Slovenski List; Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo. Štev. 58. V Ljubljani, v soboto 12. novembra 1898. Letnik III. ,.Slovenski List" izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnina jeza Vbe leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 8 novč. — D opili pošiljajo ae uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoljo in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov Lista" v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradliče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila sa računajo po navadni ceni. Neumnost in lizunstvo. Vsak dan kaj novega! A malo dobrega, Politikasterstvo, ki ima v zakupu vse naše pe danj možičke skrbi zato. Pojdimo po vrsti! Ob tem času, ko naše razmerje do vlade ni do malo kar nič razjašnjeno, prihaja „Slov. Narod“ in spravlja na dnevni red slovenske politike goriško deželnozborsko absti nenco. Kaj vraga je treba sedaj tega vpra šanja? Druzega značaja za širši javnost ne more imeti, nego klečeplastvo pred vlado. Dokler traje vzrok, zakaj so sklenili slovenski goriški deželnozborski poslanci svojo abstinenco, toliko časa je po zdravem razumu brez važnih poli-tiških izprememb nemogoče izpreminjati taktiko. Ali smo res samo otroci? Izpremenilo se pa ni kar nič. Vprašanje šolskega zaklada se še ni rešilo in — »Narod" bobna proti abstinenci. Mi dobro vemo, kako se je abstinenca pričela in vemo tudi, da so jo ravno gospodje, ki stoje v ozki' zvezi z našimi narodnimi prvaki najbolj zagovarjali. Trdno smo prepričani, da sedaj posvetijo listu, ki jih smeši in jim naravnost nalaga, naj bi igrali ulogo komedijantov. Kako globoko smo padli! Predrznost nSlov. Naroda“ je s to zadevo dosegla skrajne meje. Dalje ne more iti. Vprašanje o goriški abstinenci sedaj prožiti ni samo bedasto, marveč naravnost poniževalno in izdajalsko za slovensko politiško značaj nost. Da se ti brezvestni neumnosti še doda krepko nadaljevanje, imenujejo Metličani Heina častnim meščanom. Kurja slepota je premajhen izraz za to bolezen, na kateri bolehajo slovenske občine v tacib slučajih. In ravno sedaj? Za Štajarsko, kjer živi tretjina Slovencev, se izbira namestnik; v Trstu bo, — kot pravijo —, kmalu osebna izprememba v na mestništvu. In naši ljudje nimajo toliko politiške razsodnosti, da bi ž njo krotili svojo prirojeno in pridobljeno vpogljivo zaničevanje samega sebe. Rezka je naša sodba, a bolje je, da vržemo v kot jedenkrat za vselej vse svoje politiško Zopet dve pesmi cesarice Elizabete. „N. W. Tagblat" priobčil je nedavno še dve pesmi, preminule blage cesarice. Njih nenavadna globokost, resnost in otožnost, presunja čitatelja. Ali je mogoče, da so se v duši prve najuglednejše gospe v državi, katerej, kakor bi človek sodil, je življenje moralo teči gladko, kakor površina jezera, krasno kakor pomladno nebo in kteri so se tudi najmanjši ukazi izpolnjevali, rodile misli, izcimili občutki, kakor jih navadno samo britke izkušnje ter neizpolnjene želje morejo spočeti. V spalnici slavnoznane cesaričine vile z imenom Ahilleijon na otoku Krfu — Corfu — na Grškem visi prosti leseni okvir. Pod njegovim steklom ste napisani — ne tiskani — sledeči globoko-resni, strogo filo? ofični, nežni in bisernih mislij polni dve pesmici iz njenega peresa: I. „Ob gross, ob klein erscheint was wir gethan’ Wenn wir beschlossen unsere Erdenbahn; Wie schnell ist ausgefiillt die leere Stelle! delo, če se na tak način sramotimo sami in si sami delamo n^tačfc škodo. Moštva in zaved nosti manjMWilrvseh straneh. Med seboj se koljemo, na zgoraj pa javkamo in klečeplazimo. Kolikor objektivno presojamo razmere v naših pokrajinah, moramo reči, da je naša birokracija vse storila, da bi nas oslabila, raznaro-dila in da je vzlasti v gospodarskem oziru zanemarjala naše kraje nepopisno. Tu. iskati zaslug — je mogoče res le ljudem, ki jih je vzgojil nam sovražni sistem. Odkrita beseda je tu bolj nego kje, absolutno potrebna. Brez strahu pričakujemo zase, odločne obsodbe takih ljudij, kakeršnih se tiče. Ne menimo se zanjo. Saj smo že rekli, da med seboj se znamo biti. Kdor se na zgoraj hlini, more hliniti tudi svojo ogorčenost itd. drugod. Z Dunaja ne izvemo nič. Kaj je z našimi zahtevami? To pač vemo, da se v pogodbenem odseku noben naš poslanec še ni oglasil drugače, nego ko je glasoval za vlado. Voz gre naprej. Vlada vihti bič; živina pa veselo vleče. Mi radi prepuščamo „Slov. Narodu1* lizunstvo pred vlado; a ravno tako pa prepuščamo slovenskemu narodu ':odbo o tem. Ne bo dolgo in ne more biti, ko se bo pokazalo, kdo je imel prav. Takrat, sodimo, se nam ne bo godilo slabo. Rajše jezo in besnenje osebno lačnih odrodilih klativitezov, nego sramoto! To je naša deviza! Zato pa bolj nego