38
A l e k s a n d e r  b j e l č e v i č
EVAnGElij ZA PitbulE – RoMANEsKNA  
obsoDbA sPoLNIh ZLoRAb1
Od januarja 2018 je v številnih medijih in v članku v reviji Sodobnost Milena Mileva 
blažić s priznanjem zlata hruška nagrajeni roman Evangelij za pitbule označila za por-
nografski in avtorja obdolžila, da zagovarja spolne in druge zlorabe otrok, to pa doka-
zovala z navajanjem iztrganih citatov. V tem prispevku postavim citate v kontekst izja-
vljanja in v okvir romaneskne zgodbe in njenega sporočila, pornografskost pa preverim 
ob avtoričini in še treh drugih strokovnih definicijah pornografije. Pokaže se, da roman 
ne zagovarja spolnih zlorab in ni pornografija, ampak problemski psihološki roman o 
zlorabljenem dekletu iz disfunkcionalne družine, ki se po poskusu samomora posto-
poma sooča s spolno travmo, soočenje z nasprotujočimi čustvi do očeta pa jo še čaka.
It was in several media and in an article published in the literary magazine Sodobnost 
that Milena Mileva blažić labelled the novel Gospel for Pitbulls (winner of the Golden 
Pear Award) as pornographic, as well as accused its author of advocating sexual and 
other kinds of child abuse, stating incomplete quotations as proof of the label. My arti-
cle is an attempt to put the quotes into the context of statements and in the framework of 
the novel and its message. Pornographic elements of the novel are analyzed on the basis 
of four expert definitions of pornography, including one contributed by Milena Mileva 
blažić herself. My conclusion is that the novel, apart from being no pornography, does 
not advocate sexual abuse; rather, it is a problem psychological novel about an abused 
girl from a dysfunctional family, who, after an attempt of suicide, is gradually coming 
to terms with her sexual trauma, but has yet to deal with contradictory feelings towards 
her father.
Spolna zloraba »nas potuhnjeno zajebava vse življenje.« 
(bezlaj 2017: 63)
Spolna zloraba otroka je poleg jemanja življenja med največjimi zločini nad otro-
kom, ker je taka že spolna zloraba odraslega, saj sta preživetje posameznika in 
nadaljevanje njegovih genov, torej spolnost, za človeka najpomembnejša; o tem priča 
vsa književna, gledališka in filmska umetnost. Če kako literarno delo zagovarja 
neetičnost, npr. poveličuje nacizem ali spolne zlorabe otrok, ga je treba kritično 
razgaliti. Toda Evangelij za pitbule ni zagovor, ampak obsodba spolnih zlorab.
 1 besedilo je razširjena različica prispevka z okrogle mize ob 70-letnici Pionirske (18. 4. 2018). 
39
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
1 Kontekst škandala
Januarja 2018 se je v medijih in na spletnih forumih razplamtela polemika o roma-
nu Jiržija bezlaja Evangelij za pitbule, ki je izšel leta 2016 in bil 2017 ponatisnjen. 
Jeseni 2017 ga je Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) nagradila s priznanjem zlata 
hruška za izvirno slovensko mladinsko knjigo. Polemika se je zaostrila s kritičnimi 
ocenami Igorja Sakside in zlasti Milene Mileve blažić v časopisih Dnevnik (27. 
januarja 2018) in Delo (31. januarja 2018) ter na televiziji Slovenija, kjer sta trdila, 
da roman ni mladinski (kar je ob izidu povedal že bezlaj, 2016), da tematik zlorabe, 
drog ipd. ne obravnava (dovolj) problemsko in z etične perspektive. blažić je kritiko 
nadaljevala v obširnem članku v reviji Sodobnost, kjer trdi, da je roman pornograf-
ski, da bezlaj zagovarja spolne zlorabe otrok in da zato ne bi smel dobiti priznanja 
zlata hruška in da je MKL kršila 176. člen Kazenskega zakonika, ki prepoveduje 
posojanje pornografije mladim.
Strah je največji sovražnik svobode: v novem tisočletju smo priča rastočemu 
pohodu cenzure nad literaturo v svetu, kjer nas korektnost vedno bolj duši in razo-
seblja in so pripovedne umetnosti med zadnjimi pribežališči svobodnega mišljenja. 
Zato je vrhovno načelo pri branju oz. razlaganju literature načelo velikodušnosti 
(principle of charity): dokler nimamo močnih protirazlogov, smo človekove besede 
dolžni razlagati kot racionalne, dobronamerne in resnične. Če načelu ne sledimo, 
bomo tudi Tavčarjevega Tržačana in Makučeve Oči brali kot zagovor mučenja ljudi 
in živali; oboje se že dogaja. Evangelij za pitbule je realističen roman, realizem pa 
od bralca pričakuje, da v dejstvih sam prepozna dobro in slabo in do tega zavzame 
moralno stališče. S kritiko realizma in naturalizma pa se vračamo v 19. stoletje, 
ko sta Stritar in celo Kersnik zaradi strahu zavračala Zolaja. Težko je reči, ali sta 
imela prav ali ne, ampak en tok evropske literature je vendarle šel v smer, ki je 
nista odobravala.
Tu želim pokazati, da je kolegica blažić roman brala napak, prav pa so ga brali 
literarni kritiki (npr. Pišek, Stepančič, Vrščaj, gl. še Odziv na medijsko obravna-
vo romana Evangelij za pitbule), 13-članska komisija za zlato hruško in verjetno 
urednica Nela Malečkar, sicer romana ne bi izdali, pozitivno ocenili in nagradili: 
roman ne zagovarja spolnih zlorab, ni pornografski, ampak problemski psihološki 
roman o v mladosti zlorabljenem dekletu iz disfunkcionalne družine, ki je zato v 
sedemnajstem letu poskušala narediti samomor. MKL (niti uredništvo Mladinske 
knjige, ki je roman izdalo) ne promovira in med mladimi ne razširja mladoletne 
pornografije. Svoje stališče argumentiram s številnimi in obširnimi kontekstuali-
ziranimi citati, ki kažejo, da teze Milene blažić temeljijo na iztrganih citatih. Za 
vprašanje o mladinskosti nisem kompetenten, vendar bo iz frekvence citatov raz-
vidno, da spolno zlorabo in iz njega izhajajoče samodestruktivno vedenje glavne 
junakinje roman pogosto in obširno problematizira. Oceno, ali je ta mera kritičnosti 
dovoljšna (Saksida), da bi roman imel »nedvoumno sporočilo« (blažić 2018b: 179), 
prepuščam bralcu romana in te razprave.2
Da bi razpravljalni del besedila ostal pregleden, sem večino citatov dal v opombe 
pod črto, tiste v glavnem besedilu pa zaradi lažjega sklicevanja oštevilčil. Kjer je 
 2 Mladinskost je stvar stopnje, mere – kolikšna mera in prepoznavnost kritične intence je potreb-
na, da roman postane problemsko delo, primerno za otroke in mladino? Kot pravi Saksida, je 
vprašanje težko in ne gre za enostavni da ali ne. Ta članek je prispevek v to smer.
40
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
v posamezni opombi nanizanih več citatov, so ločeni z dolgim pomišljajem; krepki 
tiski v vseh citatih so moji.
