širom nase domovine, pa tudi izven njenih meja. Mnogo njegovih umotvo-rov krasi domove privatnikov, pa tudi javne lokale. — Drugi J o ž e G r-č a r, se je e svojo lastno energijo po-vspel do tako visoke stopnje umetnosti,
roka cesta in po cesti so se vozili ljudje v kočijah in kolesljih. Peš je korakalo vse polno turistov gori in doli. Pri iz-viru Bistrice je bila velika hiša, polna gostov, na Kamniškem sedlu pa hotel prve vrste, kjer se je turistov kar trlo.
Lovec je vprašal meniha, kje je ko-šuta, da bi jo ustrelil.
»Ta je zbežala po dolini Korošici proti svoji gori. Tam gori jo moraš iskati. Pa ne hodi za njo. Tega ne veš, da je preteklo danes ravno 8to let od takrat, ko sva bila šla v podzemeljski svet.«
»Ni mogoče,«  pravi  lovec.
»Je mogoče,« odgovori menih, »ali meniš, da bi se moglo v naših krajih toliko izpremeniti prej nego v sto le-tih?«
»To je pa res in verjamem, da sva bila sto let pod zemljo,« potrdi lovec menihu.
Menih je po teh besedah izginil po luknji pod skalo v podzemeljski svet k vojski zaostalega piparja Mihe, kralja Mihe.
»Lepa je vaša povest, očka,« so se možaku zahvalili turisti, a žalibog so bile, kar ste nam povedali, le sanje, ki jih je sanjal lovec, ki je pred luknjo čakal na košuto. In turisti so nadalje-vali gvojo pot proti Kamniku ter med potjo premišljevali lovčeve sanje, v sr-cih pa jim je vstajalo upanje, da mo-rebiti te sanje vendar le enkrat posta-nejo resnica, morebiti bo res enkrat po dolini Bistrice držala cesta in se bodo ljudje lahko vozili do izvirka.
Tako je na občnem zboru leta 1903. tajnik Kos — pipar Miha — zboroval-cem slikal bodočnost Bistrice in njene-ga turistovskega prometa.
Minulo je komaj malo več kot tride-set let in že so se nresničile piparjeve sanje. Po široki cesti dirjajo od Kam-nika do izvira Bistrice kočije, kolesa m ' vsa druga raznovrstna moderna vozila, množica turistov polni prelepi Bistriški dom pri zvirku, samo hotela na Kam-niškem sedlu še ni; sicer pa kdo ve, kaj vse še prinese prihodnost.
L o b o d a,   rojen   na   Homcu   v   nepo-sredni bližini Kamnika.
Tudi kamniška osnovna šola je dobro opravila svoje delo. Njo sta obiskavala med mnogimi drugimi velikimi duhovi tudi naš klasik Janez Trdina iz Mengša in Jakob Alešovec iz Vodic, ki je kamniško obeležje lepo opi-sal v knjigi »Kako sem se likal«. Zani-mivo je, da je bil prvi posvetni učitelj na šoli uprav Ljudevit Stiasny, znani potopisec, turist in pedagoški pi-satelj. A tudi med meščani samimi so širili prosveto priprosti možje, ki sicer niso bili akademsko izobraženi, a 9O imeli prirojen talent za umetnost. Naj omenim poleg že imenovanega A1 o j-zija Peterlina samo še izdeloval-ca cerkvenih oltarjev Matija Ozbi-č a in podobarja Franceta Tonči-č a, katerili dela še danes daleč izven ožje domovine slave njih imena. Tiho in skromno pa naprednje v likovni umetnosti kamniški podobar in špeci-jalist-rezbar, J o v a n K 1 e m e n, ki je že z marsikako umetnino obogatil naš narod.
To je le bežen, trenuten obris, koliko je Kamnik s svojimi sinovi doprinesel k zgradbi slovenske splošne kulture. Ako bi človek hotel narisati celotno, nekoliko bolj detajlirano sliko, bi iz te slike nastala debela knjiga, ki bi Kam-nik kazala v svetli luči, kakršna ne ob-seva nobenega mesta v slovenski pokra-jini. Ta knjiga pa še čaka na svojega pi-satelja.-
Jos. Vandot
Obrtno drustvo za srez Kamnik
v Kamniliu
(Urednikov intervju sedanjega predsed-
nika g. Ernesta Škofa in sedanjega taj-
nika ter vseletnega člana društva, gosp.
Albina Justina.)
Kdaj je bllo društvo ustanovljeno, od koga ter s kakim namenom?
Ustanovni občni zbor je bil 12. de-cembra 1. 1920. Sklicali so ga Ivan Pol-lak, Ernest Škof, Albin Justin, Frdnce Homar, Makso Pohlin in Anton Cerer na pobudo usnjarskega mojstra Ivana Pollaka v svrho pospeševanja gmotne in stanovske koristi obrtnikov ter gojit-ve stanovske zavesti med njimi.
Koliko clanov je štelo dništvo oh ustanovitvi in koliko jih ima danes?
Spočetka jib je bilo 100, a danes jih šteje le 95.
Kaj mislite, da je vzrok nazadovu-nja?
Mi siiiatramo sicer vse obrtuike sre-za za člane. Imamo tudi doloeeno čla-narino; a vsled krize je mnogi ne mo-rejo plačevati, ker so v tako bednem stanju, pa tudi društvo bi s pobiranjem članarine imelo prevelike stroške, zato je število 95 le število onih članov, ki sanii od sebe plačujejo članarino. Sploli pa je vseh obrtnikov v srezu, ki so včla-njeni, ca. 700.
Kako ste tekom teh 15 let izvrševali namen drustva?
Ako se je kateremu obrtniku zgodila kaka krivica od katerekoli strani, je obrtno društvo brž interveniralo, da se je popravila. Revnim in onemoglim obrtnikom, kakor tudi njih vdovam snio dajali denarno podporo, istotako tudi mnogim brezposelnim. V primern kake nesreoe smo jim priskočili na po-moč. Prispevali smo z denarjem k vzdr-ževanju obrtno-nadaljevalne šole, ka-kor tudi k drugim obče koristnim na-pravam (luška cesta i. dr.)
Torej ste poleg članarine imeli še druga denarna sredstva?
Kakor že omenjeno, se v času krize ni pobirala nikaka članarina, pač pa smo vsako leto enkrat priredili društve-no veselico. Zadnja je bila v 1. 1933. me-seca februarja. Društvena blagajna se pa radi tega ni nič zvišala, kajti potl-pore, ki smo jih le še dajali, so jo moč-no obremenile.
Ali je sedanje stanje obrtnika še vedno v krizi?
V vedno hujši! Tako, da nekateri obrtniki že obupujejo, ker ne morejo svojih družin preživeti, četudi na naj-skromnejši način.
Katera obrtniška panoga je po vaji-nem mnenju tako najbolj prizadeta?
Sploh ves stan, najbolj pa čevljarji, krojači, slamnikarji in usnjarji, to pa največ radi tuje konkurence. Radi za-stoja denarja ee ne morejo razviti isto-
tako ne stavbne obrti. Najbolj pa bole obrtnika razni nelegalni obrtni šuš-marji.
Kako to?
Jasno. Obrtnik jih ne more vseb za-posliti vsled pomanjkanja naročil, pre-
JANKO POLLAK
ustanovilelj »Obrtnega društva«
velikih njihovih zalitev in previsokili dajatev zanje, zato iščejo na svojo pest dela in 6 tem odjedajo legalnemu obrtni-ku kruh in zaslužek. Obenem pa taki šušmarji škodujejo tudi državi s tem, da ne plačujejo nikakili davkov in dru-gih dajatev, ki najbolj ubijajo energijo obrtnikov.
Kaj mislita, kako bi se temu odpo-moglo?
S primernimi, a izdatnimi oblastni-mi ukrepi. Obrtništvo je že tolikokrat predlagalo v tem oziru razne resolucije, katerih rešitev se pričakuje z nestrp-nostjo in obupom, to pa tembolj, ker je obrtniški stan obenem s kmečkim stanom steber države in zato potreben tudi — zaščite.
Dovolita mi še eno vprašanje: Kako in zakaj ste prišli na idejo obrtne raz-stave?
Društvo praznuje 15 letnico svojega obstoja, zato ni moglo iti mimo tega pomembnega dogodka, ne da bi pokaza-lo doniači in širši javnosti, kaj vse zmo-rejo pridne roke in ustvarjajoči dub naših zavefhiih obrtnikov. Smo pač v času, ko je treba holj ko kdaj zainte-resirati našo javnost za svoje domače delo, pokazati ji, da ji nudi domača obrt isto in še boljše, kakor pa tuja. — Svoji k svojim!
&      ->:-      -::¦
Dosedanjl predse.dniki obrtnega dni-štva za srez Kamnik: I. Janko Pollak, od početka do 1. 1933., II. Fran Stare do 1. 1935., III. Ernest Škof od 1. 1935.
Sedanji odbor: predsednik: Erne&t Škof, podpredsednik: Franc Fajdiga, tajnik: Albin Justin, blagajnik: Albert Uršič, prisednika: France Homar, Dra-go Drašoek; odborniki: Jernej Berlec, Anton Zore, France Hočevar, Josip Okorn, Stane Windschnurer (vsi iz Kamnika), Polde Rženičnik iz Mengša, Maksim Kosec iz Mengša, Andrej Ma-rin iz Most, France Lukanc z Mlake, Viktor Engelman iz Šmartna/Tuh., Ja-kob Kadunc iz Znojil, Lovro Jerman iz Radomelj, Karol Štirn iz Stranj, Alojz Završnik iz Šmarce, Valentin Stopar iz Repenj.
Pregledovalci ra&unov. Vilko Cerar, Kamnik, Josip Jerinc, Katnnik, Jernej Hace, Tuhinj,   Anton Vabtar, Mengeš.
Kamniška okolica
Posetnike Kamnika očara v prvi vrsti divna okolica in veličastna panorama Kamniških Alp. Prevzeti od te prelesti in zamaknjeni v naravna čudesa kam-niške okolice, jib vendar pri kratkem posetu Kamnika ne morejo prav in v celoti doumeti. Treba je daljšega biva-nja v Kamniku, da se morejo občutiti in spoznati vse intimne lepote njegove okolice.
Že mesto samo nudi obilico seirčnili prostorov za oddih in počitek: tako mcstni park, ob katerem se stekata Bi-strica in Nevljica, ki pa večinoma sa-meva zapuščen in dremlje v gosti senci svojiii košatih kostanjev, ker mu od-jemlje posetnike njegov sosed na na-sprotnem  bregu Bistrice, simpatičnejši
zdraviliški park, ki se iz mrtvila in za-nemarjenoati zadiljih let sedaj prebuja v novo življenje. Poživilo ga je obnov-ljeno kopališče (zdravilišče), prihodnje leto pa se bo gotovo pokazal v še lepši formi; v kratkem nam bo nekako po-maknjen bliže, ko se obnovi nekdanja idilična brv čez Nevljico ob železnem mostu, ki nam bo skrajšala dohod v park iii do kopališča.
Večji sprehod popelje šetalca pod koetanje ali dišečo lipo na Žalah s kras-nim pogledom na gorsko panoramo ali še dalje na Kalvarijo, za katero se nudi z vrha očarujoč pogled po kamniškem in podgorskem polju tja doli do Meng-ša in proti Ljubljani, ali pa čez Polja-ne proti Tunjicam. Prijetna je tudi pot
¦mimo inestnega kopališča čez neveljske travnike in čez »Prašnikovino« ali v ti-hi Olševek.
Vztrajnejši pešec jo mahne lahko skozi Novi trg po travnikih ob levem bregu Bistrice proti Duplici, od koder vodi zopet pešpot na desnem bregu Bi-strice ob njivah in travnikih nazaj pro-ti mestu, ali pa krene od travnikov na levo skozi gozd proti Rudniku ali Volč-jemu potoku. Mikavna je pot skozi Podgorje proti Križu ali pa sprehod po zapriških gozdovih ali celo izlet po do-bro markirani poti v Komendo ali v Tunjice.
Po vzvišeni planoti vodi druga pot v Stolnik in Stranje, nazaj pa po godi-ški strani čez polja in travnike ob Bi-strici.
Nikjer se ni treba posluževati prašne ceste in se dati nadlegovati po mnogo-številnih avtomobilih, ker se povsod lahko uporabljajo prijetne pešpoti.
Kdor pa ljubi zatišje, naj krene skozi mekinske gozdove ali skozi Olševek in po tihi dolinici k »Samotnemu mlina« — idilični točki, kjer se lahko ob žubo-rečem izvirku in klopotajočih mlinskih kolesih udaja sentimentalnim mislim in sanjarijam; ali pa naj jo malme skozi prijazne Nevlje, ali ob parobku gozda od gostilne »Pod Skalo« v tesni »Med gorami«, kjer more, sledeč toku Nev-Ijice, uživati mir in samoto. Kdor si pa želi v višino, naj se popne čez Stari grad, prehodi pobočje Bergantove gore in se spusti čez Kratno zopet v dolino.