kedaj prosimo vse svoje somišljenike, naj se utrdijo v naših vrstah in naj v njih vstane slovenskemu narodu krepka opora, ko se razsujejo v prah sedanje gojile, škandalov in budalostij polne politiške smeri. Veleizdajski govor Schonerer-jev v avstrijskem parlamentu. Osupnjen stoji pravi avstrijski domoljub, opravičeno se ga polasti tužni čut, da je kaj tacega, kakor je bil sobotni govor Schonererjev, mogoče v avstrijskem zastopstvu. Skrb ga obhaja, kaj bo z našo Avstrijo, ker mož ni govoril za se. Govoril nam je v imenu stotisočev, Wie viel macht’s Unterschied im Ocean, Ein Tropfen wen’ger oder eine Welle * * * II. Verzicht. „Gerustet sein, wie fiir die letzte Reise, Allstiindlich ohne sorgendes Bedenken, Das ist vielleicht die einzig rechte Weise Der Gotter Segen auf ein Haupt zu lenken Was Du ersehnt, das wird Dich ewig fliehen, Was Du beweinen karmst, verlierst Du auch, Die Huld des Schicksals wird nur frei verliehen. Und suchst Du sie, verweht sie Dir ein Hauch, Es liegt ein Fluch auf allem ird’schen Trachten, Und was er halt, das ringt sich nicht mehr los Doch lernst Du lachelnd G'iick und Glanz ver- achten, Dann sinkt Dir ihre Fiille in den Schoss." * * * Po slovenski se pesmici glasite: I. Al’ mnogo kdo al’ malo zdaj stori Se kaže, ko življenje zapusti; Praznina ta, kak hitro zamaši se! ki se sedaj sicer še imenujejo Avstrijci, a katere vleče srce čez črno-žolto mejo v blaženo Nemčijo. Vladni listi so skrajno obsojevali Scho-nererja in njegov govor, ter apelirali na avstrijski čut prebivalstva. Kdor pa trezno in objektivno stvar premišljava, ter išče za vsaki učinek vzroke, mora staviti na merodajne kroge, na vlado vprašanje: Kdo je pa temu kriv, da je pri nas v Avstriji prišlo tako daleč? To ni posledica nekaterih let, to je posledica vsacega vladnega zistema v Avstriji, to je posledica zi-stematične vzgoje Velenemštva v Avstriji! Vlada sama je tega kriva, in le čuditi se moramo, da že zdavnej ni prišlo do javnega izbruha nemške irredente. Laška irredenta v Primorju ni čakala toliko čas?, preden je stopila v javnost. Ko je leta 1818. raznim narodom v Avstriji jela pihati milejša sapa, jeli so se narodi gibati in zahtevati svoje pravice v okviru Avstrije. Ako bi se ta naravni razvoj nadaljeval, dosegla bi Avstrija svoj namen, razvoj svojih narodov, utrditev monarhične habsburške ideje, in dandanes bi ne bilo mogoče govoriti o več ali manj vrednih narodih v naši državi. A to cvetko avstrijskega državnega razvoja uničila je mrzla sapa Bachovega nemškega centralizma. Nemštvo negovalo se je povsod, v javnem in zasebnem življenju, in kdor je bolj povdarjal svojo nemško zavest, ta je več veljal v merodajnih krogih. Slovan stopiti je moral povsod v ozadje, Avstrija se je vedno bolj približevala Nemčiji, in odtujila — Rusiji, ki je bila v viharnih časih 1848. leta proti revolucijonarnim Važarom naša rešitev. V zahvalo je prišlo nasprotstvo avstrijske diplomacije v Krimoki vojski! Prišlo je oso depolno leto 1866 za Avstrijo. Nemštvo je vstajalo v naših mejah in izven njih, in doseglo svoj vrhunec 1870. leta, ko se je pruski kralj Viljem IV. preglasil v Versaill-u za nemškega cesarja. Nemška ideja se je v Avstriji vedno bolj razvijala. Avstrija postala je zaveznica nemškega cesarstva in vlada je vse storila, da se ohrani nemški značaj naše države, da postane Avstrija le takorekoč del Nemčije. Kaj čuda, da Kak malo 6cean se premeni, Če kaplja jedna ali val zgubi se. * * * II, Odpoved. Vsak dan in čas na slednje poslovilo Brez malodušnosti pripravljen biti Morda jedino pravo je vodilo, Si blagoslov nebeški izprositi. Kar si želiš, bežf pred t&boj vedno, Po čem bi jokal, tudi to zgubiš; Us6da dž,, kar njej se vidi vredno, Če iščeš to, pa prazni dim loviš! Zakleto je posvetnosti iskati: Iz te zakletve rešne pCti ni; Smehljaje pak ves blesk zaničevati Stori, da sreča z neba prirosf. Pavlina Pajkova. Slovensko gledališče. 1. novembra. — Vprizorili so neizogibno žalostno igro „Mlinar in njegova hči*. V gledališče sem šel le, da vidim gdč. Ogrinčevo v ulogi Marice. H. Bahr deli povsem značilno je narodnostna ideja med Nemci bujno procvi-tala. Saj so vsi faktorji delali na to. Naša birokracija, naša trgovina, vse je imelo nemški pečat. Op8žati je v tem neka doslednost, katera teži po jednem in istem cilju. Le redkokrat je bilo čuti, da se mora naglašati avstrijski pa-trijotizem, da je treba uvaževati tudi druge narode. Avstrijski čut se je zanemarjal v šolah, kjer so profesorji neustrašeno in slobodno delali in še delujejo za velikonemško idejo, nasprotno se je povsod pri slovanskih profesorjih iskal panslavizem, in marsikateri dotični dogodek preganjanja slovenskih rodoljubov bi lahko napisali iz naše zgodovine. Sosebno nam Slovencem se je slabo godilo, in akoravno je naše stališče dandanes bolje, vender ni primerjati s tem, kar bi mi lahko dosegli sebi in Avstriji v korist, ako bi se v resnici izpolnjeval izrek nad avstrijskim parlamentom: „Justitiafundamentum regnorum.