2 Vsebina romana v moji interpretaciji
Roman je prvoosebna pripoved maturantke Koke (torej polnoletne), ki dva tedna 
pred maturo (bezlaj 2017: 4) neimenovanemu snemalcu pripoveduje o svojem be-
dnem življenju in o razlogih za poskus samomora z obešanjem pri sedemnajstih.3 
Oboje si poskuša razložiti kot posledico spolne zlorabe pri devetih letih (bezlaj 
2017: 46, 63). Živi v disfunkcionalni družini, mati je neobčutljiva, neljubeča (npr. 
str. 101), oblastna (53), povzpetniška, brez poklicne etike in vesti, moža oz. Koki-
nega očeta zaradi poklicne etike (str. 56, 72–76) vpričo hčere ponižuje, kritizira,4 
mu za zgled postavlja bodočega hčerinega posiljevalca Slavca (str. 58) in v vrtinec 
prezira potegne še hčer (mdr. str. 57–58, 86). Oče na koncu stori samomor, da bi z 
zavarovalnino hčeri omogočil študij (str. 98). Roman pokaže Kokine prve korake v 
soočanju s spolno travmo, medtem ko jo soočenje s protislovnimi čustvi do očeta 
še čaka.5
Posilstvo in družinske razmere na Koki pustijo hude posledice:
2.1 Sošolci je ne sprejmejo,6 slaba samopodoba7 in posledično žuriranje,8 alko-
holiziranje in drogiranje (str. 9, 10), samoobtoževanje,9 samoironija in cinizem.10
 3 Roman se s poskusom samomora začne, saj je to glavna tema njunega pogovora: »Najbrž si 
dobil vtis, da sem zmešana, ko pripovedujem takole brez vsakega reda … Začnem s svojim 
neuspelim samomorom, potem pa sploh ne povem bistvenega, zakaj sem se odločila […]« 
(bezlaj 2017: 21), »spet nakladam o čisto drugih stvareh, kot bi morala. Rada bi govorila o 
razlogih za svoj poskus samomora« (str. 25), »Saj si menda opazil, kajne, da ti že precej časa 
pripovedujem o razlogih za moj samomor?« (str. 44)
 4 »njeno nagnjenje k avtoriteti je dobilo neverjetne dimenzije v njenem odnosu do očka. No ja, 
nekdo je pač moral najebati […] Še ko sem bila čisto majhna, ga nisem spoštovala. […] Tudi 
mamica se je še dolga leta norčevala iz očka.«
 5 »O pizda, kaj, če sem imela backo rada zato, ker me je to pri njej spominjalo nanj?« (bezlaj 
2017: 75) […] − »Obsedela sem nepremično [potem ko je slučajno slišala očetov stavek, da mu 
je hči vedno pomenila največ v življenju], z občutkom, da mi drobovje melje mlinček za meso. 
Kurac, kurac, kurac: sam si je kriv, da ga ne maram.« (str. 86–87)
 6 »Edina družba, ki me je za silo sprejemala, so bile Sliva, Luča in Maca.« (bezlaj 2017: 36)
 7 »Ko je moj sošolec butko […] povedal, […] kaj je ženska […], namreč […] ‘Navlaka okrog 
pičke’, sem ugotovila, da se prav tako počutim tudi jaz. Ne samo počutim, tudi zares sem to.« 
(bezlaj 2017: 27–28), − »Z nikomer nisem govorila o tem [o svojem zavoženem življenju, op. A. 
b.], samo divje sem se norčevala iz sebe in drugih« (str. 28–29), − »Kako ve, da se zakajam? 
[…] kako ve, da bom naslednja jaz? [da bo pristala v psihiatrični bolnici; op. A. b.] Začela sem 
se bati za svoje duševno zdravje. Posebno močne vere v njegovo trdnost tako ali tako nisem 
imela nikoli.« (bezlaj 2017: 36)
 8 Po neuspelem poskusu samomora reče »gremo v lajf! Treba je izsrat iz sebe to blazno, zaje-
bano sivino in težo.« (bezlaj 2017: 9)
 9 »Kakšno klinčevo, svinjsko nesnago nosim v sebi!« (bezlaj 2017: 45)
 10 Zlasti npr. v opisu poskusa samomora (str. 6–9) in ko svojo spolnost primerja s spolnostjo 
krastač (bezlaj 2017: 27–28) ali pa bolj mimogrede, npr. »mladenič pa me je [povsem pijano, 
op. A. b.] držal za boke in pridno natepaval. […] Nisva več spregovorila, a obzirno in gentle-
mansko me je dostavil domov. Sama ne bi nikoli prilezla do doma, takole pijana že ne.« (str. 11)
41
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
2.2 Izkrivljen pogled na moške, spolnost in na ljubezen: želi si ljubezni,11 a jo išče 
pri fantih, ki si želijo le seksa oz. se takim nemočno vdaja,12 čeprav se ji moški in 
seks gabijo (str. 23, 27,13 70). Svoje iskanje ljubezni je najbolj pretresljivo opisala 
v ironični alegoriji o krastači:
(1) Nekaj drugega je, kar me veže na krastače. Glas krastačjega samca, ki bi se rad paril, se 
sliši kilometre daleč. In uboge krastačje samice se glasu ne morejo upreti. Ne, nobene dru-
ge možnosti nimajo, morajo za glasom. […] In mala krastača gre na pot, gnana od nevidne 
sile, neprimerljivo močnejše od nje. […] Končno pride mala krastačica […] vsa žareča od 
hrepenenja na cilj, in tam – kurac, nobenega mističnega doživetja, samo en napihnjen, uma-
zan, bradavičast krastačji samec skoči nanjo, jo pofuka – cap, cap, cap –, pa živjo. Konec.
Ja, tako je z mano. Vedno, kadar bi se rada vsaj za hipec dvignila nad ta kurčev, pofukan 
vsakodnevni lajf, se konča tako, da me kak tepec ali pa celo kak banalen majhen prasec 
pofuka, in to je vse. (str. 27–28)
Zato svojo prvo lepo spolno izkušnjo doživi šele in edino z najboljšo prijateljico 
Maco, dobrosrčno punco, ki glavno junakinjo ves čas romana občuduje in spoštuje; 
torej z žensko, ki ji lahko zaupa.
2.3 Izkrivljen pogled na materinstvo, očetovstvo, avtoritete in človeške značaje: 
mater zaradi moči in brezobzirnosti občuduje (bezlaj str. 75, 78, 110), očeta pa 
zaničuje, kar rezultira v nespoštovanju do odraslih in učiteljev ter v mržnji, ko pri 
sebi in drugih prepozna očetove lastnosti.14
Glavna tema bezlajevega romana je torej pokazati posledice družinskih razmer 
in posledice spolne zlorabe.15 Glavni posledici zlorabe sta dva nezavedna občutka: 
da je za posilstvo kriva ona in da je prostitutka. To argumentiram v razdelku 3.1.
Tako so roman razumeli kritiki, jaz in tako ga razlaga avtor sam16 (bezlaj 2018).