Med daljše in hvaležne partije spada zlasti izlet v Kamniško Bistrico, kamor vodi že iz Stranj lepa in zani-miva nova turistovska pot, ker je staro pot prevzela avtomobilska cesta. Nova turistovska pot vodi vseskozi do Pre-daslja ob desnem bregu Bistrice, ter se mestoma spenja precej visoko nad na-vpične stene, ki utesnjujejo strugo Bi-strice, potem se pa zopet spušča tik ob vodo, pelje potem po lesenib stopnicah ekozi romantično naravno »Ribjo peč-<, nato pa po brvi čez korporacijsko vod-no rižo, dalje zopet ob strugi, ter se za Brsniki popne na planoto in pripelje z vrha na Predaselj, kjer se nudi impo-zanten pogled na njegove tesni, slap in galerije. Vsem tistim, ki se jim toži po starih umetnih galerijah, bodi poveda-no, da je nova turistovska pot v Kam-niško Bistrico še lepša in zanimivejša, nego je bila stara, predvsem pa mnogo-ličnejia in nudi obilo izprememb in krasne poglede na gorske velikane. Iz-leta v Kamniško Bistrico ni treba po-sebej propagirati, saj prinese vsaka ne-delja in praznik cele karavane posčtni-kov in izletnikov, ki se deloma vračajo zvečer, veselo razpoloženi, proti mestu, tudi če jim »Jupiter Pluvius« izkaže svojo naklonjenost v izdatnejši meri, deloma pa se razlezejo po gorskih gre-benih na daljše in težavnejše ture.
Zanimiv in hvaležen je izlet k Sv. Primožu, kjer ima potnik poleg divne-
ga razgleda po vsej pokrajini tudi estet-ske užitke v umetnostno-zgodovinskem oziru z ogledom znamenite gotske cer-kve sv. Primoža z redkimi srednjeve-škimi freskami — najlepši gotski spo-menik kamniškega okraja — in nad njo cerkvice sv. Petra.
Vabljiv je tudi izlet na Gozd, bodisi iz Črne ali čez Godič in Brezje ali pa iz Soteske čez Poreber. Kar .nepričako-vano se razprostre lepa zelena gorska planota presenečenim očem. Gozd pri-
ANTON KOSI načelnik kamniškega sreza
vablja vsako leto vec zimskih sportni-kov zaradi ugodnih smuških terenov.
In kaj naj rečemo o gorskih turah v Kamniške Alpe? Koga ne miče Krva-vec, na katerega vodijo lepe in ne te-žavne poti iz Cerkelj ali čez Timjice in Šentursko goro, ali čez Sidraž in Št. Le-nart ali skozi Bistršico in čez Sv. Am-broža, ali čez planino Osredek ali pa iz Bistrice skozi Korošico in čez Kriško planino. Zelene planine z bujno floro rododendrona sprejmejo potnika, vrh Velikega Žvoka ali Krvavca pa nudi edinstven razgled velikariskega obsega z radijem 300 stopinj do Blejskega je-zera in Julijskih Alp ter na Karavanke. Od Krvavca vodi gorska tura čez Greben na Kokrško sedlo, odtod na Grintovcc in čez Pode na Kamniško sedlo, odtod pa čez Planjavo in škarje na Ojstrico ali čez Konja na Veliko planino z za-nimivimi pastirskimi kočami, ki tvorijo celo pastirsko vas.
Toda ne samo bližnja.in daljna oko-lica Kamnika samega, tudi ves kamni-ški okraj nudi toliko zanimivosti, ki vse zaslužijo, da si jih letoviščarji, kakor tudi domačini pozorneje ogledajo, zla-sti ker vodijo skoro v vse kraje ugodne avtomobilske zveze in ker prireja agil-no »Tujsko-prometno društvo« avtdbus-ne izlete na vse strani.
Zanimiva je vožnja skozi Črno in čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji grad, ali vožnja po Tuhinjski dolini skozi celo vrsto prijaznih vasi: Podhruško, Loke, Buč, Šmartno, Laze, Gornji Tu-hinj čez Kozjak, skozi Jastroblje v Špi-talič in Motnik, ki je tip starodavnega slovenskega trga s cvetočo obrtjo; v zadnjem času se je obnovil premogov-nik, ki usp^šno deluje in daje domače-mu prebivalstvu dela in zaslužka. Znan je prehod čez Trojane s slikovitim Št. Gothardom in skozi romantični Čnii graben, okoli katerega se pletejo prav-ljice izza francoske dobe in izza rokov-njaikih časov. Cesta vodi skozi Št. Ož-bolt, Blagovico, Krašnjo in Lukovico, nad katero stoji vzvišen Brdski grad, nekdanji dom ljubeznivega pisatelja in pripovednika Janka Kersnika. Skozi Št. Vid, Prevoje, Dob in Vir pripelje ceata do Domžal, ki 8O se v kratkem času dvignile v lepo industrijsko sredi-šče. Le žal, da je povojna doba uničila zlasti slamnikarsko industrijo in priza-dejala prebivalstvu hiid udarec; vendar ne smemo iz.gubiti upanja, da ščasoma zopet vzcvete ta gospodarska panoga ali da ee nasele v Domžalah nove industri-je ter prinesejo prebivalstvu zopet bolj-še ča9e. V stranski dolini pa leže pxi-jazne Moravee z znano Limbarsko goro in slovečo romarsko cekvijo sv. Valen-tina. Ob južnem pogorju leži Trzin in trg Mengeš z lepo in dobro razvito obrt-jo, proti zapadu pa Komenda z dobro-delnb ustanovo in znamenito knjižnico znanega Petra Pavla Glavarja. Dobro ime daje Komendi tudi lepo razvi-ta vinska trgovina. Poleg Komende je Mlaka, vas samih lončarjev, ki so svojčas zalagali s svojim blagom pri-morske in goriške Slovence, daleč doli na Rezijansko in v Furlanijo. Sedaj je to prenehalo; zato so se združili v lon-čarsko zadrugo, si zgradili skupno peč, modernizirali svojo obrt, in tako se nji-hovi keramiki obetajo boljši dnevi.
Tudi po drugih krajih kamniškega okraja so se naselile in razvile nove in-dustrije, tako v Mengšu, Jaršah in na Duplici itd., ki bijejo uspešen boj s te-žavnimi   gospodarskimi  razmerami.
Da so znali tudi v prejšnjih časih ce-niti lepoto bližnje in daljnje kamniške okolice, za to nam je dokaz veliko šte-vilo znamenitih gradov in gradičev, ki imajo vsi izbrane položaje in izpriču-jejo dober okus in estetski čut mož, kl 6o jih zgradili. Poleg nekdanjega Me-kinskega gradu in Zapric v Kamniku se dviga na koncu podgorskega pogorja grad Križ s krasno solnčno lego in zna-menitimi starinami in slikami. V Ko-mendi stoji poleg cekve Komendski grad, Mengeš ima kar dva gradiča, v Trzinu grad Habach, zgrajen na ogrom-ni skali, izpod katere izvira močan stu-denec. Grad Habach, nekdaj lovski grad z lepo senčno lego sredi gozda, hrani v svojih  dvoranah zanimive štu-
ke, znamenite starine, lepo staro knjiž-nico in obilo dragocenega starinskega pohištva. Na severnem pobočju se vrsti-jo gradovi Krumperk, že omenjeno Br-do, Češenik, Črnelo, Kolovec in Volčji potok. V vseh je ohranjenih abilo 8ta-rin in umetnin, ki pričajo o stari kul-turi kamniškega okraja.
Da bi si mogel kdo ogledati vse te znamenitosti in zanimivosti kamniške okolice in okraja, mu je potrebno več-tedensko bivanje v Kamniku in ne bo se dolgočasil; v zadregi bo kvečjemu, kaj bi si ogledal prej in čemu bi po-svetil več zanimanja.
so naravno geografsko središče spodnje-ga dela kamniškega okraja z vsemi po-goji za gospodarski, kulturni in social-ni razvoj. Razvile so se iz skromnega naselja  okoli nekdanje Goričice, ki je
zveze z domačira krajem. Tako se je iz malega naselja ob Goričici ob križišču važnih cesta razvila vas z lepimi zida-nimi hišami in lepimi vrtovi ob hišah. Domžalci  so   imeli  in  imajo  še  vedno
stva, kateremu je delo v tovarni ruidilo pretežni del možnosti za eksistenco. Kesneje se je dotlej manjša domača slamnikarska obrt dvignila, vendar kvantitativno ni več niti senca nekdanje veleindustrije, ki je zalagala ves svetov-ni trg, po čemer so dobile Domžale v svetu svoje ime.
Da pa se je vkljub takim težkim go-spodarskim razmeram obrt v Domžalah ohranila in se celo izpopolnila v kvali-teti svojih izdelkov in v načinu izdela-ve, to priča o izredni solidnosti, stro-kovni usposobljenosti in stanovski za-vednosti domžalskih obrtnikov, saj so gotovo še vsakemu Domžalcu in okoli-čanu v spominu časi, ko je bila orga-nizacija obrtnikov tudi nositeljica sko-ro vsega družabnega življenja. Da, tudi
predstavljala v turških časih dobro utr-jen tabor z močnira obzidjem okoli na holmu stoječe cerkvice, ki je kesneje postala domžalska župna cerkev, največ po prizadevanju zadnjega goriškega be-neficijata in prvega domžalskega žup-nika, duh. svetnika č. g. Franca Berni-ka, ki ima za napredek Domžal velike zasluge. Cerkvena osamosvojitev je bila nujna potreba v času, ko se je nekda-nja domača obrt slamnikarstvo, ki je bilo splošno razširjeno po Domžalah in vsej okolici, preobrazila v veleindustri-jo slamnikarskih izdelkov 8 krasnimi tovarniškimi poslopji, kjer'je bilo za-poslenih izredno mnogo delavcev, ki si-cer niso bili plačani izredno dobro, vendar pa je zaslužek po tovarnah po-vzročil, da je bilo materialno stanje v Domžalah dokaj ugodno, zlasti še, ker se je mnogo Domžalcev kot kvalificira-nih delavcev izselilo v inozemstvo, od tam pa ohranjalo redne, dobre in trdne
Slamnikarska obrt v Domžalah
mnogo smisla za gojenje cvetja, za kar celotno žrtvujejo razmeroma mnogo truda. Zato ni čudno, da marsikateri tujec ugotavlja, da so Domžale »pu-šelc«. Da se je v takih prilikah moglo in se dejansko je razvilo kulturno živ-ljenje do izredne višine, je čisto raz-umljivo. Ljudje so namreč radi dopri-nesli znatne žrtve za zidavo kulturnih dornov, kjer se je Ijudstvo ob vnetem delovanju kulturnih društev prav uspešno izobraževalo in navajalo k sa-moizobrazbi.
Domžalska obrt se je iz skramnih početkov s smotrenim, vztrajnim priza-devanjem razširila in dvignila na solid-no višino, na kateri se ohranja vkljub razmeroma zelo neugodnim prilikam, v katere je trg Domžale zašel po pojavu gospodarske krize, ki je imela zaenkrat za posledico skoraj popolen propad slamnikarske veleindustrije in v zvezi s tem   obubožanje   onega   dela   prebival-
v kultumerii življenju so se prav uspeš-no uveljavili z nekaterimi dobro aranži-ranimi prireditvami, za katere ima prav tako zasluge domžalsko trgovstvo in obrtništvo.
UBOGUIVI  JANEZEK
Janezek, gostilničarjev sinko, je bil zaprt v šoli; za kazen niu je oče zapovedal, naj eno uro molči. Ker je bilo v gostilni mnogo go-stov, je moral iti v klet natočit vina. Ko pre-teče  ura  kazni,  mu  oče  dovoli  spet  govoriti.
»Hvala   Bogu,    da    smem    zopet    govoriti«, vzklikne   Janezek.   »Veste,   oče,   pipe   v   sodu poprej   nisem  mogel   zapreti«. *    *    *
POZNA JO
»Zdaj pa moram oditi. Ob treh me priča-kuje  žena  v  parku.«
»Toda,  prijatelj,  saj   bo  že  pet  ura!« »Torej,   pridem   prav   o  pravera   času.«
Crna obrt y Kamniku
Tiskarstvo, ta črna obrt ali — smelo rečemo — črna unietnost, je bila že pred svetovno vojno močno razvita v Kamniku.
Tiskarna je bila ustanovljena 1. 1900. Ustanovila sta jo Anton Slatnar in Hin-ko Saks, ki sta prišla iz Ljubljane, v hisi Ivana Bahovca (sedaj last društva »Kamnik«) na voglu Velike, sedaj Maistrove ulice in Glavnega trga. Slat-nar, domačin, rojen na Homcu 1. 1867, je bil izučen stavec, Saks, menda Ljub-Ijančan, strojnik-tiskar.