“ Poglejmo le, kako v naši kronovini glede jezikovne jednakopravnosti postopajo c. kr. okrajna glavarstva, kako se nastavljajo zistematično uradniki slovenščine nezmožni, kako odgovarja ekscelenca baron Hein v deželnem zboiu kranjskem na slovensko interpelacijo — nemški. Če se vse to premisli, se ne sme nobena vlada v Avstriji čuditi, da pridejo taki veleiz dajski nemški pojavi v avstrijskem parlamentu na dan. Bil je čas, preprečiti take posledice, a žal, višji krogi niso videli nobene nevarnosti v nemštvu in zatiranju slovanstva. Bojimo se, da ne bode več mogoče postaviti dosti močnega jezu, ki bi branil Avstrijo. Nemška strast je vzbujena in dovolj vplivnih ljudij neti hote ali nehote ta ogenj. Ce se sedaj višjim krogom ne odpro oči in ne uvidijo nevarnosti, ki jim preti od severne nemške in južne laške irredente, potem pa — Bog pomagaj! Slovani smo storili svojo dolžnost, zahtevajoč pravičnosti za vse narode in stanove. Jedina rešitev Avstrije je v najskrajnejši iz vedbi te pravičnosti in če se to zgodi v naši no tranji politiki, uvideli bodo skoro višji krogi, da ima naša država na tej podlagi toliko življenske sile v sebi, da je v resnici opravičen izrek: A v-stria erit in orbe ultima. Iz državnega zbora. (Izvirno poročilo) Dunaj, dne 10. novembra 1898. Zbornični seji dne 5. in 8 novembra sta bili zelo zanimivi, in naj bi bili kazali zopet moč obstrukcije, ter veljavo desnice. Prišlo je pa drugače. Pokazala se je veleizdajska stran Schonererjancev, in nasprotno kipeča ljubezen slovanskih narodov do Avstrije in do dinastije. Za ministerstvo sta bila to dneva zadoščenja. Državna zbornica je razpravljala dne 5. novembra t. 1. vsled predloga nemške ljudske in igralce v tri struje: mojstri imajo telo, kakoršno zahteva njih duša, potem so igralci, katerih telo ni kos njih veliki duši, in končno slede oni, kateri imajo samo telo brez duše; ti ne morejo ustvarjati, temveč samo posnemajo Gospodično Ogrinčevo prištevam zadnji vrsti. Ako je v nji kaj osebnosti, ta še spi. Prvi pojav prebujenja konštatoval bodem z največjim veseljem. * * * 6. novembra. — ^Jurčkove sanje" so takrat predstavljali dostojno. Tako zaokroženih predstav mora vedno zahtevati tudi nedeljsko občinstvo. Igrali so vsi prav dobro. G. Ho us o le bi opozoril na to, da umetniki ne pretiravajo. Odvaditi se mora tudi nelepemu govorjenju skoz; nos in pa zavijanju ust Sicer pa zasluži njegova marljivost popolno priznanje. Gdč. Šfastna je zapela prav slabo v drugem d«janji znano sentimentalno arijo iz opere „Marta“. Gledališče je bilo razprodano; v očigled temu bi ravnala intendanca pametno, ko bi v zimskem času prirejala tudi v nedeljah popoludne primerne predstave širšemu občinstvu. •X * * 8 novembra. — Klariča na vojaških vajah. Opereta v štirih dejanjih. Francoski spisala Raymond in Mars, uglasbil V. Roger. Schonererjeve stranke, o obtožbi proti Thu-novemu kabinetu zaradi izdaje cesarskih naredb po § 14. Od nemške ljudske stranke so govorili: Dr. pl Hofman-Wellenhof, dr. Sylvester in dr. pl. Hohenburger in to s dosledno ostrostjo proti vladi, ki je lahkomišljeno kršila ustavne pravice. Večji del seje je spolnil govor Schonererja. Leta govornik je dokazoval, da je uporaba § 14. premišljeno kršenje ustave, in po zivljal pravosodnega ministra na odgovor, ker je izdal znano ministersko naredbo izključno proti nemško mislečim sodnikom in mu zaklical: ^Sramujte se v dušo!“ Govornik ne dvomi, da se bo zopet § uporabljal, a proti temu je le eno sredstvo mogoče in to je od po v ed plače vanja davkov in k temu dejanju je skozi okna zbornice poživljal govornik nemški narod v Avstriji. Danes koncem stoletja se govori vže o umirajoči Avstriji in o tem, da se na avstrijsko vojsko ni zanašati. Zveza z Nemčijo naj se poruši, a nemški cesar mora avstrijskim narodom pomagati. Končno obrnil se je Schonerer proti nemškim klerikalcem in jim zaklical: „Proč od Rima!' To mora biti vojni kr k v sedajni narodni bitki! (Wolf pritrjuje Schonererju.) Ministerski predsednik Thu n je odgovarjal takoj SchOnererjevim provokacijam rekoč, da se ne bo potegoval niti za avstrijsko vojsko, niti za pravosodnega ministra, ker je treba večjo stvar uvaževati, namreč avstrijsko mišljenje — le-to mišljenje pa ne moreta Schonerer ali pa Wolf izpodkopati. Z izrazi, katere je rabil Schonerer, se žali avstrijsko čutstvo najhuje — in na take provokacije je eiino pravi odgovor molčanje. (Molčanje? Boljše bi bilo, da bi vlada