 11 »Je mogoče koga ljubiti tako, da kar nehaš biti, da prehajata drug v drugega, da ne vesta več, 
kdo je kdo?« (bezlaj 2017: 27)
 12 »Vedno, kadar bi se rada vsaj za hipec dvignila nad ta kurčev, pofukan vsakodnevni lajf, se 
konča tako, da me kak tepec ali pa celo kak banalen majhen prasec pofuka, in to je vse. Upam, 
da ne misliš, da sem se zaradi tega spoznanja tekla obesit […]? Jasno, da ne. Ampak s tem se 
je začelo.« (bezlaj 2017: 28)
 13 »ugotavljam, da me gotovo imaš tudi za spolno blazno. […] Spolno blazna nisem, čeprav zares 
seksam več od sošolk. […] Ampak pri tem mi ni fino. seksa nimam rada, pravzaprav se mi 
gravža. Saj mi je všeč, če tipe zanima moja češplja, ampak pri tem jih tudi preziram. […] zdi 
se mi kot ščene, ki naskakuje gospodarjevo nogo. Na sploh je na moških toliko pasjega – samo 
da začutijo priložnost za fuk, pa v hipu ratajo kot cucki, ki zavohajo, da se v okolici goni kakšna 
kuzla.« (bezlaj 2017: 22)
 14 »Na živce so mi šle njena pridnost, ustrežljivost, ponižnost, prestrašenost in nesposobnost, da 
se potegne zase.« (bezlaj 2017: 29)
 15 Ki jih mdr. opiše takole: »Ko sem jo brala [prvo Strniševo pesniško zbirko, op. A. b.], se je vse 
rušilo v meni, odpirali so se takšni temni prepadi, za kakršne si ne bi nikdar predstavljala, da 
jih nosim v sebi.« (bezlaj 2017: 84)
 16 bezlaj (2018) pravi: »Roman namreč opisuje dekle, ki je v otroštvu doživelo spolno zlorabo in 
ki skuša travmo premagovati s cinizmom, samoironijo, vulgarnim govorjenjem, tudi grobim 
norčevanjem iz sebe in drugih. V njenem vedenju, vključno s promiskuiteto, ni ničesar takšne-
ga, česar psihologi ne bi opisovali kot možne posledice spolne zlorabe. Ne gre za »poželjiv 
moški pogled« na dekletu, ampak za to, kako doživlja moški pogled na sebi žrtev zlorabe!«
42
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
3 Avtor ne zagovarja spolnih zlorab, ampak jih problematizira
blažić trdi, da bezlaj zlorabe otroka ne problematizira, ni na strani žrtve, ampak 
»na več mestih […] zagovarja sprevržene spolne« in druge zlorabe otrok in v njih 
»sprevrženo uživa« (oz. uresničuje svoje spolne »fantazme«), žrtve zlorab pa ga ne 
zanimajo in do njih nima empatije (blažić 2018b: 178–179, 183–187) ter da roman 
ni pisan s perspektive otroka in gimnazijke, ampak s perspektive odraslega »poho-
tneža«, torej avtorja (blažić 2018b: 179–180, 182–184). Avtorica sicer pravilno ugo-
tavlja, da je ključ za razbiranje avtorjeve intence »poglobljena« naratološka analiza 
romaneskne perspektive, tj. »teksta, konteksta in podteksta« (blažić 2018b: 182), 
toda te analize ne vidim. Njena sestoji iz dvojega: iz citiranja stavkov, ki dokazujejo 
zagovarjanje zlorab, in iz nabora besedišča ter kulturnih referenc, ki dokazujejo, da 
je glavna oseba romana v resnici snemalec, po njeno bezlaj sam.17 Ampak citati in 
besedišče ne dokazujejo ne enega ne drugega, ker so iztrgani iz konteksta izjave in 
konteksta romana ter njegovega sporočila. Tu jih postavljam v kontekst romana in 
zavrnem vsak dokaz posebej. Zavedam se, da blažić ne trdi, da je že posamezen 
citat dovoljšen dokaz za njene teze, ampak da jih dokazuje šele vsota citatov.
Toda če noben citat ni argument, potem tudi vsota ne more biti dokaz.
3.1 Po blažić (2018b: 179, 184) se zagovarjanje spolnih zlorab v prvi vrsti kaže v 
tem, da odgovornost za spolno zlorabo pripiše devetletnemu otroku: otrok si posil-
stva želi oz. vanj privoli.
To ne le da ni res, ampak je ravno nasprotno. Poglejmo skrajšani opis te zlo-
rabe (v krepkem tisku so besede, ki kažejo mučno vzdušje, otrokovo nevednost in 
Slavčevo odbojnost):
(2) opazila sem, da postaja vedno bolj živčen. Obsipal me je s komplimenti […] To mi je bilo 
všeč, komu pa ni všeč, da ga hvalijo. Ampak vzdušje je bilo zelo čudno, kot da je zrak postal 
čisto gost in ga je težko dihati. Potem je rekel, da bi mi rad nekaj povedal, samo mu moram 
obljubiti, da ne bom nikomur povedala. Ker sem bila že takrat velik firbec, sem mu jasno 
obljubila. Rekel mi je, da me ima zelo rad. To se mi ni zdelo nič izrednega, nisem razumela, 
zakaj ne bi smela tega nikomur povedati, saj so vsi vedeli, da mi prinaša čokolade in se igra 
z mano. Ampak obljuba je obljuba. Kar na lepem je začel jecljati: ‘N-n-ne boš n-n-nikomur 
povedala, č-če nekaj naredim?’, […] Noro sem bila radovedna, kaj bo naredil takega, da bi 
bilo treba jecljati. Sicer je govoril tako jasno, gladko in prijetno, da so ga že zaradi tega vsi 
občudovali. […] Roke so se mu tresle, ko mi je potegnil tanko kiklico in potegnil hlačke pod 
kolena, potem pa začel kot blazen poljubljati in lizati mojo luliko. Ničesar nisem razumela, 
samo strašansko čudno je bilo. Saj ni bil zoprn občutek, čisto prijetno je bilo, kot da me 
čisto narahlo tišči lulat. […] Tudi on je hitro odnehal […] in se začel opravičevati ‘Oprosti, 
nisem se mogel več zadrževati […] razumi, moški sem, nisem se mogel premagati’ […) In 
to je lajnal, vse dokler se niso pričeli vračati … (bezlaj 2017: 60–61)
Tu ni ne želje ne privolitve. Otrok ne ve, kaj obljublja in kaj jo čaka: stricu 
Slavcu namreč povsem zaupa, ker je najboljši družinski prijatelj, ki ga mamica in 
babica občudujeta in spoštujeta, zato ga je spoštovala tudi sama in se ji je »vedno 
 17 Tretji dokaz, s katerim se ne bom ukvarjal, so nadimki oz. poimenovanja teh mladostnikov 
(Koka, Maca, Sliva, Lukec fukec), »ki like reducirajo na reificiran objekt« (blažić 2018b: 183): 
reificirani nadimki, tudi s spolno denotacijo ali konotacijo, so med otroki normalni pojavi in 
ne kažejo na zagovarjanje zlorab, Lukec fukec (bezlaj 2017: 14) pa ni nadimek, ampak Kokina 
norčava rima.
43
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
zdel velik, dober in bleščeč« (bezlaj 2017: 58). Pri devetih letih Koka zlorabe ni 
razumela kot nasilje: ker ji je razum govoril, da je Slavc dober, je registrirala le 
fizični občutek poljubljanja in lizanja spolovila, ki celo ni bil neprijeten. Toda v 
podzavesti jo je čutila kot grozo, ki je razjedala njeno psihično substanco18 in jo 
naredila za problematičnega otroka in najstnico:
(3) Niti slučajno ne štekam, kako se nam kakšni dogodki naserjejo v podzavest in nas od 
tam, varno skriti, potuhnjeno zajebavajo vse življenje. Tisto s Slavcem se mi takrat ni 
zdelo nič posebno hudega, celo malo hecno je bilo, sploh pa ne neprijetno, ja, še kar luštno. 
Ko pa sem srečala polizanega Janovega fotra, ki mu je bil podoben, me je pa zvilo za več 
tednov. (bezlaj 2017: 63)
Nezavednega se začne postopoma zavedati, ko se pri 17-ih, po osmih letih, ob 
kratkem srečanju s sošolčevim/Janovim očetom spet spomni Slavčevega posilstva 
in na plano najprej pridejo potlačena čustva groze ob davnem posilstvu (v spodnjem 
odlomku pisana krepko):
(4) Sploh pa se je ob pogledu na Janovega fotra v meni nekaj zamajalo. […] nekaj čudnega in 
umazanega se je dvignilo v meni. […] Najbolj pa sem si razbijala glavo s tem, na koga me 
ta po dragem parfumu dišeči fensi gospod spominja, pa se nisem in nisem mogla domisliti. 