Leta 1906. eta prestavila Slatnar in Saks tiskarno v hišo Franca Majdiča (sedaj last Marije Bavdek in Eme Kla-«lva) na Šutni hiš. št. 43, in sicer sta gospodarsko poslopje na dvorišcu pre-uredila v tiskarno.
Leta 1922. je kupil Slatnar hišo št. 40 na Glavnem trgu od dedičev Terezi-je Samec rojene Rode: dr. Maksa Sa-mec, Drage Leskovic in Bogomile Mar-tinčič sedaj zopet poročene Dermelj. Zadnji trakt poslopja je preuredil Slat-nar v tiskarno, kjer se tiskarna nahaja se danes.
Leta 1926. ie Anton Slatnar umrl. Vdova je vodila tiskarno do leta 1931. To leto sta kupila tiskarno, to je zad-nji trakt poslopja L. Vodnik in A. Knez, sedanja lastnika, ki vodita tiskarno pod tvrdko »Tiskarna Slatnar d. z ¦o. z. v Kamniku«, ki sta nabavila nov črkovni materijal, stavni stroj Li-notype (Linotajp) in sta sploh vso ti-skarno strokovnjaško in moderao opre-mila.
Do leta 1912. so tekli v tiekarni stro-ji na ročni pogon. Danes obavljajo to delo stroji na električni pogon, kakor: stavni stroj Linotype z modernim kot-lom za topljenje svinca na elektriko, dva brzotiskalna stroja, dva »Feniks« stroja i. t. d.
Slatnar je bil znan kot prvovrsten strokovnjak v tiskarstvu. Njegova des-na roka je bil Hinko Saks — na zunaj kot strojnik-tiskar. Poleg Hribarjeve ti-skarne v Ljubljani na Dunajski (sedaj Tyrševi) cesti je menda Slatnarjeva ti-skarna izdelovala najlepše opremljene knjige in se je bavila, kakor tudi še dane-s z umetnim tiskom, izdeluje u-metniške razglednice, izvršuie akciden-čna dela (lepe okraske, ovitke za knji-ge i. t. d.).
Iz Slatnarjeve tiskarne so izšle med drugim   sledeče   knjige:
Prešeren,  Poeziie,  Aškerčeva  izdaja,
Kette, Poezija, ljudska in ilustrovana izdaja.
Murn-Aleksandrov, Poeziie.
Cankar: Aleš iz Razora, Erotika, Go-spa Judit, Grešnik Lenart, Hiša Marije Pomočnice, Hlapec Jernej, Križ na go-ri, Krpanova kobila, Milan in Milena, Nina, Romantične duše, Volja in moč.
AŠJkerc: Akropolis in piramide, Ja-dranski biseri. Mueenki, Pesnitve
Župančič:  Čez plan, V zarje Vidove.
Mole:   Tristia ex Siberia.
Golja Pavel:  Pesmi o zlatolaskab.
Trdina: Bajke in povesti, pet knjig, ponatisi iz Ljubljanskega zvona, ena knjiga  se  je  menda  tiskala  v Kranju.
Vse do zdaj naštete knjige v založbi Schwentnerja.
Podlimbarski:   Gospodin Franjo,
Perko Pavel: Iz naših gora, zbirka novel, slik in črtic.
Tuma Ferdo: V znamenju življenja.
Razne knjige Slovenske Matice, po-sebno že omenjeni Goepodin Franjo.
Preporodovci 1912 — 1914.
Anton Turk, knjigar v Liubljani, je tiskal menda vse svoje ljudske knjige pri Slatnarju. Naj bodo navedene sle-deče: Stric Tomova koča, Sveta Not-burga, Sveta Genovefa, Mrtvi gostač, Beneika vedeževalka, Elizabeta, hči si-birskega jetnika, Robinzon, Ciganova osveta, Fran baron Trenk, Hedviga, banditova nevesta, Belgrajski biser, Cvetana borograjska, Zmaj iz Bosne, Zlatarjevo zlato (Šenoa), Knjiga o do-stoinem vedeniu, Spretna kuharica, Sa-njska knjiga, Slovenski šaljivec, Mar-jetica (Anton Koder), Največji sloven-ski Spisovnik ljubavnili in ženitovanj-skih pi§em, 1. 1931. deveta s slikami pomnožena izdaja. Te Turkove knjige beležijo sploh po tri, Itiri, pet, šest in več natisov.
Škrabčevo Cvetje iz vertov sv. Fran-č-Jka se je tiskalo pri Slatnarju v letih 1915  do 1925.
Slatnar je podpiral rnlade »Preporo-dovce« in jim je tiskal reviji Preporod in Glas juga, tiskal jim je tudi revolu-eijonarno brošuro Klic od Gospe svete, ki je izšla ob 500-letnici zadnjega usto-ličenja Koroških vojvod marca 1. 1914 in ki je dala toliko posla Ijubljanski tajni policiji.
Slatnar je izdajal tudi političen list »Naš list«, tednik, z mesečno prilogo »Slover»8ka   gospodinja«.  Urednik  »Na-
Kamniško pismo — iz Motnika
Ženitovanjsko pismo. — Ekspres v co-patah. — Vojska za polža. — Baraba na Menini planini. — Z zbora divjadi in zverjadi na Opateh. — Častno član-
stvo UDZ.
In spet se  oglasi jih sto:
Le-ta nam zupanil ne bo!
Ponarodela
Gospod urednik! Ne zamerite, da Vas vikam. Veste, rešpekt imam pred taki-mi mogočneži. Prav za prav pred nji-hovimi škarjami, ki visijo kakor Damo-klejev meč nad ubogo paro-dopisni-kom, ki režejo in strižejo, da nastane od stvora, ki se mu pravi dopis, nestvor brez glave, brez rok in nog, prava prav-cata praznih otrobov polna vreča.
Sicer pa ne kanim hoditi v zelje va-šim rednim in nerednim, stalnim in ne-stalnim žurnalistom, korešpondentom, dopisnikom, kolportejem, reporterjem — ali kako se že pravi ljudem te vrste, ki bo povsod navzoči, vse znajoči, ki pa moramo pred njimi mi navadni smrt-niki lepo klobuk sneti, kot pred vele-
silo, kaj pred velesilo, kot pred svetov-nim imperijem, ki se lahko kosa s samo Veliko Britanijo. Že nadpis (bi rekel Cankar) razodeva mojo nenavadno na-mero. Zakaj (ne vem, zakaj se pravi »zakaj« in ne več oni lepi »kajti«) za-kaj pismo ni navadna beseda, je nekaj svečanega, kakor: Sveto pismo, Pismo sv. Pavla Korinčanom, Notarsko pismo (uradno se mu menda pravi zapis — zakaj ne v ljubljanskem jeziku »za-pik«?), ženitovanjsko pismo, zaljublje-no pismo, dolžno pismo in tako dalje. To pismo je sploh pomotoma prišlo v Vaše roke. Namenjeno je bilo drugi »stari fregati«, ki se je med tem poto-pila, seveda v drugačni obliki. Zato je pismo precej zakasnjeno, kar razberete že iz starinskega sloga — sicer pa mo-rate vedeti, da so danes starine drago-cena stvar. Ne zamerite, saj tudi Vi na-daljujete »Kamničana« po tridesetih letib. mirnega spanja. Poznam literata, ki je njegova drama že pred približno štiridesetimi leti shodila, pa je šele se-
daj zagledala beli dan, oziroma svetlo »Sonce«, pa še to v malem sektorju ze-meljske krogle.
Vprašate, zakaj eem se umaknil iz Kamnika v Motnik, da zgotovim to pismo, katerega začetek sega več let na-zaj. Kamnik je že ves napisan, prepisan, izpisan. Pred časom nisi smel (bi rekel Tavčar) niti glasno kihniti na sredi tr-ga, že si bil v novinah kar s celim živ-ljenjepisom in s sliko (naravno iz mla-deniške dobe). Zato sem bežal iz Kam-nika v Motnik, v zatišje, v domovino Polža številka dve. Pa kamniški ekspres me je pregnal.
Poznam kraje, ki so se znali pravo-časno zavarovati, da jim ni prišla želez-na kača preblizu: kakor Škofja Loka, Brežice, Mengeš. Tudi Kamniku do zadnjih časov ni prišJa železna kača do živega. Vlak se je lepo ustavljal — ka-kor se spodobi — zunaj mesta. Ali ti ni nesrečna železniška uprava porinila ko-lodvor noter v samo mesto! In ta nova brzina ekspresa, posebno tam pod Za-pricami, ko je spona gotovo nad eno desetino pro mile! Saj pravim, če le ma-lo zabrundaš v Kamniku, pa te že mest-
šega lista« je bil Hinko Saks, Sloven-gke gospodinje pa goapa Minka Gove-karjeva. Prva številka je izšla 7. I. 1905 in zadnja 25. decembra 1908. Od 3. VII. 1906 do 22. 2. 1907 je izhajal list dvakrat na teden. Na prvi strani prve številke »Našega lista« se čita program: »Naš list se ne bo vmešaval v domače prepire, svoj program izvrševati hoče s tem, da bo siril prosveto ... Ne ozi-raje se niti na osebo, niti na dostojan-stvo, bičal bode »Naš list« najgrši greh — narodno izdajstvo. Brezobzirno bode razkrinkal nakane nasprotnikov naših narodnih zahtev, dramil naše ljudstvo k narodnemu delu, narodni zavesti in narodnemu ponosu . . .«
Kot priloga »Našemu listu« je izha-jal od junija 1905 do konca 1907 lokal-ni list »Kamničan«. V »Našem listu«, prva številka 1. 1908 naznaja založni-štvo, da je ustavilo nadaljnje izdajanje »Kamničana« iz sledečih razlogov: »Kamničan« je bil namenjen Kamniku in njega okolici. Založništvo je hotelo polagoma ustvariti iz Kamnieana reden lokalen list, ki bi bil zlasti v sezonski dobi za mesto Kamnik in njega krasno okolico še posebne vrednosti. Ali vsaka kritlka se je smatrala za osebno žalje-nje, vsak predlog za vsiljevanje .. .
Za točnost podatkov, navedenih v tem članku ne jamčim, ker seni jih se-stavil ponajveč na podlagi ustmenega sporočila g. Josipa Grčarja, znanega v Kamniku pod imenom Grčarjev Pepe. Od 1. 1903 deluje v Slatnarjevi tiskarni z malimi presledki kot strojnik-tiska7, je absolvent umetno-obrtne šole, dela lesoreze, linoreze za tiskarno, se udej-stvuje kot slikar, Odločho se protivi, da pride njegovo ime v javnost, pa mo-
ja dolžnost je, da se sklicujem na vir, iz katerega sem zajemal gradivo za ta člančič.
Marsikatero epizodo zna povedati g. Grčar iz krogov slovenskih literatov in iz našega javnega življenja. Aškerca, ki je pogosto zahajal v tiskarno in je imel z g. Grčarjem kot tiskarjem posla, opi-suje g. Grčar kot jako prijaznega moža. Ko mu g. Grčar ni hotel roke, ki je bi-la umazana od dela, dati v pozdrav, mu je Aškerc zagrabil roko rekoč: »To je delavna rdka«.
njene. Tisti dan je bil Slatnar odsoten,, kar je bilo detektivu celo ljubo, ker si je obetal boljiih uspehov. Vedel sem, da bo po negativnih rezultatih v tis-karni detektiv napravil takoj preiska-vo na privatnem stanovanju. Treba je-bilo gospej Slatnarjevi avizirati tai obisk. Srečen slučaj je hotel, da je taj-nemu agentu zmanjkalo žvepleiik za. cigareto, ki si jo je hotel privoščiti ra-di svojega nervoznega posla. Ponudil! sem se neljubemu obiskovalcu, da mi* osebno donesem žveplenke. Skocil sen»
V knjigi »Preporodovci« čitamo o Slatnarju, da se ni bal ne konfiscira-nja, ne potov na policijo, da je imel v svoji pisarni nekaterikrat detektiva, da se je v preiskavi držal tako junaško, da bi bil raje zaprt, kakor da bi izdal ka-kega dopisnika, naročil si je celo ciril-ake črke, da je lahko prinašal tudi srb-ske dopise. Leta 1913, pripoveduje g. Grčar, je zopet obiskal tiskarno tajni agent Toplikar iz Ljubljane, znan pod imenom »Dopelcifra«. Stikal je za ro-kopisi. Hotel je izvedeti imena avtor-jev, katerih Slatnar nikdar ni izdal. Rokopise je imel  Slatnar   doma   shra-
Pogled v notranjost tiskar-ne Slatnar, kjer so se tiska-la v članku omenjena dela*
v strojnico in sem tamkaj naročil de-kletu-vlagalki, naj skoči preko zuna-njega zidu (cvinger) neopažena in po-hiti k gospej Slatnarjevi z opozorilom^ naj takoj skrije vse rokopise, da je ko-misija iz Ljubljane tukaj. Tako je bil marsikateri Preporodovec takrat rešen preganjanja.