Schonererijancem z dejanji zobe pokazala. Opomba ured.) Thun je opravičeval nadalje uporabo § 14 kot po dejanskih razmerah utemeljeno. Živahno pritrje vanje in odobravanje je sledilo Thun-ovemu govoru in poslanci so zapustili po končani seji zbornico s prepričanjem, da tako izdajsko ni v zbornici še nikdo govoril, kakor Schonerer, — ter da mora govor imeti posledice. Prihodnja seja dne 8. novembra t. 1. je stala vedno še pod utisom Schonererjevega govora. Poslanec pl. Javorški protestoval je v imenu cele desnice proti izvajanju Schonererja v zadnji seji rekoč, da uvideva desnica v Avstriji zaslombo za narodni razvitek narodov, in da stoji zaradi tega vdano in odločno za Avstrije veljavo, ugled in nje mogočnost. Desnica želi mir z vsemi avstrijskimi narodi in zahteva jednake dolžnosti, a tudi jednake pravice. Z Nemci, a ne pod Nemci hoče desnica delati za blagor in povzdigo Avstrije (Levica je bila silno vznemirjena in je neprestano ugovarjala Javorškemu.) Gledališče sem zapustil v zavesti, da ima del našega občinstva še toliko zdravega ukusa, da si ne da vsiliti vsake bedastočosti od kričave gledališke reklame. Ko bi imeli pri nas že vzgojeno premijersko občinstvo, protestovalo bi bilo glasno ter odklonilo to brezmiselno zmašilo. Igro dovolj označim, ako povem, da je dejanje popolnoma neverjetno, dijalog otročji in puhel, dovtipi pa staii, neukusni in robati Piscema in uglasbitelju je bila zaman uzor „Mamzelle Nitouche". Predstavljati si moram ta proizvod le kot — cirkuško pantomimo, ker ima vse v to potrebne groteskno mimiške pogoje O glasbi se iznaža naš glasbeni ocenjevatelj —oe- sledeče: — „Klarica ni opereta v običnem pomenu besede, spada marveč v vrsto iger s petjem, takozvanih vaudevillov. Govorjena šaljiva beseda dominira in le vpleteni so vglasbeni ku-plet.i, napevi in skupni zbori. Uglasbitelj Viktor Roger je dobil od piscev gradivo veselo vsebine. Vesela in razposajena je tudi njegova glasba. Vpljiv dunajske operete je prav lahko zaslediti. Druži se dunajski žanr prav živo s francoskim temperamentom, prvi pač v svojo škodo, ker se je v rokah Francoza preveč zmesil s kričavimi cirkusovimi barvami. Mehkobna, hrepenljivega čustvovanja polna dunajska pesem, dunajski Naslednji govornik dr. Bareuther je govoril o cesarskih naredbah, katere so bile po § 14 izdane, in je dokazoval, da so nezakonite. Finančni minister dr. Kaizl je prevzel zagovor ministerstva. Govoril je stvarno in mirno, dokazal je, da je neutemeljeno, divje postopanje levice prisililo vlado do porabe § 14, ki je sestavljen za slučaj, da zbornica noče, ali ne more poslovati. No, levica je pokazala s svojim postopanjem, da ni sposobna za delo, in zaradi tega je bila, poraba § 14 vsestransko opravičena, obtožba je pa neutemeljena. GrofStiirgkh je izjavil, da se pridruži Javorškega izjavi in da govori v imenu stranke, katera noče imeti s Schonererjevo stranko ni-kake zveze in da v imenu svoje stranke izjavlja najostrejšo obsodbo Schonererjevega nastopa, ki mora žaliti vsakega poštenega- Avstrijca. Generalni govornik dr. Funcke je izjavil na to, da naj se jezikovne naredbe odstranijo in takoj bo mir. Dokler se to ne zgodi, ne bo miru v parlamentu. Opozicija se hoče bojevati neprestano z vsemi jej na razpolago stavljenimi močmi, da doseže svoj namen, Schonerer je izjavil proti pl. Javorškemu in grofu Stiirgkhu, da je govoril tako, kakor govori danes velika večina Nemcev v Avstriji, da je govoril odprto, kakor mu veleva njegovo odprto nemško srce, ter je zaupil: „Alldeutschland Heil“! Poslanec Wolf je takoj hitel svojemu prijatelju na pomoč, hotel je za stvarno popravo govoriti, pa je le dražil desnico in posebno Poljake. Zaklical je, naj sliši celi svet, da so prišli Nemci v Avstriji do irridentovskega mišljenja in to po sodelovanju vlade in desnice, ki delata na pogubo Avstrije, ter je dospel še do vsklika, daso Poljaki „ein Schmarotzer-volk.“ Ta beseda je prouzročila silovito razburjenost v parlamentu. Slovani so skočili proti Wolfu, videle so se pesti namerjene proti Woifu, in slišalo se je divje tulenje. Zbornica se je spremenila v divji orkan. Wolf ni mogel več besede pregovoriti, in sedel je bled in obupan na svoj sedež sredi nečuveno razburkane množice. Bati se je bilo, da ga zdrobi v hitrici si lovita moč razžaljenega, razburjenega naroda. Prišel je pa pravočasno porednežu na pomoč predsednik zbornice dr. Fuchs, ter mu vzel besedo, in tako ustavil naraščanje razburjenosti „Junaku Wolf obsedel je mirno na svojem sedežu, kakor se je videlo duševno in fizično potrt. A prišla je še druga kazen. Socijalni demokrat Daszinsky, in sicer Wolfov političen pristaš, zavrne obrekovanje Wolfovo, da so Poljaki „Schmarotzervolk“ dokazujoč, da so