[…] Ampak mene je pravzaprav zjebal že pogled na tega šarmantnega polizanca, še bolj pa 
njegovo pokroviteljsko prijazno obnašanje. To smo vendar že nekje videli! […] ta tip poštirkan 
me je res spominjal na nekoga, na nekaj, jebemti, pa nisem vedela, na kaj. Zjebal me je, še 
preden je spregovoril. […] Je komu podoben? Komu? Dolgo mi ni kapnilo. Potem pa sem 
neke noči sanjala […]. O, pička, stric Slavc! Že leta se nisem spomnila nanj, čisto sem ga 
pozabila, ampak on je – on je tisti […]. (bezlaj 2017: 45, 52, 58)
Po obujenem spominu/anagnorezi na zlorabo se začne Koka postopoma zavedati 
vzroka svoje problematičnosti in zatravmiranosti. Jedro bezlajevega romana je 
ravno pokazati posledice te zlorabe (nekatere sem že navedel v 2.1 in 2.2). Ključna 
posledica zlorabe pa sta, kot rečeno, dva nezavedna občutka: da je za posilstvo 
kriva ona in da je prostitutka. Tudi ta občutka prideta na plano po dialogu z 
Janovim očetom. Koka se za sprehod z Janom obleče izzivalno, nakar srečata 
Janovega očeta, ki Janu ponudi dvajset evrov, da bi Koko povabil na sadno kupo, 
rekoč: »Poglej samo, kako elegantno oblečeno prijateljico imaš«. Takrat se v njej 
dvigne »nekaj čudnega in umazanega« in reče »A za dvajset evrov naj bi bila pa 
še elegantno slečena, ali kaj?« − »Nikakor nisem mislil tega. […] Sploh pa sem 
prepričan, da je vaša tarifa višja.« (bezlaj 2017: 45–46)
Zaradi svoje opolzke replike človeku, ki jo je takrat še nezavedno spominjal 
na Slavca, se počuti zelo krivo (čeprav so žaljivke njen zaščitni znak), kar pa je v 
resnici nezavedna krivda do Slavca, torej krivda za posilstvo. Ta grozljivi občutek 
krivde postane tudi poslednja motivacija za samomor:
(5) Saj si menda opazil, kajne, da ti že precej časa pripovedujem o razlogih za moj samomor? 
[…] Najbolj čudno od vsega je, da mi še vedno ni jasno, kaj je tisto, kar me je tako uni-
čilo. Če zdajle pomislim nazaj, se mi ne zdi nič tako groznega, da bi bilo treba zaradi tega 
umret. bleknila sem neumnost,19 ampak ne kaj dosti hujšo, kot jih stresam vsak dan. […] 
 18 »Ko sem jo brala [prvo Strniševo pesniško zbirko, op. A. b.], se je vse rušilo v meni, odpirali 
so se takšni temni prepadi, za kakršne si ne bi nikdar predstavljala, da jih nosim v sebi.« 
(bezlaj 2017: 84)
 19 Namreč »A za dvajset evrov naj bi bila pa še elegantno slečena, ali kaj«.
44
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
In ponavadi se zaradi svojih blamaž komaj kaj sekiram, to pot pa me je čisto zvilo. Še nekaj 
dni je vse vrelo in brbotalo v meni, v pleksusu me je peklo in želodec se mi je vzdigoval. 
Če sem bila sama, sem glasno zmerjala samo sebe s prekleto zabito trapo, kretenko brez 
možganov, pa z gnojno smrdljivo pizdo, ki hoče povleči vase vso umazanijo tega sveta. 
(bezlaj 2017: 44–46)
tisto s slavcem se mi takrat ni zdelo nič posebno hudega […] Ko pa sem srečala polizanega 
janovega fotra, ki mu je bil podoben, me je pa zvilo za več tednov. Ja, še fentat sem se 
hotela, ko sem se malo blamirala pred njim. No, spet pretiravam, ne samo zaradi tega, to 
je bil samo zadnji udarec, kaplja čez rob. (bezlaj 2017: 63)
Jan je bil ves večer mrk in molčeč. [po njunem srečanju z očetom, op. A. b.] Ampak tudi 
meni ni bilo nič lažje, vse je divjalo v meni in peklo me je v pleksusu […], v meni je ‘lajalo 
kot mrtva pomaranča olupljeno srce’. Pa če bi samo lajalo, bi bilo vse v redu, a to klinčevo 
olupljeno srce je še grizlo zraven, kot pobesnel cucek je popadalo moj prsni koš, da me je 
vse meso bolelo od ugrizov. Razmišljala sem, da bi morda upravičila svoje ravnanje, če bi 
Janu rekla, da mi je njegov stari tako pohotno poškilil za dekolte […] To seveda ni bilo res. 
[…] Ne, prav res, stari ni z ničimer izzval mojega izpada, iz mene je prišlo čisto samo. 
[…] Jebemti punca, kaj sploh še delaš na svetu […] In naenkrat sem se zavedala, da že dolgo 
nameravam odnehati. (bezlaj 2017: 46)
Koka se čuti prostitutko, ki je Slavca napeljala na zlorabo. Dogodku, kjer je oz-
merjana za prostitutko, namreč res sledi poskus erotičnega samomora, kjer način, 
kako se obleče, implicira, da se nezavedno počuti kot prostitutka. Koka pred sa-
momorom preudarja, kako naj se za samomor obleče: najprej obleče kratko kiklico, 
tako kot je bila oblečena osem let prej ob zlorabi (gl. še 3.8). Ampak potem pa pod 
njo obleče še prozorne čipkaste spodnje hlačke (bezlaj 2017: 11) − na povezavo med 
oblačenjem za samomor in zmerljivko pa namigne tudi sama.20
3.2 Drugi dokaz za zagovarjanje spolnih zlorab je po (blažić 2018b: 185) ta, da 
naj bi bezlaj devetletni posiljenki pripisal, da ji je bila zloraba »prijetna«. Očitek 
se nanaša na besede »sploh pa ne neprijetno, ja, še kar luštno« iz citata (3) in na 
besede »čisto prijetno je bilo« iz citata (2). besedi sta iztrgani iz konteksta, v 
kontekstu pa, kot rečeno, pomenita, da je bil fizični stik prijeten, ker se zlorabe še 
ni zavedala, da pa ji bil celoten dogodek vendarle strašno čuden: »Ničesar nisem 
razumela, samo strašansko čudno je bilo.« (2)
3.3 Tretji dokaz za zagovarjanje zlorab naj bi bilo to, da posiljena deklica spolne 
zlorabe »večkrat eksplicitno zagovarja« (blažić 2018b: 186). Toda blažić ne pove, 
kje je ta »večkrat eksplicitno« oz. to »potrjujejo v tem prispevku navedeni citati« 
(184), ki pa so tile:
(6) Sem pa veliko premišljevala o tem dogodku [tj. posilstvu, op. A. b.]. Kako da se zato, 
ker je moški, ne more premagati? Kako da ga zato, ker je moški, zanima moja lulika? Kaj je 
narobe z moškostjo mojega očeta, da nikoli ne pokaže zanimanja zanjo? (bezlaj 2017: 61);
Ampak biti otrok pijanca, to je odurno! To je veliko hujše, kot biti spolno zlorabljen otrok! 
(bezlaj 2017: 81);
 20 »Ko sem pripovedovala o tem, kako sem hotela dati obešanju erotično obeležje in koliko sem se 
ukvarjala z razmišljanjem o oblekici in slogu, si najbrž pomislil, da je bilo vse skupaj navadno 
pozerstvo. […]. Pa ni bilo tako.« (bezlaj 2017: 48)
45
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
Stric Slavc, ki me je spolno zlorabil, me je zajebal tisočkrat manj, kot si me ti, ljubeči, za 
mojo prihodnost zaskrbljeni očka. Tisto s Slavcem se mi je zdelo pravzaprav še kar zabavno, 
šele pozneje sem iz člankov v ženskih revijah izvedela, kakšne grozljive posledice je pustilo 
na moji psihi. (bezlaj 2017: 104)
Prvi stavek priča o zmedenosti otroka nad tem, kar mu je storil ljubi stric Slavc, 
ki jo ima tako rad kot lastni oče, drugi o žalosti otroka, ko se je edini starš, ki ga je 
res ljubil, zapil, tretji pa o grozi ob spoznanju, da se je oče ubil zato, da bi ji iz zava-
rovalnine plačal šolanje. To je silna otroška tragedija, ne pa zagovarjanje posilstev.