Večino gori navedenih knjig sloven-skih literatov je tiskal g. Grčar in s» šli rokopisi akozi njegove roke, menda tudi Kettejevi rokopisi. Dva še nenatis-njena Kettejeva rokopisa hranim. T» sta dve kritiki, ki jih je čital Kette v dijaški literarni zadrugi v Novem me-
ni policaj nekako pokrpviteljsko potip-lje po rami. Vlak pa ob vsakem dnev-nem in nočnem času piha, piska, tuli, zavija po mili volji, pa se mu niti las ne skrivi za to! Seveda smo vsi priza-deti Šutničani — razen novega kolo-dvorskega restavraterja — dvignili ener-gičen proteet, da nas lojalne državljane in davkoplačevalce država sama z zem-ljo pretresujočim ropotom meče iz ve-lezaslužnega mirnega žitja in sožitja. Dobrodušnež — ali hudomušnež? — je vložil na železniško upravo ponižno prošnjo, da naj, če že res morajo vlaki voziti na sredo mesta, da naj vlaku na glavni postaji, ki je zunaj mesta, obu-jejo copate, predno se poda na nadal]-njo pot v mesto, saj tudi on, dobroduš-než sezuje okovane čevlje in obuje co-pate, predno stopi v sobo pred ženo. Kakšno stališče bo zavzela Generalna direkcija drž. železnic napram tej proš-nji kamniškega meščana, Vam sporočira takoj, ko dospe rešitev iz Beograda.
Nevoičljivost je znana naša nečed-nost. Niti slabega sosed ne privošči več sogedu. Oglasil se je drugi konec mesta, Graben, in zahteva tudi svoj kolodvor
za osebe, tovorni da je premalo živa-hen, brez ropota pa da tudi oni v teh modernh časih ne morejo živeti. Boste videli, gospod urednik, da bodo želez-nico potegnili še tje v Stahovico do Korlna in naprej do Tineta, na Kopise, v Kot z odcepom po vzpenjači gor na Veliko planino. In tako se bo zgodilo, da bo oni redki Ljubljančan, ki ne more z nahrbtnikom na gore ih glede Kam-niške planine s ceste ali iz nebotičnika, da bo stopil na Ajdovščini pred Figov-cem ali pred kavarno »Evropo« na vlak in bo v dobri pol uri že sedel ila Veliki planini pri čaši rujnega cvička. Seveda bodo ti ekspresni vlaki brzeli mimo na-ših postaj in postajališč — na nemalo jezo naših krčmarjev. Naše sedanje štiri železniške postaje v Kamniku bodo po-tem na žalost služile le malemu lokal-nemu prometu. Da, štiri postaje ima-mo: Duplica (sedaj del Kamnika), Kam-nik - glavni kolodvor, Kamnik - mesto, Kamnik-tovorišče. Dosti več postaj ne-mara nima niti Pariz, da ne govorimo o Beogradu, Zagrebu ali Ljubljani.
Da   ne   pozabim   Motnika!    Odkrito povedano, v Motnik sem poromal, da
vidim njihovega polža. V teh zadevabr sem postal špecijalist. Ravnokar sem se poslovil od slavne Višnje gore, kjer imajo tudi tako zver priklenjeno.
Kdor hoče videti motniškega polža,. naj ei ogleda kamen pred Tončkoviin. znamenjem, baje ostanek sramotilnega: odra, prangerja. Motničani bi se radr znebili polža in se izgovarjajo, da jin* je polž ušel in da so ga ujeli na Vran-skera pri cerkvi, kjer je sedaj prikle-njen na močno verigo. Svoj čas so pa le-bili polži priljubljeni v Motniku, ta-krat, ko so jih celo gojili in izvažaliT, kakor rake. Bili so baje posebne vrster špecijaliteta za finojedce.
Da ne bo spora, vojske med Višnjo goro in Motnikom radi prvenstva, je-treba dognati, kateri polž je starejši^. častitljivejši. Stvar je dokaj enostavna.
Višnjanski polž se je rodil z mestom-Višnjo goro, motniški polž s trgom Mot-nikom. Po Valvazorju (knjiga XI.,. stran 628) je nastalo mesto Višnja gora 3501. leto po stvarjenju sveta ali 552. leto pred Kristusovim rojstvom. 0 po— stanku trga Motnika pa ne zine Valva-zor niti besede, daai sicer privošči tudL
stu, eno okrog novega leta 1897, drugo 4. marca 1897 o leposlovnih spisih, ki so jih člani prednašali v »Zadrugi«. Naj tiskarna za zaključek natisne te-le odlomke  Kettejevih  rokopisov:
O ti priliki bi rad izpregovoril nekaj besed o načinu našega predavanja. Me,-ni je — da odkritosrčno povem — vsekdar, kadar zelim kak spis kot plod duševnega delovanja uživati in se vese-liti mislij, ki druga drugi sledeč, druga drugo izpodrivajo, uničujejo, dopol-njujejo, neskončno zoperno, če hoče pisalelj s frazami prikrivati duševno praznoto, a še veliko bolj, če hoče po-višati notranjo vrednost spisa z umet-nim deklamovanjem ali pre.davanjem. Tu je po mojih mislih mirno, monoto-no recitovanje na svojem mestu. Mi-slim, da mi glede na to nihče ne bo na-sprotoval; kdor mi bi, bi s tem le pri-znal, da je duseven — revež. Leposlov-ni spisi se ne pišo kot politični članki. Tam, v predelih »Slov. Naroda«, »Slo-venca«, »Slov. Sveta« je na pravem me-stu gostobescdnost brez dejanja; tam lahko popišeš celo stran, ne da bi po-vedal Bog si ga vedi kaj zanimivega; tam že, blstroumnost sama kratkočasi in zabava; tam .. . pa zakaj? Ker so taki spisi krasni metuljčki z raznoboj-nimi krili, a na leh krilih je barva sko-raj samo nc.kak cvetni prah, ki si ga revne živalice vsak časek lahka oddrg-nejo, izgube. In ti metuljčki sami žive le par dnij, k večjemu par mesecev, To se pravi: spisi nimajo trajne velja-ve. Ali leposloven spis, ta mora imeti ako hoče veljati za leposloven spis, trajno veljavo. Toda na tem polju (le-poslovnem namreč) ni kar tako lahko
vzgojiti lepo cvetko, pa še skoraj težje. lepo, rodovitno drevo.
No, druzega se niti ne zahteva tako neoporečno kot prvega, brez kalerega pa si niti ne morem misliti leposlovne-ga spisa. — Toda, predragi prijatelji Zadružani, kaj bi vi rekli k temu, da bi videli na polju cvetko iz belega pa-pirja, to se pravi, brez življenjskega soka, brez duha, barve? Pa če bi tudi imela barvo, a duha ne, niti rasti, ne mogla bi vam ugajati. A tudi s cvetka duhtečo in krasnobojno bi se ne mogli tako spoprijazniti, da ne raste, da ne živi.  Sicer  bi nam  moralo pač  egalno
biti, da-li imamo naturno cvetko all pn umelno izrezljano platence. — Vsak le-posloven spis mora torej imeti
dejanje, to je življenje, rast,
vonjavo, to so misli,  ideje
in barvo, to je lepa zunanja oblika.
Na. koncu spisa je dostavljen podpis Kettejev, ki je črtan, pa je pristen. Ro-kopisa sta seveda polna Kettejevih ak-centov. Tudi precej besedi je črtanih, to so pa ona mesta, ki bi dotičnega mladega pisatelja, katerega spis se je kritiziral, morda žalila. Kette je bil v kritikah dokaj strog, pa nikdar žaljiv, bil je mehka duša.        Anton Zevnik
Na plaži kamniškega  mestnega   kopališča
Motniku, trgu in gradu, precej vrstic (stran 424). Iz tega sledi, da je Motnik nastal daleko pred Višnjo goro, morda še pred stvarjenjem sveta in ž njim se-veda polž. Tudi dognanje, da je motni-ški polž ohranjen v kamnu, višnjanski v pločevini iz nove dobe, potrjuje do-mnevo, da je motniški polž starejšega izvora. Če sta si v sorodu, se ne da več dognati, ker so vsled okamenele, oziro-ma zvodenele krvi krvni poskusi skoraj nemogoči.
Ogledal sem si v Motniku še zname-nitosti v župni cerkvi in v kapeli pa razvaline gradu Zgornji Motnik, potem sem jo krenil proti Trojanski cesti na »dolgočasni hrib«, kakor ga imenujeta Jurčič-Kersnik v »Rokovnjačih« in pa proti Št. Gotardu, da vidim, kje so uganjali rokovnjači svoje vragolije. Sredi gozda me pa vjame brezžični br-zojav, veleč, da moram biti o polnoči na Opateb na Menini planini, sice.r sem zapisan smrti. čisto po rokovnjaško! Ob poti z Bibe pri prvi lesi da me bo čakal prijatelj z veselo novico.
Batino v roko, pihalnik čez ramo — in  hajdi   proti  Špitaliču  in  od  tu  po
vzpenjači, ki je preje služila za spušča-nje lesa, na Menino planino do Bibe, kakor se že lepo imenuje banovinski planšarski dom s hlevi. Po poti sem mislil na »lovskega gospoda«, gospoda Fronca, ki je najforže tisti prijatelj, ki me čaka, in na starega divjega petelina, ki smo ga imenovali baraba. Leto za le-tom je zdaj na tej, zdaj na oni smre-kovi ali tudi bukovi veji klepal in bru-sil svoji kokoški na čast in lovcem v veselje. Znal se je vselej pravočasno ogniti 8vinčenim zrnom. Lovci pravijo, da je čudotvoren pojav ta petelin, da se napravi nevidnega, ko nameri lovec puško, poleg njega do dva metra proč, — radi lovčeve nesigurnosti in lastiie sigurnosti rajši več kakor manj, — pa se prikaže lovcu njegova imaginarna podoba. In tako 8em nekoč tudi jaz po-meril nanj. Prav dobro vem, da sem zadel. Pričakoval sern, da bo zaropota-lo, kakor da se košata bukev podira. Nič se ne gane s smrekove veje, kjer je ba-raba pel svojo visoko pesem, ki je no-ben glasbenik ne more zapisati. Šele po daljšem času zasumi v vrhovih, kakor da je potegnila vihra. Baraba se je zma-
goslavno prepeljal na drugo smreko. Lovec, ki me je spremljal, je kasneje, ko se je zdanilo, zlezel na tisto smreko in konštatiral, da je zrno točno zadelo tisto mesto veje, kamor sem meril, da bi prav gotovo zadel tudi petelina, ko bi bil tam stal. V teh mislili sem zvečer dospel na planšarsko pristavo. Pokrep-čal sem se in pokramljal z oskrbnikom, ki zna pripovedovati tako zabavne res-nične in neresnične lovske in vojaške štorije, potem pa hajdi čez vršič proli tisti lesi in proti jasi na Opateh, kjer je kraljeval baraba. Pri lesi čudom za-gledam starega Dolgoušca, ki me spošt-liivo pozdravi, veli, da takoj odložim morilno orožje, in mu sledim na zbor divjadi in zverjadi, ki se vrši na Opa-teb. Izza Krima je vstal mesec in nama je razsvetljeval pot. Pripdvedoval mi je prijatelj Dolgoušec, da pridejo na zbor, ki je izreden, zaetopniki vseh takozva nih divjih živali z Menine planine, iz bližnje in daljnje okolice, na nočnem redu zbora, da je izvolitev dvonožca iz pasme človek častnim članom Udruže-nja divjadi in zverjadi (UDZ) za za-sluge,   ki si jih  stekel za  dobrobit in
Društveno življenje v Kamniku
Zanimivo bi bilo pobrskati med sta-ro zgodovino mesta Kamnika in izvleči iz nje določno in nazorno sliko družab-nega živjenja, ki je vladalo nekoč po naših ulicah in še bolj v starodavnih domovih.
Da je moralo biti to življenje prav posebno razgibano in živahno, nam priča še dandanes dejstvo, da je Kam-ničan zavzet za društva, ki mu le količ-kaj dopuščajo, da se v njih duševno in po svojem duševnem razpoloženju svo-bodno razmahne. Meščan čuti zavedno potrebo, da se druži s someščanom, ki ima iste nazore in srčne potrebe kot on, ki ga tarejo iste socialne kfivice kot njega in se hoče boriti proti njim. Bor-ba za obstanek je v trdno sklenjenih skupinah pač lažja in uspešnejša, nego da se posamezen Človek peha za svojo pravico.