Poljaki po celem svetu znani pridni delavci, katerim se ne sme očitati, da žive od tujih žuljev, nasprotno pa, da Wolf sprejema od nemških tovarnarjev milodare, da je tedaj poli tični berač, in da on živi od političnega bera valček, kažeta jednako, kakor i frivolni dunajski kuplet dokaj več ritmične elegance nego Roger-jeva „Klarica“, katera zaostaja v iznajdljivosti daleč za „Mainzelle Nitouche". — Spevoiger na našem odru ni mogoče primerno izvajati, ker nimamo potrebnega glasbe nega ensembla. Izjeme v tem oziru ne smejo biti že merodajne intendanci. Gospa Polak o v a je izvenredna umetnica v svoji stroki. Njena goreča zavzema bi bila vredna boljše stvari kot pa je „Klariča". Videl sem vse dunajske sub-retke in operetne dive in reči moram, da g Po lakova za temi v igri kar nič ne zaostaja, pač pa jih prekaša s svojim zvonkim pa razkošnim glasom. Vzbudila je njena igra občo pozornost. Le radi nje je pogledati igro. Gdč. Štastna v ulogi grizetke Berenice je bila pravi konstrast Klariče v igri kakor v petju Plinar g Housa je bil pravcati pariški „polisson“. Svojo ulogo je izvedel popolnoma v smislu piscev ter vzbujal s svojo cirkuško komiko dosti smehu. G. P rej a c je zadoščal i glasovno. G. Ineman, Deyl, Fediczkovsky, Lovšin in gdč. Slavčeva so bili prav dobri. Ženski in moški zbor sta se v igri in petju odlikovala Režija je bila zelo površna. m. čenja, ter dela politiko za podeljene mu milo-dare. Govornik mu izreče v imenu poljskega naroda popolno zaničevanje! Na to je pa poslanec Kubi k, ki je v o-bližji stal, prodrl do Wolfa ter ga sunil s pestjo v stran, da se je le le-ta opotekel. Poljski poslanec umirovljeni ritmojster vitez Gniewosz je pa konečno v imenu poljskega kluba izjavil, da imenuje mirno in premišljeno Wolfa pouliškega pobalina (Gassenbub), ki ne more žaliti poljskega naroda. S to izjavo je bila ostudna zadeva v zbornici končana in Wolf je prejel zaslužno zaušnico. Končno je zbornica zavrgla ministersko obtožbo s 187 glasovi desnice, proti 114 glasovi levice. Govor Schonererjev onečistil je zbornico, naskok Wolfov jo je pa popolnoma osramotil. Razmotriva se vsestransko, je li sploh mogoče poleg takih ljudi, kakor sta Schonerer in Wolf, še ostati v zbornici in snuje se v zbornici častni svetu, ki bo imel soditi o tem, je li nastopanje poslančevo dostojno ali se pa mora poslanec vsled svojega vedenja v zbornici odpovedati poslanstvu. Ogorčenje proti SchSnererju in Wolfu je v zbornici tako splošno, da bi se morala ta dva gotovo umakniti, ako bi že posloval taki častni svet. Ker tega še ni, je prevzel poljski plemič, umirovljeni ritmojster Gnievvosz GO let star mož s slabimi očmi nalogo, da reši Poljsko po Wolfu jej prizadeti sramoti. Odsvetovalo se je splošno Gniewoszu, da naj ne prevzame po Wolfu mu ponudenega dvoboja, a stari plemič.se ni udal, če tudi se mu že roka trese in gleda s podvojenimi očali. Zgodilo se je, kar je svet pričakoval, — Wolf je ranil včeraj zjutraj ob 6. uri Gnie-wosza s sabljo na glavi in roki — in tako žel slavo zmagovalca. Sliši se pa, da s tem stvar še ni končana. Druge poljske sablje že žvenketajo in ranjenca sin, ulanski častnik, že hiti proti Dunaju, da osveti svojega očeta. Ne kaže li vse to, da parlamentarizem propada, da ga neka gniloba razjeda? V današnji seji je zbornica razpravljala o obtožbi proti bivšemu ministru grotu Badeniju, zaradi izgredov, ki so se vršili v zbornici 29. in 30. novembra 1897, ko je bilo treba policijo v zbornico poklicati. Tožbo sta zastopala Kaiser in Pergelt, podpirala sta jo pa Turk in Bendi. Govori so podobni drug drugemu, vsi tugujejo, da se ne nahajajo v večini, in da ne morejo več Slovanov ob zid pritiskati. - Njih jeremijade se čujejo kakor svoječasno žalobna pesem Zidov ob jeruzalemskem zidovju. Izvirni dopisi. Iz Gorice. (Zopet akutno vprašanje na Goriškem). — (Izvirni dopis.) Ko so se zaprle duri naše deželnozborske dvorane po zadnjem zasedanju, mislili smo, da se tako hitro ne odpro več in da bode vsaj od te strani mir v deželi. Toda jedva je pretekel mesec dnij od onega zasedanja, že postaja ono vprašanje zopet akutno, pereče. Na gladino političnega življenja spravili so to vprašanje nekateri naši učitelji in njihove nenosne gmotne razmere. Valovje, vzbujeno po teh činiteljih, razteza se že daleč po slovenski domovini in je preplulo celo že predale „Slov. Naroda8. Umestno bode torej, da spregovorimo tudi mi trezno besedo o tem vprašanji ter da jo vsestransko pojasnimo. Učiteljske plače na Goriškem so res take, da jim ni para v Avstriji. Dober hlapec dobiva večjo plačo na meseo, nego nekateri ali prav za prav večina naših učiteljev. To sprevidi vsakdo, to sprevidevajo naši poslanci že davno, to sprevidi tudi naše ljudstvo