ffKEDNISTVO ZAKJfi je v LjuDijam, nranciskansKa uiica st. s liskama I. nadstr.). Uradni nre za stranke so od 10. do 11. |opo!dne in od 5. do 6. peioldne vsak dan razen nedelj in /raznikov. Rokopisi se nc vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : /AROCNINA . celoletna po potti ali s pošiljanjem na dom za Ivetro-Oprsko 'n Bosno K 21-60, polletna K 10‘80, četrtletna i C'40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za I: 'criaii: inov.emslvo in Ameriko celoletno K 36—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov t .* .* ob pol 11. dopoldne. *. •. •. UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbnrpovi ulici Stev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do '2. dopoldne in od S. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica SO vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklaire 40 vir. — Inserate sprejema npravni&hvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —.—i.—. Reklamacije lista so poštnine proste. - ■ Stev. 707. V Ljubljani, v ponedeljek dne 13. oktobra 1913. Leto III. = Kranjski deželni zbor razpuščen! Včerajšnja uradna. „Wiener Zeitung“ objavlja cesarski patent, s katerim se razpušča kranjski deželni zbor in ukazujejo nove volitve. — Sodrugi! Pohitite na delo! Nobena ura se ne sme zamuditi! Zdaj je prišel čas za boj na Kranjskem! Delavstvo o kranjskem deželnem zboru. ki jih bo delil deželni odbor po svo}i »previdnosti«. In med temi podporami je točka, o kateri bodo zapeli, kadar pridejo med delavstvo visoko pesem o ljubezni do delavstva. Subvencionirali bodo »Vajenški dom« z 80 tisoč kroti. Vemo da vajencem ni poslano z rožicami in s takim domom bi storili res nekaj da bi se vajenci res izučili in kjer bi dobili tisto, kar dobe drugi po šolah. Ne zahtevamo, da bi v tem domu napravljali socialiste, zakai iz delavskega ljudstva napravlja življenje samo socialiste. Tudi ne zahtevamo, da bi oblekel dr. Lampe rdeči talar in razkladal fantom rdeči evangelij. AH ta vajenški dom ne bo nič drugega nego Velikanska demonstracija zavednega delavstva proti korupciji, terorizmu in hinavščini kranjskih deželnih kristjanov je bil včerajšnji »hod. Dvorana v »Mestnem domu« je bila natlačena in tudi galerija je bila polna. O vseh škandalih od Johance pa do izdajstva splošne in enake volilne pravice — je socialno demokratično delavstvo izrazilo tako jasno svoje ogorčenje. da je vsakdo imel prepričanje, da ni bilo lo ogorčenje izraz trenotnega gneva, izzvanega po poročevalčevih besedah, ampak da je bilo izraz gneva, ki se nabira v srcu našega delavstva, odkar nas ie bog udaril s klerikalno strahovlado. Sodrug Etbin Kristan je v svojem krasnem govoru do nagega slekel naše deželne gospodarje in jim strgal z obraza krinke demokratičnosti m ljubezni do ljudstva in ostale so grde spake. Naloga delavstva ie sedaj, da vztraja v volilnem boju. ki se je pričel včeraj; vztrajen boi prinese prav gotovo tudi delavstvu zastopstvo v novem deželnem zboru. Shod otvarja sodrug Mlinar ob tri četrt na deset, naznani dnevni red in podeli besedo *odr. Etbinu Kristanu, ki ga zborovalci pozdravijo z živahnim aplavzom. Sodrug Etbin Kristan izvaja: , Današnii shod je pravzaprav prvi volilni shod za nove deželnozborske volitve na Kranjskem Ko je v petek zaključil deželni glavar sedanje deželnozborsko zasedanje, je povedal, da je sedaj prišel čas, ko imajo besedo volilci. To se pravi, da bo naš deželni zbor v najkrajšem času razpuščen in stranka, ki vlada pri nas. ki mi sli z možgani drja. Šušteršiča, kriči tudi: nreri volilce. Nastane vprašanje, ali je dobro. *<> snide še enkrat tak deželni zbor^kakršen u hfl sedanji- Seveda, če bi Verjeli besedam Metalne stranke, besedam njenega časopisja. KieriKaii mjSjj|j, da se je izpremenila naša v paradiž, kjer se cedita mleko in med. ,1' Šušteršič je pripovedoval, da je dosegel kranjski deželni zbor rekord izmed vseh avstrijskih deželnih zborov ker Je rešil na tisoč predrl' in dodelal 55 zakonov. Ali te številke ne povedo prav ničesar o dobroti sklenjenih zako B0 ‘preden se jc sešel deželni zbor na zadnje zasedanje, smo povedali na javnem shodu mnenje delavstva, ki ga ima o nalogah tega zasedanja Prva beseda, ki smo jo bili takrat izrekli in ki je nismo izrekli le v imenu delavstva, ampak ki je izražala mnenje vsega kranjskega prebivalstva, je bila: Deželni zbor naj poskrbi, da postane v deželni jasno. Ali večina v kranjskem deželnem zboru je za-stavila ves svot trud v to, da je postalo le se boli temno. (Eej! Škandal!) Po vsej pravici smo hoteli izvedeti, kaj je z vsemi onimi vprašanji, ki so prišla zadnje mesece na dan in ki so obtoževala one. ki imajo vso moč v deželi. Odgovora ni bilo in najznačilnejše besede, ki smo jih b»H slišali in ki so prihajale iz ust deželnega glavarja, so bile: O tem ne pustim govoriti, te interpelacije ne pripustim (Klici: Johanca), vzamem vam besedo, rabil bom skrajno sredstvo. Vsaka svobodna beseda je bila prepovedana. Se taka reč, o kateri bi vsakdo mislil, da niso z njo gospodje v deželnem zboru prav nič prizadeti, še o taki reči je brlo prepovedano vprašati. Vsakdo ve. da smo imeli celo leto v deželi škandal, uprizorjen pod odejo svete vere. 