A ne samo iz socialnega vidika, tem-več še iz drugih višjili in plemenitejših nagjbov je ustanavljal in ustanavlja Kamničan svoja društva. Zvesto je sle-dil stopinjam in načelom svojih pred-nikov ter se zavzemal za vse, kar je bilo v zvezi s kulturo.in kar je duševno dvi-galo njega samega in njegovo okolico.
Snovanje društev z določnimi pravci in jasno začrtanimi cilji mora voditi samo do napredka in do duševne in so-cialne osamosvojitve. Čim več društev ima kako mesto, na tem večji stopnji kulture stoji to mesto. Trditi moramo brez samohvale, da ima Kamnik v re&-nici toliko društev, kolikor jih potre-buje, da se brez skrbi kosa z drugimi mesti, kar zadeva napredek. V njih je
takorekoč duša Kamnika, ki se hoče povzpeti preko mrzle vsakdanjosti in iskati v starih, človeštvu bolj priklad-nih idealih svojo srečo in zadovoljnost.
Pastirska koča v Kamniški Bistrici
Če bi človek hotel opisati zgodovino in sadove vsakega posameznega kamni-škega društva, bi moral napisati debelo knjigo. A za zunanji svet bi bilo jako zanimivo in poučno,   če bi mogel vpo-
gledati v to živahno društveno delova-nje, ki bi ga kolikor toliko informiralo o dejanskem življenju v Kamniku.
Naj zato navedemo na tem mestu sa-mo seznam društev, obstoječih danes v Kamniku, in sicer v kronologičnem re-du. Širša javnost bo tako dobila vpo-gled v naše društveno življenje in po njera sodila naš napredek.
Narodna Čitalnica, ustanovljena: 21. 6. 1868 po dr. Valentinu Prevcu, pesniku Simonu Jen-ku in poštarju Janezu Debevcu. Clanov 94.
Prvo slovensko pevsko društvo »LIRA« v Kamniku. Ustanovljeno: 1. 1882. Ustanovitelj: Alojzij Vremšak, okrajni tajnik. 42 izvršujo-čih in 205 podpornili članov.
Prostovoljna gasilska čela v Kumniku. Usta-novljena 1. 1882. Članov: 75 rednih in 200 pod-poruih.
Moška podružnica sv. Cirila in Metodn. Ustanovljena:  31. 3. 1. 1889.  Clanov 103.
Ženska podružnica sv. Cirila iti Metoda. Ustanovljena:   13.  9.  1891.  Clanov:  76.
Podruinica Slovenskega pluninskega društiui. Ustanovitelj: Miha Kos, učitclj na Honicu. Ustanovljcna:  19. 8. 1893. Članov:  92.
Kamniški salonski orkester (pododsek Nar. čitalnire). Ustanovljen: 1. 1899. po skladatrlju Viktorju Parmi. Članov:  17.
Mestno godbeno društvo. ¦Ustanovljeno: 14. 1. 1899 po županu Luki Bergantu. Članov: 25 rednih in 300 podpornih.
Ceciljunsko društvo mestne župnije v Kam-niku. Ustanovljeno:  4. 12. 1903. Članov: 60.
Kamniško sokolsko društvo. Ustanovljeno: 10. 10. 1904. Ustanovitelj: dr. Alojzij Kraut. Članov: 257.
Kamniško Lovsko društvo. Ustanovljeno: 7. 2. 1906. Ustanovitelji: notar Milan Orožen, Ivan Koschier in Jernej Kemperle. Članov:  5.
Društvo za olroško varstvo in mladeniško skrb v sodnem okraju Kamnik. Ustanovljeno: 2. 4. 1908. Ustanovitelj: sodnik Grum Josip. Članov: 22.
Podružnica slovenskega osrednjega čebelar-skega društva za Slovenijo v Ljubljani. Usta-novljena: 10. 9. 1910. Ustanovitelja: Josip Ručigaj v Mengšu in Josip Grum, sodnik v Kamniku. Članov:  40.
dolgo življenje živali, in da je ta dvo-nožec moja zanje tako dragocena in za-elužna oseba.
Zborovalci so bili že kompletno zbra-ni, ko sem stopil v spremstvu izkušene-ga Dolgoušca-Zajca skozi zadnjo leso na divno jaso v Opateli. Z nrnobesnim hu-ra! so me sprejeli, zbrani v lepem pol-krogu, v prijateljski harmoniji. Na-sproti polkroga je bil častni sedež za mene. Šibila so se mi seveda kolena, ko sem se s polževo hitrostjo pomikal pro-ti svojemu »tronu«. Vrgel sem boječ j)ogled na zborovalce, ali ko sem videl, da vsi opirajo prijazne poglede name, mi je zrastel pogum. Škoda, da nisem imel kamere s seboj. To bi bila slika za »Kamničana«! Videl sem divjo gospo-do: kosmatinca Medveda, Divjega pra-šiča s čeklji, Divjega mačka, Volka, Li-sico, Podlasico, Veverico, Srnjaka, Or-la, Sokola, Sovo, Goloba, Fazana, Ku-kavico, Ruševca, nebroj ptičev-pevcev. Nad vsemi pa je kraljeval in vodil zbor s smreke na sredi zborovalcev — doma-čin »Baraba«. Za spremstvo sta mi bi?a dodeljena Medved in Volk, za častno spremstvo pa spremljavalec Dolgoušec,
ki so me takoj obstopili. Baraba otvori zbor, preide takoj na nočni red: »Prija-telj Dolgoušec stavi predlog, da se iz-voli tu navzoči dvonožec iz rodu člove-ka za častnega člana našega TJDZ. Za-sluge odlikovanca so vam znane. Nosi morilno orožje, pa ne mori, če sproži, sproži iz veselja, kakor na svatbi ali žegnanju. Hvala in slava mu!« Enoglas-no, z velikanskim hrusčem in truščem sprejeto. Sledile so volitve, ki so se vrši-le po premišljenih predpripravah, mir-no in dostojanstveno. Javno zborovanje zaključeno. Še en bura! meni v čast, predsedujoči Baraba se mi milostno in z zasmehujočim pogledom prikloni v znak, da naj izginem, straža me spremi do prve lese, Medved mi v slovo poda taco, da me še danes skeli roka, do zad-nje lese me še pospremi Dolgoušec, ki mi je izdal tajno, da bodo sedaj zboro-vali o ukrepili, ki se naj storijo in iz-vedejo proti zakletemu sovražniku, proti človeškemvi rodu. Povem naj lju-dem, mi je. ob slovesu položil na srce Dolgoušec, kako so si vse živali edine, kadar je treba braniti njih rodove. Vi-del da sem, kako mirno so potekle nji-
hove volitve. Oni ne poznajo več t:ste: In spet se oglasi jih sto, Le-ta nam županil ne bo.
Mf smo v resnici napredovali, mi je še rekel Dolgousec, vi ste prevzeli našo gornjo staro metodo, ki smo jo mi že davno zavrgli. Z Bogom!
Zlato jutro me je objelo, ko sem z Opatov krenil v Tuhinj proti Kamniku, kamor sem dospel komaj še pravočasno na otvoritev Obrtne razstave.
Še veliko bi imel povedati o Kamni-ku, o Kamničanih in Kamničankah, o Malem gradu, o »liotelu« na Malem gradu, o novem kolodvorskem poslop-ju, o prepotrebni novi šoli, o novem magistratnem poslopju, o našem najza-nimivejšem privatiiem muzeju Jugosla-vije, o našem porfiru-zelenem dijaman-tu, o Bistriški cesti, o Luški ceati, o bo-dočnosti Velike planine, tudi poročilo o zboru UDZ na Menini je skopo, in tako dalje, pa pritiskata urednik in sta-vec, da neham.
Bom pa nadaljeral v prihodnjem »Kaimiičanu«, če dočakam Metuzale-movo starost. Če ne, bo nadaljeval moj pravnuk.                                       A. Z.
Šporlni klub Kamnik. Ustanuvljcn: 25. 1. J. 1914.  Ustanovitelj Fran Kratnar. Članov:   71.
Vincencijevti družbu v Kamniku. Ustanov-ljena: 18. 2. 1913.
»Solidaruost«, delavsko pevsko društvo. Ustanovljeno: 1. 1919. Ustanovitelj: Franc Kosič. Članov:  27 rednih in 120 podpornih.
Delavska knjižnica, Kamnik. Ustanovljena: 1. 1920. Ustanovitelja: Jurij Semič in Franc Kosič. Članov:  90.
Krujevni odbor Udruženja vojnih invalidov. Ustanovljen: 10. 1. 1. 1920. Ustanovitelja: Va-lentin Balantič in Franr Bokalič. Članov:  300.
Obrtno društvo za srez Kamnik. Ustanovlje-no:   12,  12.  1920.  Ustanovitelj:   Ivan  Pollak.
Društvo delovodij in industrijskih uradni-kov za Kamnik in okolico. Ustanovljeno: 1. 1. 1.  1921.  Ustanovitelj:   Drago  Ulle.  Clanov:   10.
Sreski odbor društvu. Rdečega križa kralje-vine Jugoslavije. Ustanovljen: 25. 5. 1924. Ustanovitelj: dr. Fran Ogrin. Članov: 207. Oskrbuje tudi zvočni kino v Kamniku.
Drušivo hišnih poxexlj)ikov za Kamnik in okolico. Ustanovljeno: 28. 5. 1924. Ustanovi-tclj: dr. Frau Vidic. Članov:  65.
Podružnica sudjarskega in vrtnarskega dru-Ht-a ža Slovenijo. Ustanovljena: 28. 5. 1924. Ustanovitelj:   Ivan  Primožič.  Članov:   80.
Kolo jugoslovenskih sester. Ustanovljeno: 16. 1. 1926. Clanic: 250.
Gamsov steg, skavtov in planink. Ustanov-ljen: 6. 3. 1926 po Jovaim Dcroku. Članov: 129.
Prostovoljnu gasilska četa na Duplici. Usta-novljena: 11. 3. 1926. Članov: 32. Ustanovite-lja:  Fran Remec in Josip Semeja.
Tujsko ¦ prometno društvo. Ustanovljeno: 15. 1. 1930. Ustanovitelj: Mestna občina Kam-nik. Članov:  105.
1'roliluberkulozna liga v Kamniku. Ustanov-Ijena: 5. 7. 1931. Ustanovitelj: dr. Fran Ogrin. Članov:  810.
Kolesarsko društvo Kamnik. Ustanovljcno: 5. 8. 1931. Ustanovitclj: Drago Drašček. Cla-nov:  30.
1'rosvetno in podporno emigrantsko društvo »1'ABOR«. Ustanovljcno: 23. 7. 1932. Cla-nov:  152.
Krožek prijuteljev Francije. Ustanovljen: 15. 5. 1933. Ufctaiioviteljiea: prof. Klavdija Žvokelj. Članov: 27.
»Bran-i-bor«. Ustanovljen: 30. 6. 1933. Čla-nov: 96.
1'odružnica Narodno-strokovne zveze, Kam-nik. Ustanovljena: 20. 5. 1934. Ustanovitelj: Rajko Gruden. Članov:  56.
Strokovna skupina lesnega delavstva Dupli-cu. Ustanovljcna: 21. 7. 1934. Clanov: 130.
Klub esperantistov, Kamnik. Ustanovljen: 25. 11. 1934. Ustanovitelj: Vinko Možina. Cla-nov: 20.
Krajevni odbor Jadrattske striiže v Kaniui-ku.  Ustanovljen:   12. 2.  1935.  Članov:  137.
Cerkveno pevsko  Cecilijansko društvo.
JUU,  sresko  društvo  Kamnik.   Članov:   137.
Buriitansku gasilska četa. Člani vsi delavti v smodnišnici.
Združenje trgovcev za srez Kamnik.
To nenavadno visoko število društev raora človeka nehote privesti do tega, da prične temeljitejše razglabljati o njih. Posledica tega razglabljanja pa je, da najde med društvi več takih, ki imajo iste ali pa vsaj podobne progra-me in cilje. To pa ne pomeni nč dru-gega kakor cepljenje sil in razmetava-nje toli potrebne energije. Ako bi se tako sorodna društva zedinila v eno ce-loto, bi na zunaj in znotraj učinkovala z veliko večjim uspehom in z veliko bolj pozitivnim rezultatom, ker bi se njihove sile bolj strnile n bi bile boij odporne. To pa bi ne donašalo koristi samo društvu, temveč splošnosti, ker bi bilo društveno življenje v Kamniku bolj enotno in bolj strnjeno in bi na ta način ^mponiralo ne le meščanu, tem-več vsi naši javnosti.
Toda to so samo problemi. A vendar bi bilo dobro, da pričncino razmišljati o teh problemih.