3.4 Četrti dokaz: bezlaj naj bi strica Slavca opisal (blažić 2018b: 185) kot »zares-
nega moškega«, ki »ima [otroka] rad«. Spet iztrgano iz konteksta: zmedeni otrok 
si je zlorabo razlagal kot del Slavčeve naklonjenosti, saj je bil »vedno pozoren do 
mene. Nikdar ni prišel na obisk brez čokolade zame […] bil je presunljivo pozoren 
do mene, večkrat se je igral z mano, včasih si me je celo posadil na kolena in mi 
kaj pripovedoval, najbrž kaj smešnega, ker se je mama ponavadi smejala.« (bezlaj 
2017: 58). bezlaj na straneh 58–63 prikaže to, kar je za zlorabe otrok bistveno, 
namreč zlorabo zaupanja in morda celo starševsko slepoto.
Po zlorabi pa ji je Slavc v podzavesti ostal zapisan kot gnusoba. bezlaj delovanje 
podzavesti prikaže s Kokinim dojemanjem starejših moških, kadar ji namigujejo na 
spolnost: »sluzavec zajebani«, »prostaški[i] kvanta[či]«, »petdeset let star prašič« 
(bezlaj 2017: 22–24), »po dragem parfumu dišeči fensi gospod […], prijazni, šar-
mantni polizanec […], tip poštirkan […], brezhibno urejen, fensi gospod. Za povrh 
še vljuden in uglajen.« (bezlaj 2017: 45, 48)21
3. 5 Peti dokaz oz. dokaz za nesočustvovanje z žrtvami posilstva (blažić 2018b: 
184) naj bi bil stavek »Ja, za dobro posilstvo se vsekakor splača; vsaj zares uživaš, 
če si posiljena« (bezlaj 2017: 49). Toda kontekst izjave kaže, da gre za nezrelo 
fantovsko duhovičenje, ki ga dekleta ironično zavrnejo. Poleg tega je blažić v eno 
poved, v eno izjavo, združila nasprotujoči izjavi dveh dijakov (spodaj v kurzivi). 
Koka pripoveduje, da si želi iti na bližnji Vzhod, ampak si brez moškega ne upa, k 
čemur ji fantje-sošolci pritrdijo, »cel kup štorij o posiljenih turistkah sem slišal«, 
nakar stvar obrnejo v nezrele opazke o obrezanih muslimanih, ki da jim počasi 
pride, in zaključijo z neduhovito ironijo »vsaj zares uživaš, če si posiljena«. Dekleta 
neduhovitost zavrnejo z drugo ironijo: »Zdaj ko si mi to povedal, bom pa kar tekla 
tja. Že kar jutri. Punce, a gre katera z mano?« − Ja, za dobro posilstvo se vsekakor 
splača«, je poskočila na stolu Sliva.« To sta ironični gimnazijski duhovičenji, ne pa 
nesočustvovanje z (literarnimi) žrtvami, ki se povrhu sploh ne zgodijo.
3.6 Zagovarjanje spolnih zlorab naj bi se kazalo tudi v izjavi nerealistične, naivne in 
spolno nekoliko zavrte Mace »Veš, vse otroštvo sem si želela, pa še zdaj sanjarim, 
da bi me kdo spolno zlorabil« (bezlaj 2017: 65) in Kokini izjavi »Maca pač, zlata 
duša! Vse je sposobna oprostiti, razen če trdiš, da psi nimajo duše – taka izjava je 
nekoč župnika stala izgube predane in zveste, sicer bolj po spolni zlorabi kot po 
 21 Ne nazadnje je teza, je akt odraslega z otrokom bezlajeva fantazma, ki se uresničuje skozi 
Kokine besede (blažić 2018b: 186), nekoliko protislovna, saj bi tedaj bezlaj samega sebe opisal 
kot zajebanega sluzavca in prašiča.
46
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
zveličanju hrepeneče verne ovčice« (bezlaj 2017: 100). Odnos Mace do Koke je 
podoben odnosu Koke do mame: Maca Koko zaradi brezobzirnosti stalno obču-
duje, zato je njeno izjavo treba brati v tem kontekstu. Ko ji Koka razlaga dogodek 
s Slavcem, Maca reče: »Toliko izkušenj imaš. Najbrž si zato tako pametna in se 
dobro znajdeš, ker si začela že tako zgodaj nabirati izkušnje!« Hip kasneje na ulici 
Koka ubrani Maco pred neko zoprnico in Maca s hvaležnostjo reče: »Veš, kako te 
občudujem. Tako si pogumna. To je zato, ker si toliko doživela.« In po kratkem 
premolku sledi ta »Veš, vse otroštvo …«. (bezlaj 2017: 64–65)
3.7 Katere »druge zlorabe« otrok, razen spolnih, naj bi bezlaj še zagovarjal (blažić 
2018b: 183), avtorica ne pojasni.
3.8 Problematičen naj bi bil tudi opis erotičnega samomora, tako sam po sebi kot 
tudi zato, ker je opisan ironično kot »sreča na vrvici« (blažić 2018: 184). – To je 
res lahko stvar razprave, zato poglejmo oba očitka.
Erotični samomor bezlaj (2017: 7–8) pokaže kot neposredno posledico obujenega 
spomina na Slavčevo zlorabo. Anagnorezi je, kot je razvidno iz citata (5), sledil 
poskus samomora. Za samomor pa se je nezavedno oblekla tako, kot je bila oblečena 
osem let prej ob zlorabi! »[R]ahla poletna oblekica bo kot nalašč. V njej sem kot 
majhna punčka« (bezlaj 2017: 7, 48), ob poletnem posilstvu pa je nosila »tanko 
kiklico« (bezlaj 2017: 60). Če si prav razlagam, se Koka ne obeša zato, ker je bila 
pred osmimi leti posiljena, ampak ker se čuti prostitutko, ki je Slavca napeljala na 
zlorabo (gl. zgoraj 3.1).
Tudi ironiziranje samomora (bezlaj 2017: 7–8, 21, 47) ima razložljiv izvor, in 
sicer v tem, da se Koka ne spoštuje22 in ne jemlje resno, zato se večkrat samoironizi-
ra. Tu je potrebno ločevati, kako Koka samomor dojema v času samomora, kako pa 
ga snemalcu opiše post festum. Ironično ga opiše post festum, kar mu izrecno pove: 
»Veš, laže se mi je zafrkavati kot pa opisovati, kako sem se takrat23 počutila« 
(str. 7). Zato se v opisu samomora neločljivo prepletajo takratni občutki s sedanji-
mi, resni in ironični. Tole je kontekst ‘sreče na vrvici’: »takrat se še niti slučajno 
nisem zavedala, kakšno umazano pizdarijo bi naredila svojim starčkom, če bi mi 
ratalo obesiti se. Zdaj se. […] Fuj, želodec me boli, če pomislim na to.« (str. 47) 
Tem resnim stavkom pa kmalu sledi ironija: »Starši so me bili vedno pripravljeni 
razumeti še precej bolj, kot sem si želela. Morala sem postaviti ostre meje, do kod 
sme segati njihovo razumevanje. […] Da bi se jim servirala kar obešena – sreča na 
vrvici – bi bilo pa vseeno prehudo.«24
3.9 Med argumenti, da avtor govori iz svoje perspektive zagovornika zlorab in ne 
iz Kokine perspektive, sta jezik in kulturne preference hipijevske, torej avtorjeve 
 22 Ko učitelj slovenščine nekje reče, da je škoda Kokinega literarnega talenta, si ona misli: »bila 
sem čisto paf. Da je mene škoda za karkoli?« (bezlaj 2017: 93)
 23 Med poskusom samomora, op. A. b.
 24 V opombi 20 blažić trdi, da je »sreča na vrvici« s stališča mladinske literarne vede sporna 
aluzija na Malovo delo, ker je bil Mal obsojen po 176. členu KZ. S stališča literarne vede ni nič 
spornega, predvsem pa Mal ni bil obsojen za svoje mladinske romane iz 70-ih in 80-ih let. 