'da smo imeli dekle, ki je »švicala« telečjo kri (Klici: Fej!) in ki so ga proglašali kot čudež, poslan naravnost z nebes. Vsakdo ie mislil, da niso prizadeti pri tej stvari ne dr. Šušteršič, ne dr. Krek, ne dr. Lampe in'vsi drugi in vendar le bilo prepovedano govoriti. Zakaj deželni glavar, ki vedno tako naglaša, da ščiti čast kranjske dežele, bi moral vendar poskrbeti, da ne bo kazal ves svet na nas. glejte te neumne Kranjce. (Viharno* pritrjevanje.) Oospodje Lampe. Lavrenčič. Krek so duhovniki katoliške cerekve, o katerih bi vendar domnevali, da ne bodo pospeševali tako infamno sleparijo, ki se uganja pod imenom vere. Sami bi bili morali spraviti to zadevo na dnevni red, sami bi morali poskrbeti, da obsodi deželni zbor to sleparstvo, ki še v letu 1913. ni nikjer drugje mogoče, kakor na Kranjskem, sami bi morah označiti to reč kot škandal in . dati zagotovilo, da se taki škandali ne bodo ponavljali več. (Tako je!) AM deželni srlavar je ddklonif interpelacijo, češ. žaljiva je. človek bi dejal ob tem postopanju s posl. Ribnikarjem, da se mu ježe še tisti lasje, ki jih nima na glavi. Za koga naj bi bila žaljiva inter- pelacija? Ali za deželnega glavarja, saj ni imel svojih prstov v tej krvi. ali za večino, ki jej menda ni dajala svete telečje krvi. ali morda za gospodično Johanco. o kateri vendar pišejo klerikalni listi, da je sleparka? O žaljivosti te interpelacije ni imela pravice govoriti večina v deželni zbornici, ker je prenesla še vse večje žalitve, ki jih ni zavrnila. V deželnem zboru imamo- velikega moža, velikega v svoji vseobsežni fantaziji, ki je žalil javno privatnega človeka, ki se ne more braniti in mu vrgel v obraz besedo krivoprisežnik. (Ogorčeni klici: Fej dr. Lampe!) Dr. Lampe se ni zadovoljil z žalitvijo ene osebe, temveč se je obrnil proti poslancem narodno-napr. stranke in jim zalučil v obraz: Ko je Pavšlar po krivem prisegel, je naipravil vzprejemni izpit za važ vašo stranko. (Splošno ogorčenje in Fej-klici.) Če sc izrekajo take infamne žalitve, pa se zavračajo interpelacije o javnih škandalih, infamne žalitve, ob katerih bi morala planiti vsa zbornica po koncu, potem se v taki zbornici ne sme govoriti o dostojnosti. In v kranjski deželni zbornici sedi mož. ki je užival tudi med nami neko izjemno stališče, pravi ustanovitelj S. L. S. in ki si je bil pridobil ime pravega naprednega, socialnega moža. Mislili smo pač. da je zašel v tabor Črnih sukenj v času. ko človek sam ne more še ubirati pota, ki bi ga rad hodil in o katerem smo mislili, da je za to pri oni stranki, ker je ta stranka močna in najlaže stori kaj resnično dobrega za ljudstvo. In ko se je začela neka kampanja, v kateri je bilo izrečeno tudi ime drja. Kreka, smo ostali socialisti pasivni, ker smo bili mnenja, da naj ostane stvar., ki se je zgodila med štirimi stenami tudi tam. (Klici: Res je!) Ali stvar Jc postala drugačna, ko je spravil dr, Krek sam vso stvar v janost in ko ie porabrl poslansko imuniteto, ne da bi opral sebe, ampak da opljuje, ogrdl žensko, kateri je pisal še pred kratkim pisma, iz katerih je bilo razvidno, da mu je ta ženska bližja kot vsi drugi ljudje. Gospod dr. Krek je zalučal v zbornici tej ženi v obraz besedo — vlačuga — (Sramota! Škandal! Dolgotrajno ogorčenje in Fej-klici). In klerikalna stranka, ki zastopa katoliška načela, načela, ki uče, kdor jc nedolžen, naj vrže prvi kamen, ta stranka ni vedela p dostojnosti ničesar, ko ie dr. Krek z najgršimi besedami blatil osebo, ki se ne more braniti (Fej! Škandal!) ta stranka, ki dopušča take stvari, pride in pravi: o Johanci se ne sme govoriti. ker je žaljivo. (Smeh.) Komaj je bila končana ta epizoda, pridejo klerikalci in zabrenkajo na čisto nove strune: politični boj naj bo dostojen. Pred mnogimi leti. ko je bila naša stranka še tako majhna, da smo brli le gledalci, smo bili z našim klicem po dostojnosti v političnem boju popolnoma osamljeni. Takrat, ko smo zahtevali, da naj vpeljejo tudi pri nas v jx>litične boje evropske šege in navade, so nam dejali klerikalci »slabotneži« in bojevali so se dalje s kamni, s koli, z blatom, s fekalijami m nihče ni bil varen, kdor ni bil klerikalec, da zvlečejo na dan najintimnejše stvari in jih izrabijo proti stranki, kateri je pripadal. Danes pa naenkrat ta klic po dostojnosti in vsak dan trobi klerikalno časopisje, da je vse, kar pišejo nasprotniški listi nemoralno, da demoralizira naše »dobro verno ljudstvo«. Kdor hoče biti učitelj morale, mora biti to predvsem z zgledom. (Tako je!) Prvi naj začno klerikalci, ker so stranka, ki vlada, a ne le vlada, saj je dr. Pegan zadnjič celo uro pel o »gospodstvu«. Na dnevnem redu deželnozborskega zasedanja so bile tudi učiteljske zahteve. Učitelji zahtevajo to, kar zahtevajo vsi. ki imajo kaj dostojnosti v sebi. da se odpravi pri podporah tista protekclja. ki ie že korupcija. Od nekdaj je naše stališče, da so podpore materielno vprašanje, ne politično, ker je tako se varuje svoboda vestj. Poročevalec dr. Zajec je odkrito povedal — ko smo vendar pričakovali. da bo večina pokazala nekaj zgledov, da dobi podporo tudi kak liberalni ali celo socialistično pobarvan učitelj — da ima deželni odbor »načela« pri razdeljevanju podpor in da ie glavno teh načel, da ne dobi podpore, kdor ne poje klerikalno pesemco in to je potrdil tudi dr. Lampe. (Fej!) Kje je'tukaj dostojnost? Kdor se brezpogojno ukloni nam, ta dobi kruha! (Fej!) To je vse hujša nedostojnost. kakor pa vprašanje o vodiški Johanci. Ce začno ljudje, ki so se toliko let bojevali z najgršim orožiem. klicati po dostojnosti, tedaj se skriva za tem klicem strah! Zakaj kdor ima korajžo in korajžo so rmeli klerikalci dolgo časa. ta zahteva sam jasnost. Ali kako je bilo s korajžo pri vprašanju o deželni garanciji, ki naj bo v prid enemu samemu denarnemfu zavodu v tej deželi? Deželni glavar in ekscelenca deželni predsednik sta hitela takrat pojasnjevati, da je