A. P. Bdtog
Kamnik in sport
Upravičeno bi labko trdil, da slav-nostna številka »Kamničana« ne bi bila popolna, če ne bi v njej vsaj nekaj be-sed posvetili kamniškemu sportu. Saj je sport v tem stoletju povsod, v Kam-nikvi pa posebno v zadnjih desetih le-tib zajel simpatije najširšega občinstva. Kdo pa bi se tudi ne zanimal za to j;i-banje, ki druži v klubib vso mladino brez razlike, kjer si krepi svoje mišice-in svojo voljo.
Tudi v Kamniku imamo Sportni klub Kamnik, čigar delo in pomen za ves Kamnik, zlasti pa še za njegovo mla-dino, zelo cenita meščanstvo i okoličan-stvo, dasi se na drugi strani tudi pre-cej odločilnib osebnosti ne zmeni zanj. ¦ Toda to drugo dejstvo nas sportnikov ne sme motiti. Še z večjo vnemo mora-mo hoditi po poti, ki nam jo klubska pravila in ideja te.lesne kulture črtata. Naša pot je dvojna: prva je gojitev sporta v pravem pomenu be-sede kot plavanje, smučanje, drsanje, nogomet, tenis, dviganje uteži, rokoborba in boks. Druga stran našega pokreta pa je, da seznanimo   Kamničane   s   koristmi   in
plodovi sporta; poudariti pa moram takoj, da je delovanje- v tem smislu tež-je o<l prvega. — Prepričati liočemo vse zasturelo in zaspano med nami, kaj lah-ko pričakuje od krepkomišičastib in žele^novoljnib sportnikov; da vzgaja sport mladino, da se bori z voljo in gent-lemansko, jo odvaja od škodljivih raz-vad ter tako nstvarja polagoma celega človpka, kakršen mora biti vsak dobri sportnik. Ko bomo dosegli to, smo vse dosegli in mladini v kamniškem klubu bo sijalo sonce.
Na žalost pa moramo ngotavljati, da so iiied nami ljudje, ki sportu in nam delajo krivico. Ti nas niti moraliio, še manj pa gmotno podpiranje pač pa so v večji meri v aktivni rezistenci. Saj sportniki ne delamo za denar, saj ]e v našili pravilih podčrtano, da so iz klu-ba i^ključene osebe, ki gojijo sport kot poklic. Jasno pa mora biti vsakemu dejstvo, da so nam sredstva nuj.no po-trebiia za vzdrževanje sportnih naprav.
Nciš klub je brat vseh klubov naše domovine, saj imajo vsi to nalogo, da poka.žejo  enakovrednost   naše  mladine
napram tuji i,n s tem odvračajo od sebe vso malodušnost in nezaupanje v same-ga sebe. Zato se tudi kamniški sport-niki ne smejo podcenjevati, saj bi imeli ob sodelovanju vse javnosti tudi vsp predpogoje za dosego velikih uspeliov.
Ker si sport brez sportnega kluba težko predstavljamo, zato liočem raz-voj sporta v Kamniku izenačiti z zgo-dovino njegovega kluba.
Sportni klub je bil ustanovljen pred vojno z namenom, gojiti družabnost, ne sport v današnjem smislu besede, dasi je pospeševal drsanje, sankanje in si zgradil ob Nevljici tudi kabine za ko-palce. Pripravljalni odbor, kateremu na čelu je bil naš sedanji predsednik občine in podpredsednik SK f<. Krat-nar Fraii, je sklical ustanovni občni zbor »Sportnega kiuba v Kamniku« 13. decembra 1. 1913. IVjegov prvi pred-scdnik je bil baron Lazarini, in sicer do 1. 1919. Po vojni so mu načelovali Ster-gar Anton, Fanika Kratnarjeva, dr. Ivo Šnbelj in Stane Vedlin. Klub je svoja prvotna stremljenja nadaljeval.
Od leta 1925 do 1933 je bil predsed-nik kluba velezaslužni dr. Dominik Žvokelj, pod čigar vodstvom se je šele začel gojiti v Kamniku vsestranski pra-vi sport. Od 1. 1933. predseduje klubu silno delavni in neutrudljivi Ferdo Šmuc.
Početek resnega sporta se prične v' Kamniku z gojitvijo nogometa in teni-som. Toda nogometaši so bili neorgani-zirani — ostali domači sportniki pa so se udejstvovali v drugih krajih, kot n. pr. brata Kumer kot labkoatleta uspeš-no v Zagrebu, Nace Vidmarin Miran Ogrin v Ljubljani in danes še državni prvak Jože Bručan. — Nogomet v Kam-niku ne beleži uradnih uspeliov, kajti sekcija ni verificirana, zelo pa občuti pomanjkanje pravega in bigieničiiega igrišča, kar je najvažnejši pogoj za njen obstoj in procvit. Letos so prazno-vali nogometaši petletnico nepretrga-nega dela.
Po letu 1929. se pojavijo v Kamnikn že smučarji-sportmki. Za razvoj smu-čarstva je silno važna zgraditev skakal-nice 1. 1931., ki je bila prva na ozemljn ljubljanske zimskosportne podzveze. Isto leto je zgradila dbčina tudi kopa-lišče, 1. 1932. pa skupno s klubom dve teniški igrišči. V kopališču so se začeli zbirati plavači, ki predstavljajo danes v Kamniku najvidnejše mesto med sportniki. Pa saj so dosegli krasne uspe-he 1. 1934. na prvenstvenih tekmah v Radovljici in jim načeluje tudi držav-ni prvak v prsnem plavanju, Cerer Tone.
Letos pozinii se je priključila klu-bu težkoatletska sekcija in z njo je po-stal SK Kamnik vodilni podeželski klub tako v težki atletiki kakor v plava-nju in tenisu, kar je Kamniku lahko le v ponos in čast.
Klub šteje danes 5 sekcij s skupno 93 aktivnimi člani in 47 podpornimi člani.
Vsako   leto   ima   SK   Kamnik   sportni dan, na katerem pomeri svoje moči  z
Kamničani, ee veste, kaj vam je vaša mladina,   in   če   pravično   cenite   njen
Rokovnjači
zunanjimi   sportniki.    Najuspešnejši   je     trud,  podprite  sportni klub  in  delajte hil vsekakor Jetošnji, k jer smo kamni-     z nami!                                 —LM—
ški sportniki zmagali na vsej črti.                                                 /
Kamnik - ,,redivivus"
IV
Prvi del letošnjega programa smo iz-vršili, staro zdravilišče je zopet oživelo, kot ptič feniks, ki je izšel iz »ognja« prenovljen in olepšan, pred vsem pa je kapališče modernizirano.
Dejstva govore. Pristopiti hočemo k drugemu delu letošnjega programa, to je k vpeljavi kombiniranega, drugod že preizkuienega naravnega zdravljenja, ki ni vezano na letno sezono: dijeta in vodno zdravljenje v eni obeh vil v sta-rem kopališču. Drugo leto pa se hoče-mo lotiti zadnje etape svojega progra-ma, t. j. Kamniku hočemo dati moder-no središče tujskega prometa v zdravi-liškem domu z vsemi potrebnimi obra-ti, brez katerih bi se Kamnik kot pri-vlačna točka tujskega prometa nikdar i;e rnogel razviti ter doseči vsaj pred-vojno stopnjo, ko je Kamnik uspešno konkuriral z Bledom in drugimi leto-višči.
Zadržanie Kamničanov samih k temu pokretu nam ne daje posebnega pogu-ma: 80 % jib je a priori zmajevalo z glavo, češ da se ne da nič napraviti iz puščave ob sotočju Nevljice in Bistri-ce. Ti so menda sedaj spreobrnjeni; .-aj smo z amerikansko naglico in v rekord-nem času z najmanjšimi stroški Kam-niku dali razen res modernega letnega kopališča tudi zimsko kopališče s top-limi kopelmi v kadeh. Kljub temu pa ne prenelia prislovična kamnišJca malo-dušnost, mestoma celo brezbrižnost. Ne vidimo pravega poleta v merodajnih krogih in požrtvovalnosti, četudi brez sodelovanja vseh svojega programa ne moremo izvršiti. Ako se v tem oziru razmere korenito ne izpremene, potem bomo svoj program obrnili v drugo srner, najbrže v dolino gornje Kamni-ške Bistrice, od . koder nani prihajajo pametne pobude. Ako se stari Prašni-karjev kompleks ne ohrani tujskemu j)rometu, potem je usoda Kamnika kot tujskoprometnega središča zapečatena; vsa kamniška javnost po vojni je to kardiiialno vprašanje povzdige Kamni-ka zanemarjala, eetudi je bila večkrat prilika, rešiti ta problem.
Občina bi se svoječasno morala po-staviti na čelo te akcije. Še danes more občina rešiti pereče vprašanje mestnega kopališča s sodelovanjem z nami na na-čin, ki bo opravičil eksistenčno možnost mestnega podjetja; danes smo še v sta-nu, pristopiti k temu sodelovanju, te-kom leta pa se utegnejo razmere pri nas razviti v drugi smeri.
Pred vsem pričakujemo ne ]e od ob-čiiie, nego od Kamničanov sploh, aktiv
nega sodelovanja, moralno in v skrom-ni meri tudi materijelno podporo.
V  svojem cirkularu, ki inenda še ni daleč krožil,   smo  se  popohioma  kon-kretno  izrazili.   Imamo  pred očmi, da se Kamničani v skromni meri udeležijo pri podpisovanju deležev naše družbe. Imamo namen na prihodnjem občnem zboru letos na  novo  podpisanim dele-žem priznati prvenstvo pri delitvi čiste-ga   dobička;    kdor  pa  še  dvomi  o  tej možnosti,    tega   pozivamo,    naj   svojo dobro voljo pokaže s tem, da  podpiše normalno in fiksno obrestljiv delež, ki bi bil par let neodpovedljiv.
Od teh skromnih prispevkov, ki ima-)o bolj moralni značaj, seveda ne bomo gradili velikih podjetij in palač; oni nam bodo le jamstvo in sredstvo za dra-goceno nam sopomoč Kamničanov in njegovib javnih faktorjev; potrebno večjo glavnico za izvršitev načrtov pa si bomo zasigurali na drug način. Pri spevke Kamničanov bomo porabili «z-ključno za zimsko zdravilišče, ki še ni v stanju, kot si ga želimo. Hočemo hra-niti besede, pač pa se hočemo posve-titi  le  pozitivnemu  delu.
Apeliramo na svoje rojake, da se vzdramijo ter z odprtimi očmi gledajo v bodočnost. Le v gložnem delu ter aktivni pomoči je jamstvo za procvh našega mesta in okolice.
Kopališka družba Kamnik.
Zelezniške in avtobusne zveze s Kamnikom:
a)   Vlaki   Ljiililjaria-Kuinnik   in   obratno:
Iz Kamnika: oli dnlavnikih: 6.10, 7.28, 10.08, 12.42, 14.55, 17.11; ob nedeljali in praznikih: 6.10, 10.08, 12.42, 14.55, 17.11, 21.10.
V  Kamnik:   vsak dan ob:   6.45, 9.46, 12.18, 14.38, 16.55, 19.17.
b)    Avtobusi:   Kamnik-Domžale-Ljubljana: Iz Kamnika: ob delavuikih: 13.15; vsak dan:
7.55, 18.45.
V  Kamnik: vsak dan:  12.50; ob delavnikih: 18.25, 23.25; ob nedeljah iti praznikih:  0.25.
b)   Avtobusi:
Kamnik-Mengeš-Ljubljana: Iz  Kamnika:   ob   delavnkih:   7.45;   ob  nede-ljah in praznikih:  7.45, 18.30.
V   Kumnik:   ob  delavnikih:   18.08,  ob  nede-Ijah in praznikih: 12.48, 0.18.
Kamnik-Stahovica-Kainniška   Bistrica: Iz Kamnika:  vsak  dan:   9.47. — Iz Kamni-ške Bislrice:  vsaki dan:  16.30.
V  Kamniško  Bistrico:   vsak dan:    10.22.   — V Kamnik: vsak dan:  17.05.
Kamnik-Motnik-V ransko
Iz Kamnika: ob 13. — V Kamnik:  ob 7.45. Cenjenini  obiskovalcein   OVjrlne   razstave   in
Kanmiškega  tedna so  na  razpolago  tudi  avto-
taksi po zmernih cenah.
Vsebina k predstavi na prostem v parku. Po Jurčič-Kersnikovcm romanu »Rokovnja-<"i« /iiineva v letošnjem poletju 125 let, odknr so Kamnik in njegovo okoliro strabovali ro-kovnjači, ki so takratiiim oblastem delali ve-like skrbi in preglavice. Za njihovo vtavitev sta bila prav vneta takratni mladi oskrbnik pa Kolovru Štefan Poljak in njegov tast Janez Gavrič, me«tni sodnik v Kamniku. Imenovana sta celo pustila v Kamniku na sejmu razglasiti, da dobi tisti, ki pove kaj o rokovnjačih: kdo so, kjc se nahajajo ali kje imajo bivališče — nagrado, in sicer od vsakega po takratnih 15 avstrijskih kron v srebru, ali 30 goldinarjev v fraiuoskih frankih, dasi je takratni odvetnik in fracoski maire, t. j. župan, Burger, graščak na Brdu, svaril Poljaka pred tem ukrepom ra-di  znane krute maščevalnosti rokovnjačev.