47
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
generacije25 (blažić 2018b: 180, 182–183) ter »nemogoč pogled« (blažić 2018b: 
184, 186, 189).
Jezik. Dijaki, ki jih je bezlaj učil in po njihovih pripovedih napisal roman, naj 
bi ne uporabljali besed kot babnica, batina, blesavo, bolščati, češplja, drkati, gnida, 
madonca, natepavati, pohota, prezirljivo, privatnost, ratati, vendarle, seks ipd. To 
ne drži: te besede sem prebral v dveh razredih in večino uporablja večina študentk. 
bezlaj pa je že v intervjuju (2016) povedal, da je zaradi dostopnosti širši bralski pu-
bliki porabil izraze starejših dijaških generacij. To jezikovno strategijo je še položil 
v usta glavne junakinje, ki na začetku romana pove, da se bo jezikovno prilagodila 
snemalcu: »Kaj praviš, v dijaškem slengu naj govorim? To pa spet ne! Fosili tvojih 
let bi naš današnji jezik težko razumeli. Veš, od takrat, ko si ti hodil v gimnazijo, 
se je sleng presneto spremenil. […] Če že pripovedujem, bi rada, da bi me razumel.«
Dalje naj bi dijaki ne poznali te hipijevske literature, slikarstva, filma in glasbe: 
cankarja, Koviča, Strniše, popevke Moj črni konj ne rabi uzde, haikuja; budizma, 
boschevih in Grünewaldovih slik, Dustina Hoffmana, bluesa ipd. Tudi to ni res. 
Široke popularnosti haikuja in bluesa med zdajšnjimi mladimi ni treba dokazovati, 
Moj črni konj je omenjen takole »ko so po radiu vrteli neke prastare, že zdavnaj 
pozabljene šlagerje« (str. 22), sicer pa ima na youtubu čez 260.000 ogledov; cankar, 
Kovič, Strniša so obvezno šolsko čtivo, zlasti Strniša nagovarja celo v naravoslovje 
usmerjene dijake; bosch in Grünewald pa se nahajata v gimnazijskem predmetnem 
izpitnem katalogu.
A tudi če bi držalo, da dijaki tako ne govorijo in da te kulture ne konzumirajo, 
to ni argument, da v romanu dominira perspektiva zagovornika otroških zlorab. To 
bi bil le pisateljev estetski zdrs, ne pa etični. Vendar ni ne eno ne drugo.
3.10 »Nemogoč pogled«. Med nemogoče poglede spada poleg tega, kar sem zavrnil 
v 3.2, 3.3, 3.5, 3.7., še to, da bi se mladi o spolnih zlorabah poučili iz ženskih revij, 
da bezlaj 13-letnici pripiše fantazme o spermi, ki brizgne en meter daleč, in da 
ima incestuozni odnos do očeta. O ženskih revijah: bezlaj je pač moral pokazati, 
kdaj se Koka zave posledic zlorabe − zakaj je nemogoče, da se gimnazijka o tem 
pouči iz revij? In če bi bilo res nemogoče, kaj bi to dokazovalo? O spermi je spet 
napačno branje: tega ne govori 13-letnica, ampak 17-letnica komentira svojo prvo 
seksualno izkušnjo (bezlaj 2017: 62).
O incestuoznosti (blažić 2018b: 185, 189) pa: odlomek (citat 6 oz. bezlaj 2017: 
61) je spet treba brati v kontekstu posilstva: Slavc se za zlorabo opravičuje z raz-
lago, da se kot moški ni mogel premagati (citat št. 2). Ker deklica Slavca ceni (gl. 
3.4), mu ne pripisuje nikakršne zlonamernosti ali lažnivosti, zato jo njegova razlaga 
začne begati in se zato sprašuje, zakaj se očka, ki mu mamica Slavca daje za zgled, 
ne zanima za njeno spolovilo.
Obenem pa moramo bezlaju (2016) verjeti, da je roman napisal po intimnih 
zgodbah, ki so mu jih zaupale gimnazijke in njegova bivša dekleta.
3.11 Osnova vseh naštetih kritičarkinih argumentov je teza, da je »osrednji literarni 
lik« brezimni snemalec, ki je hkrati »avtor/pripovedovalec« romana, torej pisatelj 
bezlaj, »ki ne ščiti osebnih podatkov mladoletnice«. Dejanska Kokina prvoosebna 
 25 Avtor je namreč upokojeni slikar in gimnazijski učitelj.
48
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
pripoved pa je zgolj »domnevna pripoved dijakinje«, »domnevna narativna strate-
gija«, ki »prikriva odsotnega […] snemalca« in legitimira bezlajeve nazore, dija-
kinjina perspektiva je »perspektiva odraslega pod mimikrijo […] deklice«. (blažić 
2018b: 178, 182–184, 186, 188).
To bi bil dober argument, če bi bil pravilen, ampak mislim, da ni. Da ne gre 
za perspektivo odraslega, sem skušal omajati v 3.1 do 3.8. Tu pa poglejmo trditev, 
da zgodbo pripoveduje snemalec/avtor in da je dijakinjina pripoved le mimikrija. 
Trditev, da ima roman moškega pripovedovalca, ki tudi govori, ki ima glas (str. 180), 
in da je ta pripovedovalec avtor sam, ni lapsus, ampak se pojavi osemkrat (str. 178, 
180, 182, 184, 185, 188, 189, 190). Toda roman ima zgolj eno pripovedovalko, Koko, 
saj je v celoti napisan v prvi osebi. Snemalec se v romanu nikoli ne oglasi, njegova 
prisotnost je reducirana na Kokine nagovore.26 Pojem pripovedovalca je zato treba 
zamenjati s pojmom implicitni avtor, ker je edino ta že po definiciji brez glasu. Toda 
prekrivnost implicitnega in resničnega avtorja je praktično nemogoče empirično 
preveriti, ker je implicitni avtor bralčeva domneva oz. predstava o avtorjevih vre-
dnostnih stališčih do romanesknih tem in o sporočilih romana (Fludernik 2010: 26; 
chatman 1990: 148–149). Implicitnega avtorja po navadi ne enačimo z nobenim od 
likov, zlasti ne s prvoosebnim pripovedovalcem. V primerih, ko pripoveduje otrok 
ali mladostnik, kot v bezlajevem romanu (ali pred leti v romanu Na zeleno vejo), 
pa gre za t. i. nezanesljivega pripovedovalca: njegovo bistvo pa je prav to, da se z 
njegovimi nazori in dejanji ne smemo strinjati.
Perspektiva implicitnega bezlaja se kaže prav v tem, da bralci ne bomo odobra-
vali Kokinih stališč in dejanj, npr. občudovanja brezčutne mame, ki se za las ogne 
zaporu zaradi gospodarskega kriminala,27 in njenega odnosa do moža, pa Kokinega 
odnosa do očeta in do spolnosti ipd. Avtorjeva problemska in kritična obravnava 
tem je ob pozornem in dobronamernem branju določljiva iz fabule same, iz prikaza 
vzrokov za Kokino nenavadno obnašanje, iz Kokine samoanalize, iz njene slabe 
samopodobe.28 Navsezadnje pa je motiv Kokinega izpovedovanja snemalcu prav 
domiseln citat iz filma Mali veliki mož (Little Big Man), ki ga omenja Koka sama29 
in v katerem zgodovinar snema izpoved indijanskega poglavarja.