zakon o deželni garanciji veljaven.za vse večne Čase brez cesarjeve sankcije. Ali našli so se ljudje, ki niso bili zadovoljni s temi izjavami in ki so hoteli debato o odgovorih glavarja in predsednika1, ali klerikalna večina je preprečila debato. (Splošno ogorčenje. Klici: Škandal!) Ce je bila večina tako trdno prepričana, da so pojasnila deželnega glavarja in deželnega predsednika pravilna, zakaj ni pustila govoriti? Dr. Tavčar je pretresal v proračunski debati, pri debati, kjer se po vseh parlamentih kar najobširneje govori .o vsem gospodarstvu, ono določbo deželnega reda o garanciji. Ali deželni glavar mu je zapretil, da mu odvzame besedo, če še govori o tej stvari. (Velikansko ogorčenje.) Kdor ima korajžo, kdor ve, da je postopal prav, pravi: Vprašuj naprej in nima vprašanj nikdar dovelj. (Tako je! Bravo!) Ali večina ie dejala: Saj je ekscelenca baron Schwarz že vse pojasnil. Ali tista pojasnila niso bila nobena pojasnila in če jih je prav izrekla ekscelenca. Pri takem vprašanju je treba stvarnih dokazov (gromovit aplavz) in pri takih vprašanjih ekscelenca gor. ekscelenca dol. (Burno ploskanje.) Fkscefenca baron Pchwarz dokazuje vsa leta, kar le na Kranjskem, d a ie zaščitnik, zagovornik klerikalne stranke In naga dolžnost ni, da popadamo pred njegovimi besedami v prah. (Buren aplavz, ki ne preneha precej časa.) Ko so klerikalci prvič sprožili misel, da naj se izrabijo vodne sile na Gorenjskem za pospeševanje industrije, smo to akcijo v principu pozdravili. Industrija ie potrebna, da pride zaslužek v deželo, da pride nekaj jasnosti v možgane in da ostanejo doma tisti, ki hodijo danes čez lužo. (Res je!) Mislili smo, da bodo dobili to akcijo v roke tehniki, ki so študirali tam, kjer uče o tehniki, ne pa tam, kjer se uče zgodbe o sv. Jakobu in Izaku in Abrahamu (Smeli), zakaj električni toki. vati itd. so reči. ki niso bile še takrat znane, ko ie bog oče ustvarjal svet. (Smeh.) Ali imamo veleuma v deželi, ki ne zna le očenaša, ampak ki ve tudi kaj o tehniki. (Smeli.) Polagoma pa so prihajali ljudje, ki so j začeli Završnico razsvetljevati s Številkami in ki ! so izračunali, koliko bo treba investirati, koliko bo prinašal investirani kapital. In ti računi so pokazali. da ne bodo niti vinarji curljali iz Završnice, in zato je bila tudi v tem vprašanju zahteva po popolni jasnosti upravičena. In ko se ie sprožilo to vprašanje v deželnem zboru, smo mislili, da bodo govorili o tem vprašanju inženirji, ki niso študirali v lemenatu; ali dr. Lampe ie govoril sam. In Lampe ne bi bil Lampe, če ne bi opljuval ljudi, ki niso njegovega mnenja. In opljuval je inženirja Šukljeja, prebral iz njegovih razprav nekaj stavkov, ki niso v nobeni zvezi z Završnico in Šušteršič je vstal takrat in izjavil, da da take besede ne spadajo v to »visoko« zbornico. Inženir Štebi ie objavil v »Zarji« vrsto člankov, ki so bili tako poljudno pisani, da je postala vsa zadeva vsakomur jasna in ki so vzbudila pravo senzacijo, ali dr. Lampe je tudi o njem dejal, da to ni inženir, da to ni tehnik. Ljubljanska občina je hotela zgraditi ob Gruberjevem kanalu električno centralo m profeor Schenkel je podal takrat utemeljeno izjavo, iz katere je bilo razvidno, da je stvar na Završnici zavožena. Ali kaj briga to Lamipeta? On vpreže deželne inženirje, katerima reže kruh klerikalna večina in povedala sta. kar sta smela povedati. (Sramota!) Dr. Lampe, ravno dr. Lampe, ne bi smel citirati deželnih uslužbencev, zakai on j« povedal: cuius regio. eiens religio. Oglasila se je zahteva, da preštudirajo Završico od dežele neodvisni tehniki, od onih, ki vladajo. Zakai niso pustili takih liudi. ki bi objektivno povedali: stvar je dobra ali pa zgrešena? In če je zgrešena, napravimo tam nagrotom griček. m ne nosimo novih milijonov v vodo. (Dobro!) Klerikalna večina ie tudi tuka) preprečila jasno besedo In obsodila le sama sebe s tem. Poglejmo še, kai je storil deželni zbor za delavstvo. Razpravljali so o dolgi vrsti podpor. vzgojevališče klerikalcev in ost ima proti delavstvu. (Viharno pritrjevanje.) 141etnim fantom, ki še ne vedo nič o svetu, bodo razkladali kot modrost vseh modrosti očenaš in litanije in življenje na onem svetu, in o štrajku bodo dejali, da je greh in da je na svetu hudič v podobi socialnih demokratov, ki hočejo zvabiti te fante v pekel Kakor vzgajajo v lemenatu uniformirane agitatorje. tako hočejo v tem domu vzgajati neuni-formirane agitatorje za svojo stranko. (Tako je!> (Tako je!) Pri vseh podporah hoče imeti deželni odbor. »Oberkomando«. Pri ognjegascih je tako. pr| učiteljih, pri gledališču, pri »Glasbeni Matici«:' Profeor Reisner je predlagal, da bi dala dežela' podporo »Glas. Matici«. Predlog ie umaknil. ke» je dr. Krek dejal, da bo rešil finančni odsek to vprašanje še boli ugodno. In prišel je s predlo-j goni, da naj sc združi »Glasbena Matica« s kle-t rikalno »Ljubljano«. (Ogorčenje). , Klerikalci prihajalo vedno s tako lepimi | principi, da bi jih lehko podpisali tudi mii. Prišft l so z zakoijom. da nai se inkorporira Šiška v Lju-; 1 bljano. Kdo ne bi bil za to! Saj Ljubljana rte po-' trebuje le Šiške, temveč tudi Glince, Vič. Mostec Zeleno jamo in še več. dokler ne bodo bregovi Save, bregovi Ljubljane. Alj take zakone Je treba zgraditi na trdni podlagi, na natančnih načrtih. Ljubljana je rekla: ne maramo Šiške. Šiška je dejala: ne maramo združitve z LjubljanoL Ali deželni odbor pravi: za Ljubljano bo boljej Če dobi še Šiško in za Šiško bo bolje, če pride a Ljubljani, šiška potrebuje vodovod, kanalizacijo razsvetljavo in