Na ta razglas je nanireč glavar rokovnjačcv »Gioga« nalašč razpisal še enkrat tolikšno na-grado na glavo Poljakovega konja, ravno toli-ko tudi na njegovega psa. Razpisane nagradc pa se je polakomnil velik pijanec in bahač p'j gostilnah, Blaž Mozol s Paleževine. Njemu se je tudi posrečilo, da je rokovnjače izvohal in ovadil na Kolovcu, za kar je prejel kasnejf rokovnjaško plačilo. Ko se je vračal po ovad- " bi s Rolovca, rožljajoo s prejeto denarno na-grado v žepu, je na razpotju proti domu zavil tudi proti Rovam v krčmo Hudmaiiove Jere.
Bilo je že skoraj terano, ko vstopi v krčmo, kamor so začeli prihajati Blažu znani in nc-poznani gostje. Blaž je pričel pripovedovati na dolgo in široko, kako je naznanil rokovnjare in da je prejel razpisano nagrado. Med gosti jf bilo tudi nekaj rokovnjačev, za katere pa Blaž ni vedel. Nekateri so svarili Blaža, naj bo miren, toda ta se ni dal pomiriti. Gostje so počasi jeli drug za drugim zapuščati krčmo, pa tudi osamljeni Blaž se je odpravil doniov, med tem, ko se je proti njemu skrivaj skovala maščevalna zarota, — da so mu stregli po živ-ljenju.
Blaž, nič hudega slutcč, kolovrati proti do-mu in razmišlja, kako lahko je zaslužil denar. — Kar ga predrami rezek žvižg. A koniaj »c. zave, jo že dobi krepko po glavi s kolom, da klecne na zemljo. Blaž Mozol je prejel rokov-njaško plačilo . • •
Blaže pa je imel tudi mlado, l>rhko neča-kinjo Holonico, katero je snubil rokovnjaški glavar, iineiiovan Groga, o katerem pa ni ra-zen čcvljarja Bojea v Radomljah in pisarja Raka ua Brdu nihče vedel, kdo je in od kod je-
Rokovnjači so se potikali s svojimi l.jubi-cami največ v Kamniški Bistrivi, kjer so imeli celo lesene bajte, v katerih so prebivali tudi pozimi. Večina "jih je pa živela tudi po vaseh na svojih domovih in so tako lahko izvedeli, kje se jim  nudi  dober plen.
Tako je tudi živel v Črnem Grabnu pri Šout Ožboltu na svoji domačiji kmet-rokovnjač Sn-moglav. Nekega dne prinese z Brda pobegli pisar Rak novico, da bodo Francozi peljali ta in ta dan skozi črni graben polno blagajno v Ljubljano. Francoze spremlja tudi neki bivši častnik Brnjač iz Celja, sedaj tolmač v franco-ski vojski, imenovan Vernaze. Ta človek je glavni krivep Grogovpga rokovnjaštva. Raili Bnijačeve krivične obtožbe, da mu je Groga ukradel denar, je Groga — Nande moral iti v vojsko in tako je imel Brnjač prosto pot do lepp Lavre, Nandetove zaročenke iii Rakeve licerke.
Po tcj Rakovi novici je vstala v Nandetu želja po inaščevanju. Takoj zaukaže svojiin Jjn-dcm, naj se naslednji večer zbero v Črnem grabnu pri Samoglavu, našemljcni ¦/, dolgimi bradami. Ko so s<> zbrali drugi večcr na dolo-čeiicm nieKtu, jim je dal povelje, naj uapade-jo Fraiicoze, oplenijo blagajno in nm pripelje-jo onega, katerega jim pokaže Rafc, živega, ostale naj pa vse pobijejo. Denar naj si rau-dele med seboj.
Rokovnjači so nalogo točno izvršili. Naen-krat sp pojavi med njimi njihov glavar Groga-Nantle. Vsi utihnejo in čakajo, kaj ho storil z ujetiiikom. Toda 011 se samo pokaže Brnjaču in mu pove, kar mu je toliko časa težilo srve. Razodene tudi rokovnjačeni, kaj mu je na-redil ta človek, zakaj je zašel lned nje in kdo da je 011 sam. On n i Groga, ampak inženjer Nande pl. Basaj, ujetnik pa — Brnjae, ki je zapeljal lepo Lavro in jo sramotuu zapustil, da je umrla z olrokom vred na porodu.
Njena smrt ga je tako potrla, da je ubežal od vojakov in zaši'1 med rokovnjače, da se kdaj nad zapeljivcpm svoje ljubice maščuje. Nocoj ,je napočila ta ura! Nato zapove rokovnjačem, naj  ga kaznujejo, kar tudi store in  ga obesijo.
Ferdinand pl. Basaj je zdaj sklenil, da po-begne s svojo drugo izvoljenko, Polonico-s Paleževine. V?e jc bilo že dogovorjeno za beg. Staremu Kaku pa ni šlo nikakor v glavo, da jih hoče glavar zapustiti. Zato je z Obloškim Tončkom vred izdal Nandeta Francozom, ki so ga  po  kratkem  boju  zvezali  iu  odvedli.
Med teni je pa skušal pobegniti tudi stari Rak, ki pa je Vn\ pri tem \1\1it od fTancoskiV« vojakov.
Na Koloveu je bil Nande zaslišan. Ko sta pri zasliševanju ostala skrljnik Poljak in jet-nik sania. je spoznal Poljak v Grogi Ferditvm-tla, svojega polbrata. Ferdinand mu pove vse svojo strašne zgodbe in ga prosi, naj ga izpu-sti. Poljak niu ustreže in še isto noč sta s Po-lonico pobegnila na Štajersko. Od tam je šel Nande s franeosko vojsko na Rusko, od koder se ni vei" vrnil. Polonioa pa se je vrnila s svo-jo  hčerko  na Paleževino.
Rokovnjuri so se raztepli na vse strani, ue-kaj  so jih pa polovili  in pobesili v Ljubljani.
Iz teh dogodkov je naslal roman, katerega je spisal pokojui pisatelj Josip Jurčič, dokon-čal pa ga je po njegovi prezgodnji snirti tudi že pokojni Janko Kersnik. Po romanu je pri-redil gledališko igro s petjem g. Fran Go-vekar.
Ker so »Rokovnjači« že neka tradicijonalna predstava kamniške Narodne čitalnicc, se je ob letošnji 125 letniri rokovnjaškega rovarje-nja v Kamniku in njega okolici odločila, da se priredi predstava na prostem. Za to predsta-vo je igra na novo predelana tako, da se vse dejanje razpleta kakor v romanu brez kakih posameznih aktov.
Obenem pa tudi Kaiiiniški salonski orkester s to igro lahko proslavi 10 letnico smrti Vik-torja Parme, ki je bil tudi njegov ustanovitelj in prvi dirigent ter je h Govekarjevi dramati-zaciji zložil tudi glasbo.
Za predstavo vlada veliko zanimanje.
Foto amaterji
Aparate raznih znamk, sto-jala, zvite in zložene filme, različne foto-papirje vseh dimenzij Vam nudi po kon-kurenčnih cenah
Foto   trgovina  FR. APARIMK
Vsa   foloamatcrska   dela   se   tzvr-šujejo po najnlžjlh cenah.
Restavracija RODE
tik glavnega kolodvora
Sobe za tujce, prvovrstna ku-hinja Vam nudi vsakovrstria topla in mrzla jedila. Pristna vina, radio, avto garaža, shram-ba koles, konjski hlev.
Priporoča se
I. CVETEK
Pesem z neba
Velefilm z Janom Kiepuro in Marto Eggerth v glavnili vlogah.
Vsebiiia: Pod vodstvom vedno optiinističnc-ga ravnatelja opere, Roseja, se je njegavo oper-no osobje, katerega že več meseccv ni mogel plačati, vkrcalo v neki južno-ameriški luki, da baje nastopi v Monte Carlu. Ves ponos tega osobja je Mario, mlad in vesel teuorist. Roseju je določena kabina št. 13, a ker je praznove-ren, jo prepusti Mariju, sam pa se naseli v kabini debelega basista Linsenianna. Predno pa odplujp ladja, opazijo da se nahaja v kabi-ni št. l^, slepi popotnik v osebi dražestne blon-dinke Karle. Ta je bila v Južni Ameriki na-stavljeiia za stoiiotipistinjo (tipkarioo) pri ne-ki tvrdki, a ker so zahtevali od nje vse kaj drugcg»! Iiotela je z vso silo nazaj v domovi-no. Mario jo pomiri, ker se je zaljubil vanjo, doseže tudi, da jo puste na ladji. Medtem pa — po mnogih zaprekah — poje bogatim go-stom I' razreda z jarbole in z na tak način prisluženm denarjeni kupi vozovnico za slepo potuico Karlo.
Arvelle, ravnatelj opere v Monte Carlu, pa brzojavi Roseju, naj ne pride tja s svojim osobjetn, ker hoče imeti za svojo opero le znanf in slavne moči, a ne mladib in uepozna-nih pevcev. Nihče izmed osobja, ]e Karla ve za vsebiuo tega brzojava, ki je bil oddan v kabino št. 13. Zato hoče ona na v^ak način po-magati svojemu Mariju in se slučajno snide z Arvellom. Ker se mu prikupi, jo povabi, da z njini preživi ta večer.
Upajoč, da tako najlažje izposluje angažma za Marija in njegovo družbo, sprejme ponud-l)o. Med tem so tudi pevpi zvedeli za odklonil-110 brzojavko in Mario hoče na vsak način priti <lo Arvella; 011 inora slišati njegovo petje! S Rosejem ga iščeta povsod in ga do-bita nazadnje v igralnici. Na sredi dvorane hoče Mario zapeti. Ker mu to branijo, uveljavi svoj  nnmen  s samokresoni v roki.
Ravnatelj opere ga hoče angažirati, a same-ga brez ostalih pevcev. Mario zahteva, naj bo-do sprejeti še ostali tovariši. Razočaran pa je, ko zapazi, da je v družbi Arvella Karla, ki ni hotfla zvečer z iijim samirn. Nikakor noče, da bi  bil  z njeno protekcijo angažiran.
Radi nastopa s samokresom niorata on in Rose v ječo, četudi le za par ur.
Ko so iiaslednji večer peli v operi Monte Carla »Tosco« z vseni sijajem, je pred vrati operc »a prostem postavil Rose kaj primitiven gledališki oder ter je s svojim osobjem ob spremljanju gramofona izvajal opero. Najlepše je pel Mario, tako da so poslušalci zapuščali v trumah opero v Monte Carlu ter prisostvo-vali  rajši Rosejevi  predstavi.
Poslfdica je bila, da so bili Mario in vse ostalo Rosejevo osobje angažirani za Arvello-vo gledališče. Ko pa je še Mario zvedel za raz-log, vsled katerega je Karla sprejela prejšnji večer Arvellovo ponudbo, da namreč pomaga njemu in njcgovim tovarišem, je bila njegova .sreča popolna.
Za kratek čas
MILO ZA DRAGO
Službovala sta na mali železniški postaji »na-oelnik« in »podiiačelnik«, oba ljnbitelja pijače — seveda ue brezalkobolne. V službi sta se menjavala vsakih 24 ur. Prijatelja pa nista bila med seboj. In je nekega jutra ob predaji po-slov zabeležil gospod načelnik v dežurno knji-go — ali kako se že imenuje ta stvar: »Go-spod podnačelnik je prišel danes pijan v slu-žbo.« — Drugo jutro je zabeležil gospod pod-naeelnik v knjigo: »Gospod načelnik d a 11 e s »i prišel pijan v službo.«                          Z.
ŠKOTSKA
škotskega kmeta je zalotil stražnik, ko je peljal ponoči voz brez luči.
»Kje  imate svetilko?«  ga je ustavil.
»Ali nc bi bilo škoda denarja za olje?« jc mirno odvrnil kmet. »Moj konj jc nainreč slep.«                                                         R.
ČIKAŠKA
Tujec:  »Oprostite, gospod, ali ste vidcli ka-terega stražnika v bližini?« »Na žalost, ne.« »Imenitno!   Sem   denarnico!«                 R.
SLAB ZGLED
»Marija! Kako se je pismono5a drznil vas poljubiti!« pokara  gospodinja svojo  služkinjo.
»Saj ni 011 kriv, gospa,« se opraviči Marija. »Mlekar 11111 je dal slab zgled.«                 R.