4 Roman ni pornografija
Po blažić (2018b: 186, 188) Evangelij ni le delno, ampak je v celoti pornografski, ker 
je intenca celotnega dela uživanje ob zlorabah otrok, je »pornografija z otroki in za 
 26 »Kaj, a snemal boš, kar bom govorila?« (bezlaj 2017: 4), »Najbrž si dobil vtis, da sem zmešana, 
ko pripovedujem takole brez vsakega reda.« (bezlaj 2017: 29)
 27 »Končno – mamica je do zdaj še vedno vse zadeve uredila tako, kot je bilo najbolje. […] Uspe-
šni menedžerki gotovo ni lahko, če ji grozi izguba službe ali celo arest. […] potem pa je bilo 
kar naenkrat vse v redu, mamica ni samo ostala na položaju, ampak je celo zlezla malo više […] 
Zares je sposobna ženska in zna delati z ljudmi.« (bezlaj 2017: 78)
 28 Nenavadna je tudi trditev, da snemalec/avtor ne ščiti Kokinih osebnih podatkov: toda o fikcij-
skih likih ni mogoče razkriti nobenih podatkov, saj pred pisateljevo upodobitvijo ne obstajajo. 
Če pa se nanaša na pisateljeve modele, je v Koki združil pripovedi okoli 30 gimnazijk (bezlaj 
2016).
 29 »Kot že veš, je bilo nekako tako tudi z mano.« (bezlaj 2017: 47), namreč da ji, tako kot Indijan-
cu iz tega filma, samomor ni uspel.
49
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
otroke« (blažić 2018a), »osredotočen le na pornografizacijo deklice«, »cilj knjige 
je pornografski, ker je vse dogajanje zreducirano na pornografske operacije v vseh 
njenih možnostih.« Roman naj bi bil torej namenjen predvsem spolnemu vzburjanju 
in spolni potešitvi odraslih. A ne le odraslih, ampak tudi otrok (»pornografija za 
otroke«). Torej večnaslovniška (cross over) pornografija.
Da bi bil roman pornografija, mora ustrezati dobrim strokovnim definicijam 
pornografije. blažić (2018b: 189) pornografijo definira (po Zupan Sosič) kot tekst, 
kjer je (krepki tisk je moj)
»vse dogajanje zreducirano na pornografske operacije v vseh njenih možnostih, subjektiv-
nost literarnega lika je tako zožena ter obstaja le v omejeni obliki, in sicer kot spolni junak, 
pornografsko besedilo pravzaprav ukine subjekt. Ukinitev subjekta je logična posledica 
pornografske karakterizacije. Pornografska ekstenzija, razširjanje spolnega predznaka na vse 
dele in substance človekovega telesa, ko pridobivajo spolnostno vlogo. Pornografijo kot mejno 
področje erotike je potrebno osvetliti tudi s stališča sprenevedanja oz. skrivanja pornografije 
za poimenovanje erotična literatura.«
Roman nima nobenega od naštetih elementov: vse dogajanje se vrti okoli ra-
zlogov za poskus samomora; subjektivnost glavne junakinje je osredotočena na 
posledice njenih travm in soočenja z njimi in junakinja je polnokrven subjekt; prav 
hecno pa je reči, da avtor pornografijo skriva za oznako erotika.
V strokah ni soglasne definicije pornografije, niti otroške pornografije, tudi 
slovenski Kazenski zakonik je ne definira, ampak v členu 176 le sankcionira. Zato 
zlasti v leposlovju, po mojem sicer skromnem poznavanju, ni postavljene ostre meje 
med otroško pornografijo in otroško erotiko (pojem otroška erotika stroke poznajo). 
bolj določne so nekatere države glede slikovnega gradiva z otroki: britansko sodstvo 
pozna tri lestvice za ugotavljanje stopnje kriminalnih dejanj, ena od njih, SAP (ki 
je nasledila cOPINE), pravi:
Pornografske fotografije [otrok; op. A. b.] in psevdo-fotografije lahko kategoriziramo po 
sledečih stopnjah resnosti:
1. golota ali erotično poziranje brez spolne dejavnosti
2. spolna aktivnost med otroki ali otrokovo samozadovoljevanje
3. spolnost odraslega z otrokom brez penetracije
4. penetracijska spolnost odraslega z otrokom
5. sadizem in bestialnost
Prizor Slavčevega posilstva bi lahko spadal pod (3), če bi šlo za fotografijo in ne 
za razvojni psihološki roman. Nasploh se definicije otroške pornografije omejujejo 
bolj na slikovno gradivo in redko na fikcijo.
Poskusimo roman presoditi še s stališča treh znanih strokovnih definicij por-
nografije, ki so aplikabilne tudi na literaturo: (a) in (b) definirata vsebino gradiva 
(kakšna spolnost je pornografska) in avtorjevo intenco, (c) pa se usmerja predvsem 
na intenco (podčrtave so moje):
(1) »Pornografija je besedno ali slikovno gradivo, ki predstavlja ali opisuje spolno 
obnašanje, ki je ponižujoče ali zlorabljajoče za enega ali več udeležencev, na tak 
način, da podpira poniževanje …« (Helen Longino, cit. po Rea 2001: 141)
50
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
(2) »Pornografija je oblika spolne diskriminacije. Pornografija je grafično, seksu-
alno eksplicitno podrejanje žensk v slikah in/ali besedah, ki vsebuje enega ali več 
naslednjih elementov:
a. ženske so predstavljene razčlovečene kot seksualni objekti, stvari ali dobrine; 
ali
b. ženske so predstavljene kot seksualni objekti, ki uživajo v poniževanju in bole-
čini; ali
c. ženske so predstavljene kot seksualni objekti, ki uživajo v posilstvu, incestu ali 
drugih spolnih napadih; ali
d. ženske so predstavljene kot seksualni objekti, ki so zvezani, razrezani, mučeni, 
pretepeni ali drugače telesno poškodovani; ali
e. ženske so predstavljene v pozah ali položajih spolnega podrejanja, služenja ali 
razpoložljivosti; ali
f. deli ženskega telesa (vagina, prsi, zadnjica), so prikazani tako, da so ženske 
reducirane na te dele; ali
g. v ženske penetrirajo živali ali objekti; ali
h. ženske so predstavljene v prizorih poniževanja, žaljenja, ranjanja, mučenja, 
prikazane so kot umazane ali manjvredne, krvaveče, pretepene, ranjene ali 
poškodovane v seksualnem kontekstu.
 Uporaba moških, otrok in transspolnih oseb v elementih te definicije je tudi 
pornografija.« (Dworkin, Mackinnon 1989)
(3) Sledeča Reajeva (2001) definicija je pragmatična v smislu, da definira ne le 
avtorjevo, ampak tudi uporabnikovo intenco z upoštevanjem dejstva, da je porno-
grafskost kulturna spremenljivka, variabla. Definicija je dvodelna, navajam jo v 
skrajšani obliki:
I. Oseba O uporablja ali obravnava gradivo G kot pornografijo, a) če si O želi, da 
bi ga vsebina gradiva G spolno vzburila ali potešila; b) če O misli, da vsebina 
gradiva G ni namenjeno gojenju intimnosti med O in osebami iz G, potem gra-
diva G ne bo konzumiral); c) če O-jeva želja po spolnem vzburjenju ali potešitvi 
ni več motiv za uporabo G, potem O več ne bo imel želje po G ali kvečjemu 
šibko.
II. G postane pornografija, ko je razumno biti prepričan, da bo večina publike, za 
katero je bilo G ustvarjeno, G uporabljala ali obravnavala kot pornografijo.