klerikalci bodo vse to tudi zahtevali. Ali kje naj jemlje ljubljanska občina denar za vse to. ko H že zdaj zapira deželni odbor v«e vire? V Šiški so sedaj stanovanja nekoliko cenejši kakor v Ljubljani. Ali če bo veljal za šiško ljubljanski stavbni red, bodo tam stanovanja draJ žja ker bodo zvalili hišni posestniki vsa bre* mena na najemnike. To akcijo bi bili morali temeljito pripraviti in ublažiti prehod. Pa saj ni deželnemu odboru nič na združitvi, ampak i Šiško bi radi bacniH h ©kolttke** voHlnegi okraja. (Tako je' Šušteršičev mandat!) Razlogi tci akcije so politični, ker se Šušteršiču trese « maje stolček. Trese se stolček in zato tudi rak zumemo stališče, ki ga je zavzela večina proti najvažnejšemu vprašanju delavstva, proti splošni, enaki, tajni volilni pravlvl s proporC-nim sistemom. ' • ! (Živahno, dolgotrajno odobravanje.) V deželnem zboru so se našli predlagatelji, ki so spravili to našo zahtevo na dnevni red. Kal se je zgodilo? Naivneži so mislili, da bo zahrumelo na klerikalnih klopeh od veselja, kajti na praporju klerikalne stranke je napisana pod križem demokratična volilna pravica. Dr. Lam-I pe je dejal: Bo že prišla, ko bo čas za to. m demokratični dr. Krek! Spomnite se na 1905., kako ie na naših shodih klical po splošni In enaki volilni pravici. (Klic: Kai ie bil to ta dr. Krek? Smeh in klici: Ta je Ml) Ali sedal ni imel naimanjše besedic« xa splosno In ena o volilno pravico. Klerikalna stranka ie nesramno poteptala zahtevo, za katero seiele^toliko časa ogrevala, dokler ie vedela, daseneniort, uresničiti. (Viharno ogorčenje m fej klici.) Sedaj, ko ve. da M se akademlčna zahteva lahko uresničila, se krčevito drži privilegija, ki ji garantira njeno strahovlado. Z ničemer se niso obsodili klerikalci tako, kakor s tem. da nisa imeli za splošno in enako volilno pravico no* bene besede. j Volitve bodo kmalu. AH ne smemo čaka« trenotka. ko bodo razpisane, temvefc pričel moramo takoj in naše geslo bodi:1 \ Deželnfibor, ki tako sramoti vse prebivalstvo, se ne »me snltl nikdar več; (Buriio odobravanje.) Vsak socialist mora posvetiti vse svoje moči v to, da razjasnjuje ■Dostopanje deželnih kristjanov ljudstvu, da ne :bo hodilo več na volišče kakor čreda ovac. (Viharno dobravanje.) Klerikalci so doslej zmagovali s samo korajžo, sedaj pride čas. ko 3ih bomo premagovali s korajžo. Našo korajžo bodo podpirali stvarni razlogi, dejstva, 'ki so jih uprizarjali klerikalci na škodo vsega prebi-‘valstva in prenehate ne sme. dokler ne bo strta strahovlada, ki se širi iz deželnega dvorca. (Burno dolgotrajno odobravanje.) Sodrugi! Spomnite se, da le organizirana armada zmore to delo, spomnite se, da vstopi sedaj vsak v svoj bataljon, spomnite, da ie treba sredstev za boj in da ie najvažnejše sredstvo v tem boju naše delavsko časopisje! Vsega tega ne pozabite in uspeh ne izostane in iz umazanosti, iz blata bomo pripeljali našo deželo v čedno, pošteno življenje! (Viharno odobravanje in ploskanje.) K besedi se priglasi gospod poslanec Ribnikar. Častiti zborovalci! Prižel sem na shod. da slišim vaše mnenje, katero je v tako krasnih besedah povedal vaš voditelj gospod Etbin Kristan. V tem zasedanju deželnega zbora se nam ie utrdilo prepričanje, da imamo opraviti z vladajočo stranko, ki hoče zatreti vsako svobodno besedo. (Fej!) In dolžnost vseh. ki obsojajo početje te stranke je. da pometejo s to stranko. O delovanju deželnega zbora je podal g. Etbin Kristan dovelj jasno sliko. Izpolnilti jo hočem s številkami. Kakor veste, žive gospodarje pri deželnem odboru od 14 miljonskega posojila, od takozvanega melioracijskega fonda. Ali ta fond se krči strahovito in poznavalci razmer pravijo, da je izčrpan. Od tega fonda so porabili 3 milijone za melioracije. 5 milijonov se si izposodili, da pokrijejo deficit pri rednem deželnem gospodarstvu, nekaj miljotiov so izdali za različne predujme in okolo 4 miljonov so naložili pri raznih bankah. Ali tudi ti miljoni, ki so v bankah, niso razpoložljivi, ker so naloženi v takih bankah, ki potrebujejo denar še vse boli kakor deželni odbor. (Klici: Ljudska posojilnica.) Pri »Ljudski posojilnici«, pri »Obrtno kreditnem zavodu«, pri »Zadružni zvezi« imajo ta denar. (Klici: To je lepo! Fej!) Prazne blagajne so oni veliki strah, ki je napotil dr. Šušteršiča, da le nesel ključe deželnega zbora na Dunaj, kakor nese trgovec, ki je pred kon-kurzom, ključ svoje blagajne na sodišče. (Res je!) Pospešiti hočejo volitve, da bi dobili še večino v novem deželnem zboru in dr. Krek ie že označil smer bodočega gospodarstva: Novo posojilo in povišane doklade. (Kdo bo plačal?) Zato je pa dolžnost vseh, ki nočejo, da bi obstajala ta strahovlada, še naprej, da uporabijo ves moči v to, da se vrže ta koruptni sistem in klerikalizem, ki je v največjo škodo kranjskemu prebivalstvu. (Splošno odobravanje.) Nato je ‘pozval sodrug Mlinar vse navzoče na neumorno delo v volilnem boju in zaključil krasno uspeli shod ob pol dvanajstih dopoldne. Dnevne beležke. — Kranjski deželni zbor je razpuščen. Kakor poročamo na drugem mestu, je včerajšnja uradna »Wiener Zeitung« že razglasila cesarski patent, ki ukazuje razpust in nove volitve. To je šlo torej zelo hitro. Normalna zakonodajna doba. ki znaša šest let, bi bila potekla meseca marca prihodnjega leta. Predčasni razpust je v prvi vrsti posledica dejstva, da so prišli klerikalci s svojim gospodarstvom v zagato, iz katere ne najdejo izhoda. Za sedaj so še skrpucali proračun, katerega ogromni deficit naj se zopet pokrije s »kreditno operacijo«, to se pravi. z novim