v obče. Učitelj, ki je navezan le na svojo plačo, ima res premalo, da bi živel, in preveč, da bi umrl. dr\igi strani pa so naši posestniki tako obremenjeni z davki in dokladami, da omagujejo, da — nekateri so celo že obnemogli pod tem bremenom. Kdorkoli bi hotel na tem potu dalje, našel bi med posestniki tak upor, kakor-šnega še ni bilo v deželi. Kako bi ugodili torej opravičenim zahtevam gg. učiteljev, da se jim plača poviša, in opravičenim zahtevam naših posestnikov, da se više ne obremenijo ? S tem vprašanjem so se bavili že davno naši poslanci in drugi veljaki. Razpravljali in pojasnjevali so to vprašanje že na različnih shodih in v različnih listih. Kdor se je zanimal za stvar, imel je torej dovolj prilike, da se o nji pouči. Zato se moramo čuditi, da to ravno oni krogi, kateri so najbolj interisirani na tem vprašanju, tako malo pojmijo. Pri nas ne plačuje vsa dežela učiteljev in drugih potreb narodne šole, ampak to plačuje le vsak okraj za se. To pouzročuje pa, da ima sežanski okraj do 75 % doklad na davke za narodno šolo, tolminskemu nameravajo sedaj nabremiti doklade 100 %, dočim plačuje goriška okolica že sedaj na 60 %, gradiščanski okraj med 30—40 °/0 in mesto Gorica — kakih 7—9 %. — Tako so znali gospodje Italijani, ko so imeli škarje in sukno v rokah, odvaliti bremena od svojih pleč ter naložiti jih Slovencem. In to ni prav. V vseh kronovinah avstrijskih je vpeljan tako zvani šolski zalog, to je vsa dežela doprinaša jednakomerno prispevka za učitelje in šolske potrebe; le pri nas na Goriškem je drugačno, le pri nas mu, amo še šolskega zaloga, in ko bi se ta tudi pri nas vpeljal, zlajšala bi se te vrste bremena našim posestnikom izdatno in sicer od 20—30 %; le mesto Gorica bi moralo več plačevati, nego do sedaj. In ni li to pravično, pošteno? Kdo je bolj odvisen drug od druzega: dežela od mesta, ali mesto od dežele? Ali ne žive mesta od dežele? — Toda dovolj o tem; vse pokrajine so pripoznale opravičenost takih zahtev, in to je najboljši dokaz, da je vseskozi opravičena tudi zahteva gonških Slovencev, naj se vpelje tudi na Goriškem deželni zalog. In le s tem je mogoče ustreči obema strankama, gg. učiteljem in posestnikom. Kdor bi hotel to vprašanje, ki je postalo ravno sedaj prav pikro, drugače rešiti, naletel bi na velikanski upor od jedne ali druge strani. In uver-jeni smo, da bi spoznali sami oni gospodje učitelji, kateri so postali vsled svojega res žalostnega gmotnega stanja ogorčeni, nervozni in bijejo slepo okolu sebe po prijatelju in nasprotniku, ako bi jih naše ljudstvo volilo za svoje poslance, da je treba ravno tu iskati ono točko, kamor je nasloniti vzvod, da se spravi to pra-šanje naprej. To so spoznali že davno naši poslanci in niso opustili nobene prilike, da bi italijansko stranko v to pridobili. Žal da se jim to ni posrečilo! To je tudi jedno glavnih vprašanj, ka tera so napotila naše poslance v to, da so zapustili deželni zbor ter so se poprijeli skrajnega sredstva — abstinence, da bi prišli do svojega smotra. Ali so potemtakem opravičeni napadi na slovenske poslance na Goriškem od stranij nekaterih učiteljev, naj sodi, kdor je v to poklican. Neki list je prinesel vest, da bi bili pridobili slov. poslanci v tretji seji zadnjega zasedanja goriškega dež. zbora dež. šolski zalog, ako bi bili šli v sejo, kajti v tem slučaju bi bil tudi knezonadškof za to glasoval. Na to notico odgovarjamo — in ne bojimo se oporekanja, kajti to vemo iz najverjetnejšega vira —, da bi se bili slov. poslanci brezdvomno udeležili one seje, ako bi se jim bilo od merodajne strani zagotovilo, da dobijo Slovenci brezpogojno dež. šolski zalog v celem obsegu. Ono in take notice trosi po svetu le oni, kateri ima namen še bolj razburjati naše učitelje in blatiti naše po slance. „Slov. Narod" z dne 7. novembra ima tudi uvodni članek, v katerem razpravlja to zadevo. Med drugim odgovarja na vprašanje, ali dosežejo slov. poslanci svoj smoter na ta način, z odločnim dži; vender pa pride v istem članku do sklepa in nasveta, naj bi slov. poslanci opustili pasivno politiko ter se vrnili v zbornico. To ni bogve kako logično! Toda to bi člankarju ne zamerili, če bi le povedal, kako naj pridejo slov. poslanci — vsaj glede na pereče učiteljsko prašanje — do svojega smotra. Recimo, da gredo res slov. poslanci v zbornico, ali dobijo potem dež. šolski zalog? Na kak način? Člankar meni s pomočjo kuezonadškofa. Čudno! — »Slov. Narod" in njegovi pristaši niso posebno častilci in prijatelji imenovanega dostojanstvenika; od kodi veuo oni, da pojde tudi za naprej knezonadškof v zbornico? Naš knezo-nadškof je v tem oziru knjiga s sedmerimi pečati; a vender oni, ki so mu najbližji, ne vedo nič o tem. Nasprotno sodijo vsi, da je