DOBER ŽELODEC
V dobi, ko je bil Abt dvorni kapelnik v I5raunsohweigu, je stopal nekega večera zltižuo in  zadovoljno proti domu.
»Od kod pa tako dobre volje, gospod ka-pelnik?« ga ustavi neki prijatelj.
»Od veči-rje,« odgovori Abt.
»Kaj pa je bilo dobrega?«
»Puran.«
»Ni slabo. Koliko vas je pa bilo?«
»Dva.«
»Kdo, če sinem vprašati?«
»Jaz in puran.«                                 Rihar.
IZLETNIŠKA
Dva izletnika sta dala pri slovesu natakariri zelo lepo napitnino, a natakarica še inrdnila ni; šele, ko ji je tretji dal roko, se je prijazno nasmehnila.
»Menda ste ji dali posebno veliko napitni-110, da je tako vesela,« sta pripomnila druga dva.
»Kaj še, — niti pare ne, le po dlani sem jo poščegetal.«                                                R.
Kdor rabi lončene, krušne in sobne
- peči, štediinike, eiuajl pložče za obla-
ganje sten i. t. d.,  naj   se zglasi pri
FRANC KOSMAČ
VELIKI MENGEŠ, št. 139-116
(cesta ua Moste)
Ernest 8kof9 sodavičar
Kamnik
Karol Skala
Kamnik
manufaktura • špecerija • galanterija
Julij Golob
modno krojaštvo,  PERbVO štev   42
Izdelujem   vseli   vrat  obleke   po    najnovejsi
modi,   —    postrežha   toena,    tiene    solidne!
K. DRAŠČEK, Kamnik
prodaja koles, Singer šivalnih stro-jev, frramofonov, plošč in vseh nadome.itnih delov.iMehanična de-lavnica.    Lakiranje   v   peči.
Priporoča se tvrdka
ANTON
KAMNIK         VIVODA
Velika izbira moških klobukov, čepic, perila   ter   glavna   tovarniška   zaloga
,,Tiyap"  oblek
V   bližini   kopališča   nasproti    kina:
Restavracija
Stara pošta
vam nurli najboljša vina in prvovrstno hrano. — Sobe za tujce s tekočo vodo, senč-nat vrt, radio, garaža, konjski hlev.     Priporoča se
FRANJA DEBEVEC
Alojzij  Vavpetie
valjčni mliii, parna
'         pckarna   in trgovina
z mešani.m blagom
Marija Vavpetič
gostilna
Šinarea pri Kamniku
Mestna Hraniliiica v Kamniku
je največji in edini pupilarno varen denarni zavod v celem kamniškem okraju pod držav-nim nadzorstvom. Za vse vloge in njihovo obrestovavje jamči me-stna občina Kammk, z vsem svojiin premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
TrgoTina z vinom
Ancl. Mejač
Komenda
Stalna velika zaloga   vseh vrst nam. in specijalnih vin
Franc Lenassi
lesna   trgovina
Kamnik
kmetmki hranilni  in  posojilni doin
re^iwtrovana za<fruga z neoni. zavezo poilrii/nioa Kamnik
Glavni tr#
Tilan d.d.
stavbeno o k o v j e k I j učavn ice, fitingi pohištvene ključavnice temperIitina štedilniki, dimne cevi gospodi n jski  stroji
300 delavcev lastna  elektrarna
VILKO CERAR
urar in prodaja zlatnine in optike Kamnik, Majstrova ulica 20
Zaloga vsakovrstnih ur, od Din 34"— naprej,  očala,
verižice, nhani, obeski, poročni prstani
Zaloga   dvokoles   in njili   posameziiih delov, n«foden
in cenen nakup na obroke.
MODERNOUREJENO MIZARSKO PODJETJE
S STROJNIMOBRATOM
MIHA   ME J AČ
GRABEN 10,  KAMNIK
Mlevski izdelki
NASTRAN
IN   DRUG
družba z o. z.
Iiomec pošta Radomlje
J. Koschier, nasl. Hvala Artur
Kamnik
Galanterija, modno blago, potrebščine za Sivilje, čevljarje, predtiskanje ročnih dcl in vsakovrstna prejca  za   vezeTije.   Dobro   blagn, nizkc eene!
Lovro Belec                        .-<
K a m n i k
NOVl TRG 19, konn. vodovoclni inatala-ter in ključavničar. Avtogenično varcnje
Lap  Anton
trgovsko   vrtnarstvo in drevesnice
Kamnik
Mehanična tkalnica
Sever  i n   drug
Domžale
i z d e 1 uj e vsakorvrstno '                   frotir blago, lrotir bri-
sače, platno, b u r e t e, damsko modno blago, flanelaste rjuhe i. t. d.
PAVLIIV in SRAJ
opekarna Radomlje
Opeka    vseh   vrst, stalno  na  zalogi
Nizke   cene
Priznana kvaliteta
testenine
,,APETIT"
sladna  kaya
Ljudevit Marx,
tovarna  lakov d. d.
Domžale
Tovarna vseh vret lakov in oljna-tih barv, specialitete: Virco ¦ ni-trocelulozni laki, Bifax - barve, par-ketno voščilo, Wix-Wax, Marx-emajli, laki za kočije, Tessarol -emajl, hitro sušeč, odporen proti udarcem, kislinam in vremenskim vplivom.
Martin  Mali
avto-duco   ličenje   avtomobilov in   splošno   tapetništvo
D o   m   ž  a  1 e
Anton  Muller
gostilna in trgov. z vinom
Domžale -Štob
Fran Končan
splošno ključavničarstvo
domžale~|
Mehanična delavnica v Majstrovi ulici
Gustav Slatinšek,   Kamnik
Sprejema vsa v to stroko spadajoca dela, .poaebno pa: precizna dela na stružnici, avto-geno va>enje in na ognju lakiranje koles po zmernih cenah.
JOSIP KERN
TESARSKI MOJSTER
IN TRGOVINA Z LESOM
KOMENDA   PRI   KAMNIKU
MARIN ANDREJ
strojno kljucavničastvo,  MOSTE 46
Popravljam vseh vrst stroje, poljedelske in druge, avtogenieno varenje vseh vrst kovin. tudi aluminija. Vsakovrstno kovinsko struženje in vsa v to stroko spadajoča   dela.   Cene   zmerne.
A vtopodj etj e
,,Peregpinw
družba  z o. z.
bratje Rode, Kamnik
Vzdržuje redno avtobusno progo Vransko - Kamnik-Domžale-Ljubljana Ima na razpolago tovorne avtomobile, auto taksi in avtobuse za izletne vožne
Najcenejše us-njate suknjiče d o b i t e le pri
Zalokar
Franc-n
Mengeš 41
Priporoča se
Franjo Lerec
kamnoseštvo
Veliki Mengeš št. 5
Izdelujem vsakovrstne nagrobne spo-menike, kakor tudi vse cementne izdelke po zelo konkurenčnih cenah
ŠTEBE ANTON
TESARSKIMOJSTER MOSTE 82                                MOSTE 82
Izvršuje   vsa   v   to   stroko    spadajoča   dela.
TVORNICA   TRAKOV
IVAN  KANC
MENGES                                 MENGEŠ
Specijaliteta: Elastični    traki   —    Rfklamn«    vrvice
TVORNICA KVASA
LOJZEKANC
M E  N  G  E  Š Kupujte le njen  prvovrsten  izdelek!
KANC  ALOJZIJ
TOVARNA PARKETOV
M   E   N   G   E   Š
Jožef Okoren
VALJČNI MLIN   IN  ŽAGA DUPLICA  PRI  KAMNIKU
Mušič Franc, Mengeš
pohistveno   in   stav.  mizarstvo
Pohištvo  najnovejlih vzorcev, kakor  tudi*  vsa stav-bena   dcla   izvrSujem   po   najnižjih  dnevnili   ccnah.
Industrija platnenih izdelkov
d. d.
JARŠE  p.  DOMŽALE
Surovo platno, trdo platno za pod-loge, kanafas, belo domače platno, brisače, brisalke, namizne prte platno za Ietenske obleke, platno za naslonjače, platno za vreče slamnjače, impregnirano platno za vozne in konjske plahte in vse \ to stroko spadajoče   blago.
Tone Knailič
usnjarija in trgovina z usnjem — proto-kolirana   leta   1924
K a m n i k
Kavarna   in   restavracija
v Kamniku  (poleg vremenske hiši-cein železniškepostaj(ice)
nudi rajboljšo kubinjo   in   pristno   pij-ičo,   ina stalno     razstavo     originalnih     plann skih    slik Se priporoča AlHinn in Maks   Koželj.
»Jugfobarvarna"
Karl|Biško,  Kamnik
parna barvarna, apretura, be-lilnica in kemična čistilnica
IVAN POLLAK
USNJARSTVO
K   A  M  N   I   K
LESNA INDUSTRIJA PARNA    ŽAGA
DRDŽBA   Z  0.   Z. TOVARNAZABOJEV
K  A  M  N  I K
Vsem tujceminlletoviščarjem se priporoca restavracija
,,GRAJSKI DVOR"
na Glavnem trgu (23)
senčnat vrt, radio, dobra kuhinja in pristna vina   ter   zruerne   cene. —   Gizela Žerovnik
Priporoča    se
Maksimiljan Kosec
ključavničarstvo,   Mengeš
Izdelujem vse vrste štedilnike in vsa v mojo stroko   spadajoča    dela.
IVAN MOCMK,      veiiki
^—^—^mim   Mengeg 156.
Izdeluje in liča vozo\e vseh vrst. V zalogi ima vedno raznovrstne vozove na peresib. Sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.               Cene konkurenčne!
Mestno kopališce
Ob Nevljici na tekoči in topli vodi. Solnčne kopeli, športni bazen dolg 50 m, skakalni stolp, otroški bazen, te-nis, bufet, balin i. t. d.
BOGATAJ IVAN,  KAMNIK
manufaktura-galanterija, pletenine, potrebščine za krojače in  šivilje
Dobro   blago!   Najnižje  oene!
Ferdo VODE
trgovina w. vinoni
Komenda
Mehanična
Ikalnica
,,Jngopamuku
družba  z  o. z
K a m n i k
Frotte in Chenilla
Hotcl           Hotel
KENDA
KAMNIK
Prvovrstna oskrba, tujske sobe, lep   senčnat   vrt
Vodilna lr<jovina v m a n u f a k t u r i in galanteriji
M. KRAMAR
>   Kamnikii
Velika izbira volnenega blaga za moške in žen-ske obleke. Nizke cene
Prva slovenska izdelovalnica gumbov ,,BISER" - K VMMKi- MEKINJE
Bratje Hočevar, d. * o. *..
tvornica gospodarskega orodja
Mekinje — Kamnik
Cenj. občinstvu in letovišearjem se priporoča
Restavracij a
Anton  Cerer
Kamnik, Majstrova št. 17
Sobe za tujce, prvovrstna kuhinja in izborna vina. Cene nizke. Avtogaraža. Hlev za konje. Senčnat vrt. Restav-racijska veranda, avtobusna postaja oddaljena   od   kopališča    2    minuti.
Priporoča  se
Karol   Dolinšek
splošno modno kro-jaštvo in zaloga vseh vrst izgotovljenih oblek last. izdelka
Kaimiik,   Majstro>a  št. 5
Kregar & Fajdiga.
koncesionirano
elektro  podjetje
Avto - taksi, me-
hanična   delavnica
Avto   -  g'   a   raža
Anton Stergar
trgorina  z  mešanim blagom in semeni
Glavna zaloga ce-menta in umetnih gnojil
Vsa tu in inozemska zdravila,
specialitete,   obvezila in higi-
jenske potrebščine v najboljši
kakovosti nudi
Lckarna
Pri sv. Trojici, k.......iu
DR. R. KARBA
Poštnn naročlla se izvrSujejo toLno.
Žepne ure 2 leti garancije     .    Din 34*— Moderne ročne ure iz kromnikla
3 leta garancije.....Din 95*—
Zelo dobre budilke 3 leta garan-
cije.........Din 40*-
Poročne prstane,  verižice,   obeske,   uhane,   očala tudi po zdravniških predpisih kupite najceneje le pri
Josip Janko, Kamnik
urar,  nasproti farne cerkve!
Kamnik
nudi  svojim  letoviščarjem  obilo  krajevne  lepote.
Da se bo uveljavil kot letoviščarsko mesto jim pa mora nuditi čim več udobnosti. To jim pripravite s stoli, sklopnimi fotelji in ležal-nimi  sfoli tovarne
Remec-Co.
ki je v Vaši  neposredni   bližini   ter Vatn   zato  nudi  najcenejši  nal<up.
Jzdiija  Tujsko-proinctiKi  dmštvo v  Kamniku.  Odgovorni  urednik prof. Lojze  Peterlin,   Kamnik. Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. v Kamniku.