dolgom. Toda že sedaj so v zadregi, kje da naj napiavijo novo posojilo. Če bi hoteli količkaj spraviti deželne finance v red, bi bili morali poiskati nove vire dohodkov, in sicer vire. iz katerih bi moralo zelo izdatno teči. Ker na to ni misliti, da bi obremenili velika bogastva, ostane le zvišanje naklad. Tega se pa niso upali pred novimi volitvami, ker je nezadovoljnost s klerikalnim gospodstvom itak že tako velika, da bi jim voliici trumoma obrnili hrbet, če bi prišli prednje s takim priporočilom. Treba je bilo torej najprej voliti, po volitvah pa pridejo tovori. Potem mine do novih volitev šest let, in v tolikem času — si mislijo gospodje — se pozabi marsikaj drugega; kal bi se ne pozabile zvišane naklade? Spekulacija je tako prozorna, da ne more premotiti nikogar. AH ljudstvo je imelo dosedanje strahovlade že dovolj. še šest takih let takega terorizma je za ubogo Kranjsko deželo preveč, in zato je treba napeti vse moči, da se prepreči taka sestava deželnega zbora, kakršna je bila sedaj. Dejali snio že, da bo zahteval boj, ki zdaj prihaja, vse sile. In če pravimo, da mora vsak sodrug postati agitator, ne sme to biti prazna fraza. Na-, sprotniki ne bodo ostali za pečjo, torej mora tudi med nami vse na plan m vse na delo. Nihče se ne sme izgovarjati, da poide tudi brez njega. Vsak posameznik je potreben v tem boju, vsaik mora delati po svojih močeh. In če stori vsak svojo dolžnost, mora biti uspeh naš. — Pri deželnozborskih volitvah bo časopisje najpotrebnejše orožje. To je tako jasno, da bi bila vsaka beseda razlaganja odveč. Treba pa je. da sodrugi vpoštevajo to resnico. »Zarja« mora med ljudstvo, »Zarja« se mora čitati! Čim več. ljudi jo bo čitalo, tem gotovejši bo naš uspeh pri volitvah. Skrbite torej, da se širi naš list dannadan. Kajti »Zarja« ne izhaja zaradi same sebe. ampak zato, da koristi stranki, da koristi delastvu. In delastvo mora skrbeti, da bo mogla izpolnjevati svojo nalogo. Čas leresen v naši deželi kakor že dolgo dolgo ne. Skrbite, da ne mine brez koristi za delavsko Uudstvol — Ožja volitev na Dunaju, ki bo jutri med socialnim demokratom Elderschem in krščan-4 sko socialnim kandidatom dr. Matajo, poraja prečudne plodove. Medtem, ko so nemški svobodomisleci s svojim kandidatom Blaslom takoj izjavili, da glasujejo za sodiruga Elderscha, se je peščica nemških nacionalcev premišljala do sobote, potem pa je izdala oklic, ki poziva nemško nacionalne volilce. na} glasujejo za — krščansko socialnega kandidata! In na čelu podpisov na tem oklicu je ime poslanca dr. Wa-berja. To je tako zanimiv zgled politične podlosti. da zasluži tudi v širših krogih nekoliko pojasnila. Pri zadnjih državnozborskih volitvah leta 1911., je bil dr. Waber kandidat nemško nacionalne stranke v WShringu, v devetem dunajskem okraju. Prišel je v ožjo volitev s krščansko socialnim princem Liechtensteinom, ki je dobil pri prvi volitvi 2787 glasov. Waber jih je dobil 1971, socialistični kandidat Petrsilka pa 1870. Da je bi*l Waber izvoljen, je imel torej zahvaliti izključno socialnim demokratom, ki so mu dali skoraj toliko glasov, kolikor njegovi lastni voliici. Kajti socialni demokratje so hoteli. kjerkoli je bilo mogoče, preprečiti izvolitev krščanskih socialcev. In Waber je veljal za svobodomiselnega človeka. Prav kratek čas po onih volitvah, dne 7. julija 191 L. je Waber še na nekem nemško nacionalnem shodu v petem okraju imenoval krščanske sociaice »infamne lumpe«. Oni so ga zato v svoji »Reichsposti« imenovali »iz Kromeriža privandranega Wa-berja« in mu očitali, da se je potopil v greznico. Nemškim nacionalcem pa so dejali, da ne sede noben krščanski socialec z njim k eni mizi. dokler je dr. Waber pri njih v predstojništvu stranke. Od leta 1911 do 1913 je pravzaprav kratek čas. Za gospoda dr. VVaberia je zadostoval. da agitira danes za one. ki jih je takrat imenoval »infamne lumpe*. Sicer je pa njegov oklic zelo problematičen. Kajti podpisal ga ni nemško nacionalni — kandidat dr. Hafner, ki je menda važnejša oseba v tem boju od »dostojnega« gospoda VVaberja. Tudi Slovenci v devetem okraju so pri zadnjih volitvah agitirali za dr. Waberja. Menimo, da si bodo prihodnjič bolje ogledali tega značajnega moža. — Kako dobivajo krščanski socialci gla* sove. Pri volitvah v drugem dunajskem okraju za Schuhmeierjev mandat so krščanski socialisti — seveda s pomočjo dunajskega magistrata — spravili 837 legitimacij, ki se niso mogle dostaviti volilcem, ker so odpotovali ali pa jih iz drugih razlogov ni bilo mogoče najti, v svoje roke in so z njimi volili. Včerajšnja »Arbeiter Zeitung« navaja imenoma lastnike vseh teh 837 legitimacij, s katerimi so krščanski socialci glasovali. Da so bile te legitimacije nedostavljene, je dokazano, da se je z njimi volilo, je razvidno iz volilnih zapisnikov. Take šege pa niso le na Dunaju doma. Naši klerikalci so zelo verni učenci svojih dunajskih bratcev. Sodrugi bodo imeli pri deželnozborskih volitvah velevažno nalogo, da pazijo, gledajo, in preprečijo volilne sleparije. — Rudarji za delavski list. Angleški socialisti so sklenili, izdajanje dnevnika »Daily Citizen«. Na svoji letni konferenci v Scaborougt, so zdaj rudarj dne 8. t. m. sklenili, da bodo prispevali prva tri leta po 30.000 funtov, t. j. dva miljona sfošestdesetisoč kron za vzdrževanje socialisičnega dnevnika. Tako visoko cenijo angleški rudarji svoj politični list. Podobne sklepe so storili tudi delavci drugih strok, tako da je izhajanje socialističnega dnevnika popolnoma zagotovljeno. Kako bi delavstvo pri nas napredovalo, če