Nj. ekscelenci nemogoče hoditi v našo zbornico. Od te strani torej ni nič. In če bi šli slov. poslanci v zbornico, tudi neoziraje se na šolski zalog, le z namenom, da bi se učiteljem plače povišale. Kako naj dosežejo to, ko nimajo zase večine? Ako so temu vsi italijanski poslanci protivni, šli bi zopet slov. poslanci v zbornico in bi nič ne dosegli. Torej vse to bi nič ne pomagalo gg. učiteljem. Na grožnjo pa, ki je skrita v onem članku, da bi lahko vlada razpustila dež. zbor in s pomočjo nekaterih učiteljev in nezadovoljnega ljudstva spravila v zbornico druge poslance, odgovarjamo sledeče: Uverjeni smo, da ni na Goriškem tako brezznačajnega učitelja, kateri bi delal v to, da bi vlada in ž njo ozko zvezana italijanska stranka zadobila odločilno večino v goriškem dež. zboru. In to tudi tedaj ne, ko bi mu vlada i bljubila povišanje plače, katera obljuba pa bi bila — le obljuba. Takega učitelja bi vrglo naše vseskozi spoštovanja vredno učiteljstvo takoj kot izmeček tja, kamor spada. Nočemo s tem reči, da bi morali biti vsi sedanji poslanci zopet voljeni, tega ne; a med novovoljenimi ne bode — izdajice. V tem oziru naj bode g. člankar — miren. Vemo, da izkoriščajo izvestni krogi nezadovoljnost učiteljev v to svrho, vemo tudi, da jim nekateri nezanesljivi elementi marljivo pomagajo; toda ko se začne volilna borba, pridejo shodi in taki argumenti, da izginejo dotičniki s površja kakor kafra. Uverjeni smo pa tudi, da bodo dali naši volilci vsem tak odgovor, kakoršnega dotični krogi ne pričakujejo. Časi so minuli, ko so naši volilci pošiljali v zbornico poslance, da bi Lahom vse dovolili ter za svoje volilce le kako drobtinioo pridobili; dandanes je geslo: jednake pravice, jednake dolžnosti! Ko pride Čas za to, bodemo govorili jasneje. Za sedaj opozarjamo le: »Slov. Narod4 naj strogo gleda na to, da ne postane nevede gnezdo, v katero bi vlagali po ovinkih vlada in slepi častilci deželnega glavarja — ku-kavična jajca. Politiški pregled. Državna zbornica je volila 8. t. m. odposlance v odseke — za gospodarstvo, — za obrt-nijo, za železnico in za odpravo živinskih kužnih boleznij. Slovenci so poslali v gospodarski odsek: Povšeta in pl. Berks-a; — v obrtnijški: Vencajza; — v železniški: grofa Coroni-nija, Robiča in dr. Žitnika, in v odsek za odpravo kužnih bolezni: P f e i f e r - j a. Proračunski odsek je vsprejel vladno predlogo glede zboljšanja plač državnih služabnikov nespremenjeno. Ugibanja o nekaterih premembah v predsedstvih deželnih vlad so se pomnožila z vestjo, da pride v Gradec za cesarskega namestnika Goess iz Trsta, v Trst pa — baron Hein. Iz Stojalovskega stranke so izstopili poslanci Danielak, Szpondor in Zabuda. Italijanski državni poBlanoi so se povodom glasovanja o ministerski zatožnici deloma odstranili iz zbornice, drugi del je pa potegnil z Wolfovci. Vlada naj jim zato da koncesij v Primorju. Politiko avstrijskih Nemoev so se čutili poklicane, določati v nedeljo 6. t. m. zaupni možje nemškonacijonalne stranke na Štajarakem. Navzočih je bilo okolu 250 mož, ki so ostro prijemali poslance, katerih je bilo jako malo navzočih, radi opustitve obstrukcije. Prirejali so ovacije Wolfovemu delovanju, ko je hotel dr. poslanec Hochenburger opravičevati novo taktiko. Zavrgli so potrebo eksekutivnega odbora levice, ter odobrili izstop stranke iz tega odbora. Nemce naj veže radikalna nemška misel. Zahtevali so nadaljevanje obstrukcije. Razni nemški listi sedaj zavračajo Štajaroe, da nikakor niso poklicani komandirati v nemški politiki. Da je zmešnjava v nemškem taboru še večja, love sedaj radikalni elementi med vprašanji, ali naj tirajo obstrukcijo, ali naj gredo v abstinenco, ali naj polože mandate. Za poslednje je Wolf, ker se nadeja s tem spraviti nekaj svojih pristašev v zbornico, ž njim pa se ne strinjajo niti njegovi pristaši pri nGrazer Tagblattu", ker se boje, da bi kljub temu imela vlada sklepčno zbornico in bi mej tem časom marsikaj lahko izvršila, kar bi nemškim nacijonalcem ne bilo ljubo. Mladočeški volilci v Jičinu so svojega drž. poslanca Mastalko pozvali, naj odloži mandat, ker ne izpolnuje svojih dolžnostij. Graškim županom je cesar potrdil dr. Grafa. S tein so nemški nacijonalci zmagali na celi črti. Da pokažejo graški Heilovci nemški Gradec, pripravljajo velikanski „Bismarck-Trauer-fest.