Za vse tri definicije je avtorjeva intenca bistvena; v definiciji (3) je definirana v 
II. delu, uporabnikova intenca pa v obeh delih; v definiciji (1) je v besedi »podpira«, 
v definiciji (2) pa v besedah »so predstavljene kot«. Definicije je mogoče združiti 
tako, da vsebino definicije (2) vstavimo v opis gradiva G, enako lahko v G vstavimo 
»ponižujoče ali zlorabljajoče za enega ali več udeležencev« iz definicije (1). Av-
torjeva intenca je za koncept pornografije ključna: če avtor ne piše z namenom, da 
bi bili prizori vzburljivi, to ni pornografija; če koga vzburjajo anatomski učbeniki, 
zaradi tega ne postanejo pornografija.
Evangelij ne ustreza nobeni od teh treh definicij: (1) ne podpira poniževanja, 
(2) ne ustreza nobeni od točk (a) do (h): deklica ni predstavljena kot objekt ali do-
brina itd., ampak kot žrtev, deklica v incestu ne uživa, saj se ga sploh ne zaveda, 
in vanj ni prisiljena (sploh pa je o incestu napihnjeno govoriti).
51
Aleksander Bjelčevič, Evangelij za pitbule – romaneskna obsodba spolnih zlorab
Tudi Reajevi definiciji ne ustreza. V tej definiciji je za naš primer potrebno 
izpostaviti I c. Po blažić (2018b) je roman pornografski v celoti, to je avtorjeva 
glavna intenca. To po I c pomeni, da bo večina bralcev, ki jim je roman namenjen, 
torej večina beročih Slovencev, saj je roman izšel v zbirki Nova slovenska knjiga, 
roman odložila ali prebrala le na hitro, če jih spolno ne bo vzburjal. To pa je pov-
sem neverjetno. Po blažić (2018a) je roman tudi pornografija »za otroke«. Če je 
mišljeno dobesedno, potem to pomeni, da avtor ali/in MKL pornografijo namenjata 
otrokom za spolno potešitev.
Ustreznost romana Reajevi definiciji pa je mogoče tudi empirično preveriti. V 
publiko, za katero je bil bezlajev roman ustvarjen, spada 13-članska komisija,30 
literarni kritiki, organizatorji javnih in šolskih predstavitev: nihče ni romana raz-
glasil za otroško pornografijo. Torej je razumno biti prepričan, da bezlaj romana 
ni ustvaril s pornografskim namenom. blažić (2018b) sicer temu ugovarja na dveh 
ravneh: da roman pornografijo skriva za poimenovanjem erotična literatura (str. 
189) in da kritiki »ne vidijo onkraj strategij zavajanja skritega odraslega snemalca« 
(str. 187). Toda romana nihče ne propagira kot erotične literature, skrita pornografija 
pa je contradictio in adiecto: če je literarni kritiki, teoretiki, založniki, knjižničarji, 
mladi in stari, ženske in moški, ne vidijo, potem je pač ni, tako kot je ni v učbeniku 
anatomije. Drugače rečeno: roman ne le da ne ustreza definicijam pornografije, 
ampak prav zato ni pornografski, ker ga našteti bralci nimajo za pornografijo. 
Ostane le še možnost, da je pornografska intenca avtorju v celoti spodletela, kar pa 
je spričo trditve, da je roman zgolj pornografija in nič drugega, nemogoče. Roman 
torej dokazano ni pornografija.
sklep
Misel Milene blažić, da so urednica Mladinske knjige, kritiki, komisija, knji-
žničarji in učitelji spregledali neproblemsko obravnavo resnih tem, zagovarjanje 
spolnih zlorab in avtorjev pornografski namen, je torej zelo neverjetna. Nazadnje 
v to smer kažeta dve avtoričini trditvi, ki nasprotujeta vsemu očitanemu. Prva, da 
Evangelij kot roman za odrasle »za mladinske literarne zgodovinarje ni sporen«, 
ampak je »avtorjeva licentia poetica« (blažić 2018b: 187): iz tega pač sledi, da ne 
zagovarja spolnih zlorab, saj so te tudi v odrasli literaturi nesprejemljive. Drugo pa 
je avtoričino pričakovanje, da bi morala MKL pred podelitvijo zlate hruške opraviti 
»empirično raziskavo […] v dveh skupinah, eksperimentalni in kontrolni, kako 
branje konkretne knjige […] doživljajo in razumejo mladi in kako odrasli bralci 
[…] v tretjem triletju osnovne šole« (blažić 2018b: 180). Pričakovati tak poskus 
na osnovnošolcih pa pomeni, da roman v resnici ni sporen. Roman torej ne zago-
varja spolnih zlorab in ni pornografija, ampak dober problemski psihološki roman 
o zlorabljenem dekletu iz disfunkcionalne družine, ki se po poskusu samomora 
 30 Na spletu lahko beremo, da je Tina bilban doktorica literarnih znanosti, pisateljica Gaja Kos 
je doktorirala s tezo Slovenski mladinski problemski roman, vodja Pionirske Darja Lavrenčič 
Vrabec je magistrirala s temo Tabuji v slovenski mladinski prozi, Tilka Jamnik je magistrica 
bibliotekarstva, tudi ostali člani strokovno pokrivajo področja slovenistike, primerjalne knji-
ževnosti in literarne teorije, filozofije, teologije (vsi člani so našteti mdr. v Odziv na medijsko 
obravnavo romana Evangelij za pitbule).
52
Otrok in knjiga 101, 2018 | Članki – razprave
postopoma sooča s spolno travmo, soočenje z nasprotujočimi čustvi do očeta pa jo 
še čaka. Zato avtor in MKL ne kršita 176. člena kazenskega zakonika.
Viri
Jiři bezlaj, 2017: Evangelij za pitbule. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Nova slovenska knjiga.) 
1. ponatis.
Jiři bezlaj, 2016: Matere bi me verjetno linčale, če bi knjigo skušal predstaviti kot mladinski 
roman. Delo, 5. avgust 2016. Splet.
Jiři bezlaj, 2018: Še o Evangeliju za pitbule – odgovor dr. blažićevi. Dnevnik, 15. februar 
2018. Splet.
Milena Mileva blažić, 2018a: Evangelij za pitbule: odličen mladinski roman ali pornografija 
za mlade? Dnevnik, 27. januar 2018.
Milena Mileva blažić, 2018b: Mestna knjižnica Ljubljana, zlate hruške in prevzemanje 
odgovornosti. Sodobnost, št. 1–2.
Valentina Plahuta Simčič, 2018: Evangelij za pitbule: izpoved ranjene duše ali pornografija? 
Delo, 31. januar 2018. Splet.
Odziv na medijsko obravnavo romana Evangelij za pitbule. [Izjava osemnajstih literarnih 
kritikov.]
Mojca Pišek, 2018: Tisti vic o ugledni novinarki in ugledni literarni zgodovinarki. LUD 
Literatura, 29. marec. Splet.
Igor Saksida, 2018: Evangelij ali rekviem? Dnevnik, 10. februar 2018. Splet.
Lucija Stepančič, 2017: Jiři bezlaj: Evangelij za pitbule. Sodobnost, februar 2017.
Tina Vrščaj, 2016: Krastača, ki bi rada bila metulj. Delo, 19. september 2016. Splet.
Literatura
Seymour chatman, 1990: Story and Discourse: Narrative Structure in Fiction and Film. 
Ithaca: cornell Uniersity Press.
Andrea Dworkin, catherine Mackinnon, 1989: Pornography and Civil Rights: A New Day 
for Women’s Equality. Minneapolis: Organizing against pornography.
Michael c. Rea, 2001: What is pornography? Nous, 35/1, 118–145.
SAP: court of appeal, criminal Division, Regina v Oliver, Hartrey, baldwin, 2002. http://
www.inquisition21.com/pca_1978/reference/oliver2002.html. Dostop 23. 5. 2018.