bi iinelo toliko zmisla za svoje časopisje! In pri nas ne bi bilo treba milijonov! — Javni železničarski shod bo 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri. Levu. Marije Terezije cesta. Na shodu poroča sodrug Kopač o razmerah železniarjev, na vrsto pride tudi čakalna doba 6 let vlakospremnega osobja. Sodrugi! Časi so resni! zatoraj pokažite, da se zavedate svojih pravic. Pridite vsi in pripeljite tudi svoje žene s seboj, da se pouče o želez-zničarskih razmerah! — Na koncertu »Glasbene Matice« v torek dne 21. otkobra. bo vijolinski virtuoz Jaroslav Kocian izvajal skladbe, katerih v Ljubljani v svojih dosedanjih dveh koncertih še ni igral. Vzpored prijavimo, prihodnjič. Koncertna pevka g. Pavla Lovšetova. bo izvajala novejše pesmi naših najjuglednejših skladateljev. Ker ietos ni rednih predstav stalnega gledališča, bo »Glasbena Matica« nudila občinstvu več koncertov s sodelovanjem odličnih umetnikov, tujih in domačih, ter oddelka zbora »Glasbene Matice«, da bo občinstvu nudila več vžitka in glasbeno-kulturriega življenja. Vstopnice se bodo prodajale v trafiki g. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici od prihodnjega tedna naprej. — Nesreča ali samomor? Iz Litije nam pišejo: Ponoči 11- t. m. med 12. in 1. je prišla 20 metrov od železniškega prelaza 22letna tovarniška delavka Marija Stih s Štajerskega pod vlak štev. 31 Pobila je smrtne rane na glavi, levi roki in po telesu. De. Premrov. ki je bil takoj na mestu- ni mogel nič druzega kakor konštatirati smrt. — Smrtna flesreča. V predoru med Hrastnikom in Trbovljami je prišel neki železniški delavec. ko je šel na delo, pod vlak št. 36. Stroj ga je popolnoma razmrcvaril. Natančneje bo mo poročali, ko dobimo podatke. — Drama nezakonskega sina. Franc Bivec, delavec iz Dul je nezakonski sin Terezije Bivec in Franceta Verbiča, pokojnega posestnika iz Dul. Verbič se Je oženil. Z-ženo ni imel otrok in je zapustil celo svoje posestvo svoji preživeli ženi Frančiški, sedaj zopet omožem Rus. Posestvo se ceni na 30.000 K. Bivec je bil dlje časa brez dela. Spomnil se je na svojega očeta, zato se je podal v rojstni kraj. I red lnso v Dulah je dobil gospodinjo Frančiško Rus, ki ga ni spoznala. Prosil jo je. naj mu da kaj jesti, ker je lačen. Ko mu gospodinja ni mogla ustreči, se je dal spoznati in obenem prosil, naj mu pomote, da pcjde v Ameriko. Rus mu je odgovorila, da ona ne da ničesar, ko jo je pa le prosil. mu je dala 20 vinarjev- nakar je odšel proti njivi, kjer je zopet prosil (tnoža Kusovke). I\US mu je po dolgem prerekanju dal 1 K, nakar je Bivec odšel. Ko sta pa zakonska Rus peljala na vozu poljske pridelke, je prišel zopet Bivec in ponujal 20vinarski novec Rusovki nazaj. Ker ni hotela vzeti denarja, pač pa pripomnila, da ga je darovala iti ga ne mara nazaj, je potegnil samokres in ustrelil dvakrat proti Rusovki. Zadel jo ie v levi kolk tako, da ji je po mnenju izvedencev prizadjail lahko telesno poškodbo. Po drugem strelu je Bivc zbežal. Drugi dan pa se je sam javil orožnikom v Vevčah in priznal dejanje. — Samomor. V petek popoldne je skočil v Stepanji vasi v Grubarjev kanal Karel Nachti-gal, ohromeli delavec, ki se je zadnje čase zadrževal na Kodeljevem. Siromaku je pred par leti v Marijanišču stroj za rezanje slame odrezal obe roki, vsled česar se je moral preživeti s prosjačenjem. Oblačila in slačila ga je neka ženska, kateri je plačeval zato po 10 vinarjey. Siromak si je vzel življenje edino zaradi tega, ker se je čutil nadležnega sam sebi in drugim. Njegovega trupla še niso dobili. — Z zida padel. V petek popoldne je pri podiranju hiše kmetijske družbe v Salendrovi ulici precej visoko z zida padel nadzirajoči po-lir ter pri padcu na glavi zadobil močno rano. Ker je bil skoraj nezavesten, so poklicali rešilni voz. da bi ga z njim pepeljali v bolnico, česar pa ni bilo potreba, ker so ga spravili k sebi in na mestu obvezali. — Tatvina na trgu. V*-soboto popoldne je bila na trgu gdč. Frideriki Cigojevi iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 6 K denarja. Tat je neznan. — V prisilno delavnico so v petek privedli 29letnega potepuha Franceta Brezovca iz Naklega v sežanskem okraju. — »Protea«. (Fantastična satirična detektivska komedija v štirih dejanjih. Tatvina tajnih dokumentov.) Mile. Andriot je ženski Fregoli in se na skoraj vsakih 100 m filma pokaže v drugi maski ter v drugem kostumu od trikoti-rane golosti preko moške in ženske obleke sko-ro do preoblečenja v živalska trupla. Gospodična Andriot skače skozi okna, leze po kleteh, pleza po strehah, izginja v dimnikih, skoči v ročni voziček, prevažajo jo v skrinjah, gospodična Andriot jaha, plava, se bori. krotilka živali je, kolesarica je in kot taka celo drzna skakalka, akrobatinja, skače čez nešteta nadstropja, preskoči 6 metrov široko reko itd. Senzacija za senzacijo. Vsako novo izpremetnjenje donaša nove stvari. Presenečenje pride tako naenkrat, da se človek začudi same zadivljenosti. Pa tudi tehnični aparat, ki odpira to satiro, ni karsi-bodi. Podirajo se hiše. vdirajo stropi, stoli plešejo po zraku, vrata se vrte. delajo ljudi nevidne in jim pomagajo k begu. Celo ljudje se mešajo po tem kaosu norčavih veselosti s tako poskočnostjo, ki bi vsaki burki delala čast. Vsebino pripovedovati je težko, zakaj vsa 4 dejanja od tatvine listin do pobega čez morje so kar natrpana s pisano vsakovrstnostjo. Ta senzacionalna komedija se predvaja od jutri do četrtka. Petek poslednji dnevi »Pompeja« 2 uri predvajanja. Zvišane cene. Danes zadnji dan ‘»Živi mrtvec«. Vsaka gospdinja je najbolj zadovoljna s Kolinsko kavno primesjo, kajti ta kavni pridatek napravi najboljšo kavo. ki vsakemu ugaja — da ji izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo; poleg tega pa je tudi edino pristno domače blago te vrste. Kupujte torej samo Kolinsko kavno primes! __________ Poslednji dnevi Pompeja. 7 .dni od petka 17. do četrtka 23. okt. največja katastrofa človeštva, po romanu Edvarda Bulverja. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladiatorske borbe, rimski bakanali, izbruh vezuva. Predstave ob 3, 5, 7, 9, v nedeljo ob pol 11, 2, 4, 6, 8, 10. Zvišane cene K 190, 160, 1-30' 1,-, in K — 60, Kino Ideal. Štajersko. — Vlak ie povozil blizu postaje Slovenska Bistrica dveletnega sinčka železniškega čuvaja Osvaldiča. Fant ima strto desno pleče in lesno nogo nad kolenom. — Obesil se je iz neznanih razlogov posestnik Vincencij Dovečar na Šardinjah pri Vel. Nedelji.______________________________________ Koroško. — Nesreča pri delu. Pri čiščenju jame za gnojnico pri neki hiši v Lidmanskega ulici v Celovcu ie padel delavec v gnojnico. Ko ga je hotel njegov tovariš potegniti iz jame, ga je potegnil ponesrečenec za sabo. Na srečo so prišli pravočasno sosedje in so_ potegnili ponesrečenca iz jame. Odpeljati so ju morali v bolnišnico, ker sta se akutno zastrupila. — Obesil se ie v Spodnjih Goričicah pri mostu čez Glino na neko drevo 401etni magi-stratni sluga v Celovcu. Vzrok samomora m znan. — Poskušen roparski napad. V malem gozdiču pri Hrastju je napadel neki neznanec 60letno služkiujo Magdaleno VVeisenbaclier-jevo. Nesla je na glavi jerbas. napadalec se ji je počasi približal in ji hotel strgati verižico in uro, ki jo je imela v žepu. Ženska je zavpila na pomoč, nakar je predrzni napadalec pobegnil in izginil v gozdu. — Ponesrečen lovec. V lovišču pri Št. Pavlu se ie razletela lovcu M. Pucherju puška. Odtrgalo mu je popolnoma desni palec in ga osmodilo po roki. Ponesrečenca je obvezal za silo dr. Wild. Istra. — Ponesrečen potapljač. Iz Pulja poročajo, da se je ponesrečil v Valdifigo, kjer se dela za vojno mornarico, potapljač Pavel Vermer. De- lal je v veliki globočini; kako se je ponesrečit se še ne ve. Potegnili so ga iz vode mrtvega. Mož zapušča ženo in štiri otroke. — Samomor stavbnega mojstra vojne mornarice. Stavbni mojster vojne mornarice Hugo Lahartinger, donva iz Kufsteina. se je v petek v svoji vili na Monte Paradiso ustrelil. Lahartinger je bil oženjen. Vzrok samomora ni znan. Goriško. — Avtomobilska nesreča. Bogat posestnik dr. Trevisini je imel že dalje časa svojo soprogo v nekem sanatoriju v Vidmu. Včeraj jo je šel iskat in cela družba se je vračala iz Vidma v avtomobilu tržaške družbe v Trst. Pri Versi je srečal avtomobil enovprežni voz, ki je vozB semintja po cesti. Pri umikanju in zaviranju je počila pnevmatika na zadnjem kolesu avtomobila. Voz se je prekucnil in pokopal pod se vse potnike. Samo drugi šofer Fazzini je odletel daleč v neki jarek ob cesti. Ko se je zavedel, je šel ponesrečencem na pomoč, toda ni jim mogel nič pomagati, ker je -bil preslab. Na srečo se je pripeljal kmalu pO nesreči neki avtomobil z večjo družbo, ki je ponesrečence rešila iz mučnega in nevarnega položaja. Gospa Trevisini je dobila težke poškodbe na glavi, njena hčerka si je zlomila nogo, dr. Trevisini je dobil lahke poškodbe na rokah in nogah, šofer Cimarosi pa Je dobil težke poškodbe na glavi in hrbtu. Velika nesreča na morju. Parnik »Volturno«. zgorel. — 523 oseb rešenih, več kakor 100 izgubljenih. Na atlantičnem oceanu se je zopet zgodila grozna katastrofa, ki še ni popolnoma pojasnjena. A le napredku tehnike je pripisati, da ni nesreča še veliko večja. Sredi morja se ie vnel izseljeniški parnik »Volturno« v strašnei;. viharju; ladja je izgubljena, ali z njo bi bili Izginili vsi potniki in mornarji do zadnjega moža, da se ni posrečilo z brezžičnim brzojavim priklicati deset parnikov, ki so prihiteli na pi>-moč in rešili 523 oseb. Nesreča se je zgodila v petek. Prve vesti so pa prišle v javnost šele v soboto, vse podrobnosti pa tudi do te ure še niso znane. Zlasti še ni dognano, koliko ljudi je ponesrečenih. Po prvih vesteh so jih pogrešali 236; druga poročila pravijo, da jih je čez 100 utonilo ne na^ vajajo pa natančnega števila. Na parniku ie bilo baje 24 potnikov prvega razreda, 540 Pot' nikov tretjega razreda in 93 uslužbencev, sku-kaj torej 657 mož. Če se te številke vjeinai0 1 resnico, bi bilo 134 oseb pogrešanih ker iih i* 523 rešenih. ’ h Parnik »Volturno«. ki je last družbe »C* nada Steamship Campany«, je bil za zad«i° vožnjo najet od družbe »Urania«, ki prevaž* izseljence, in je bil iz Rotterdama namenjen * Novi Jork. Daljava med obema mestoma znaša okrog 8000 kilometrov. »Volturno« lih i<* prevozil približno 3300. Črta »Cunard Line« Je dobila v soboto zjutraj od svojega parnika >Car-mania« sledeče brezzično obvestilo: Paru* Uranije »Volturno«. ki je bil na vožnji v Novi Jork, se je dne 10. t. m. ob 9. in 20 minut dopoldne vnel in je izgubljen. Kar je ostalo ljudi živih, so vsi najdeni. Število oseb. ki jih je rešilo 10 parnikov, ki so prihiteli na pomoč znaša 521 in sicer so jih sprejeli: »Carmania« 11, »La Touraine« 40. »Minneapolis« 30, »Rappatannsk* 19, »Car« 102, »Naraganset« 29, »Avonian« 59. »Kroonland« 99, med njimi kapitana »Oros-ser Kurfiirst« 105, »Seidlitz« 36. Nepopoln seznamki rešenih so na »Carmaniji« in se odpošljejo iz Queensto\vna. »Evening News« poroča iz Fishguarda- Ko je dobil parnik »Carmania« brezžični klic turna« na pomoč, je takoj odplul s polno paro-Opoldne je dosegel ladjo, ki je bila v ognju in se silno gugala. Vijak se je bil zapletel vrvi, po katerih naj bi se bili spustili rešilni čolni v morje. Odrinla sta le dva čolna- štiri je vrgel silni vihar ob lastno ladjo in jih razbil-Potniki, kar jih ie bilo v njih so vsi uioniH. »Carmania« se je zaman trudila, da bi bila poslala čeln do »Volturna« pa je manevrirala okrog sto čevljev od goreče ladje Videti 1« bilo pasažirie tesno stisnjene na zadnjem delu parnika, medtem ko se je moštvo trudilo, da bi pogasilo ogenj. Tekom popolneva je priplulo osem velikih parnikov. Ko se fe proti večer® polegel vihar, so vsi parniku spustili čolne na morje, ki pa niso mogil doseči »Volturna«. Ko je nastala noč. je »Carmania« porabila svoje reflektorje, da bi našla čolne in plavalce, ki so se borili z valovi. Ob devetih so zaplapolali silni plameni sredi ladje. Začula se ie strašna eksplozija. Ladja je bila posvečena pogitiu. Ob polu 10. zvečer so s »Carnianije« slišali v bližini obupne klice in so opaziti plavalce z rešilnimi pasovi. Ko ie napočil dan, je bil »Volturno« še nad vodo in potniki so se še tlačili na zadnjem delu. Cela flotilja čolnov je obkrožala ladjo. London, 12. Potnikom deseterih okrog »Volturna« zbranih parnikov se je kazala grozna slika. Pasažirji »Volturna« so se tlačili na zadnjem delu ladje in kričali na pomoč. Slišati je bilo obupno vpitje žensk, pomagati pa ni bilo mogoče. Ko so z »Volturna« spustili rešilne čolne, se je z daljnogledi lahko opazovalo, kakšen strašen boj je nastal med potniki goreče ladje. Ves trud moštva, da bi potolažilo množico. ie bil brezuspešen. Proti večeru je vihar pojenjaval. Panika je bila na vrhuncu. Ob devetih je segal ogenj že tako daleč, da se je ladja na sredi prelomila. Kmalu nato ie bilo slišati silno eksplozijo. Kotel je šel v zrak. Z ladje so švigale rakete v zrak. Reflektorji ladii, ki so bile okrog nesrečnega panrika, so osvetljevali strašni prizor. Reševalni poizkusi so se nadaljevali vso noč. Mnogo potnikov se je polastilo rešilnih pasov, pa so poskakali v morje z upanjem, da iih vjamejo. Rešilni čolni, ki so vozili okrog, so pač pobrali več takiU plavalcev, mnogo jih je pa izginilo v valovih. Ko se je cenilo ie bila goreča ladia še nad vodo ln zdaj so rešilni čolni lehko prevreli mnogo potnikov 7. »Voltnrna«. Kako veliko ic število ponesrečenih. se ne more natančno dodati. Medlem ko jih cenijo eni na 32. 'menijo drugi tla jih je poginilo čez sto. Dognano je. da niso vsi ponesrečenci utonili. Dosii jih je poginilo pri paniki. Več žensk in otrok se ie baje tudi zadušilo. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. za japonsko zahtevo, da naj kitajska vlada odpusti generala Cangsuna. MEHIKANSKE HOMATI.JE. 110 poslancev zaprtih. Novi Jork. 12. iz- Mehike brzojavljajo, da so tam zaprli 110 poslancev, kj so podpisali resolucijo. v kateri izjavljajo, da bodo dali razpustiti zbornico, pa zasedali drugod, če ne bo konca tega, da izgine zdaj eden zdaj drugi izmed poslancev. Resolucija je bila posledica dejstva, da je izginil senator Dominguez po nekem govoru, s katerim je ostro napadal predsednika Huerto. Parlament suspendiran. Novi Jork, 12. Iz Mehike javljajo, da sta bili obe zbornici po aretaciji poslancev suspendirani. Nove volitve imajo biti dne 26. oktobra, torej tisti dan. ko bo tudi volitev predsednika. Boji. Novi Jork, 12. Po poročilih iz Mehike je bilo v Torreonu, ko so vstaši zasedli mesto, y Špancev ubitih. Prvotno so poročali, da jih je bilo ubitih 175. Poslanci izpuščeni. VVachington, 12; Državni departman je dobil iz Mehike poročilo, da so aretirani poslanci zopet izpuščeni. Ordinira Zdravnik blagajne Stanovanje Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Dr, Košenina Peter splošno zdravljenje Frančiškanska ul. št. 2, II. nadstr. Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida lan splošno zdravljenje Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Mestni trg št. 3, I. nadstropje Frančiškanska ul. št. 4, pritličje očesne in ušesne bolezni Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tic, de Jaaelre tettzlienlM Kntjifoa, m lartarii Ja m paba&a pr dobi 6mi4 domate hmaa > mI ten*, pMtetfo Občno konsumno društvo v Idriji »*aunja s tem, da je v svoji aeji dne 9. svečan* 1918 sklesflo, da se hranilne ffeage gl—cm obrestuje jo od 1. januarja 1918 naprej po 5 odstotkov. Kredit de 30 dni je obresti jnosl. Cez SO dni do 6 mesecev te hsiajo računati obresti po • odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in ateer ie od SO dni as M ranite« vloge sprejema draSivo vsak dan ned »rodnimi amni od 8, ijctuj do lx dopoldne ter t' 2. popoldne d« 6. zvečer. — Odpovedni rok! so pri drattvn najseknemejši ki varnost »tog »ajboliSa, kajti z* varnost jpmntira premoženjska in blagovna vredno«. Vok član M#af]e seopa svoje prihcanke svojemu zavoda. M' M—- r. Z. Z O. Z. SSSl" se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri s Ljubljani. s Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: šem času. :: iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg vejajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njeml Konsumno društvo za registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po J VI« 2» ^ S Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni 8000 EL Denarni promet leta 1912.11,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: V Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ubca, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. -Nadzorstvo. Načelstvo.