“ — Hentzijev spomenik. Dunajčani se potegujejo, da bi dobili ta spomenik na Dunaj. Kakor se zagotavlja, se jim želje ne bodo izpolnile, ker merodajni krogi mislijo, da bi ta spomenik na Dunaju kazal preveč na napetost med Dunajem in Budimpešto. V ogerski zbornici so se v torek primerili slični prizori, kakor v avstrijskem parlamentu. Ministerskega predsednika Banffyja je opozicija zmerjala z „Gemeiner, elender Schuft“, prišlo je tudi do nekrvavega dvoboja med poslancema Židom Gajaryem in opozicijonalcem grofom Karolyjem. Nemška krutost. Prusko redarstveno pred-sedništvo v Breslavi je zapovedalo vsem ondi živečim avstrijskim Slovanom, da morajo v 14 dneh zapustiti Prusko. Ker jih ponemčiti ni mogla, podi jih zaveznica Avstrije iz dežele z bičem. To ne sme ostati brez nasledkov! Pogled po svetu. Začetkom tedna se je raznesla vest, da je Francoska glede Fašode po polnoma prijenjala, vender Angleška ne neha z * oboroževanjem. Tudi Francija stoji v orožju. Sumi se, da se Angleška pripravlja pograbiti nekaj Filipin, katere bode uboga Španija s kor o gotovo vse izgubila. Govori se, da sta Nemčija in Turčija sklenili zvezo. Nemčija bode gledala, da se Turkom ne skrivi kak las, zato pa ji bode hvaležna Turčija dala razne trgovske udobnosti. Sultan baje teritorija „la dormition“ ni podaril cesarju Viljemu, nego nemški cesar ga je moral za veliko svoto odkupiti. Imenovanje kretskega guvernerja provzročilo bode skoro gotovo v Turčiji ministersko krizo. Sultan nakopal bode vso odgovornost za velike zgube pri krečanskem vprašanju svojim ministrom. Na Grškem je državo pretresla ministerska kriza. O klicu ruskega carja po miru se zopet mnogo razpravlja. Mejnarodna konferenca se bode posvetovala o carjevem predlogu skoro gotovo začetkom prihodnjega leta. Carjevi nasveti so: naj se ustavi vse pomncževanje oboroženja, naj se opusti raba razstreljiv tudi za orožja malega kalibra in naj se preprečijo prenagljene vojske. Na Francoskem razburja nadalje javno mnenje Dreyfuss. Kasacijski dvor nadaljuje preiskavo. Zaslišal je že vojne ministre. V javnost o tem ne pride dosti zanimivih vesti. V zveznih državah ameriških so se vršile volitve za spodnjo zbornico in za senat. Volilo se je tudi več guvernerjev. V senatu je zagotovljena republikanska večina, v spodnji zbornici so se pa demokratski glasovi znatno pomnožili. ______________ Domače novice. Osebne vesti. Slovenska slikarica gdč. J. Kobilca izvišuje v Djakovu sliko biskupa Strossmayerja za mestno dvorano v Ljubljani. — Umrl je v Ljubljani danes teden bivši knjižničar tukajšnje licealne knjižnice dr. Gottfned Muys. — Grof Jan H ar r ah slavni češki rodoljub, je slavil svojo sedemdesetletnico. — Ka nonik č. g. dr. Fran Sedej v Gorici bode obdržal naslov „dvorni kapelan“. — Poročil se je v Ljubljani g. Ivan Frelih, dež. računski ofi-cijal, z gospico Faniko Kobilca. — Umrl je 7. t. m. č. g. Alojzij Puc, župnik v Hrenovicah, Ljubljančanom dobro znan izza njegove službe v kaznilnici na ljubljanskem gradu. — Župnija Trstenik je podeljena g. Iv. Mikšu, župniku v pokoju. — Imenovan je davčni višji nadzornik J. Lončar finanč. svetnikom in davčni nadzornik J. Kalan davčnim višjim nadzornikom v okrožju ljubljanskega finančnega ravnateljstva. — G. dr. S. Hrašovec je imenovan sodnijskim prista-vom v Mariboru. — Deželnosodni svetnik in vodja okr. glavarstva v Ajdovščini gosp. Mihael Gabrijelčič je imenovan deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Gorici. Po potresu mislilo in upalo se je v Ljubljani, da bode na podlagi poizvedb in tehničnih poročil prišlo dovolj podpore v Ljubljano, in da se bo na ta način nesrečni udarec nekoliko oblažil. A, žal, upanje se ni uresničilo, — podiranje hiš pokazalo je zopet novo škodo, — nastala je potreba mestne ulice regulirati itd. in facit je ta, da konečna škoda ne stoji v ni-kakem razmerju s jpodporo, katera je prišla v Ljubljano, oziroma da je financijelno in gospo-darstveno stanje v Ljubljani nepričakovano oslabljeno. Dne 15. julija 1897 se je ponovil v Ljubljani potres, ki je zdatno poškodoval ljubljanska poslopja. Po inicijativi župana Hribarja se je takoj cenila škoda, in sicer so mestnim inženirjem prišli na pomoč še inženirji iz Prage. V avdijenci v Išlu je prosil župan Nj. Veličanstvo pomoči, in govorilo se je, da pomoč ne izostane. Potres z dne 15. julija 1897 je povzročil dejansko posameznim stavbam veliko, zelo občutljivo škodo, ker so morali posestniki nove poškodovane stavbe zopet popravljati in so imeli tako nepričakovane stroške, katerih ne uvažu jejo niti oblastva, niti javnost. Poizvedbe so pa tudi dognale, da podpore, katero je Ljubljančan opravičeno pričakoval, ne bo, — ker so baje do-tična poročila dognala, da škoda splošno ni bila tako velika, da bi jo bilo uvaževati. Mi smo pa prepričani, da je bila škoda po potresu 15. julija 1897 za marsikaterega hišnega posestnika skoraj tako težka kot ona prvega potresa, ker ni bilo nikjer več zaloge, iz katere bi se stroški pokrivali. Od kod veje ta Ljubljančanom tako nesrečna, škodljiva sapa? — Opozarjati moramo pa merodajne kroge še na drugo okoljščino. Hiše, ki so se ali bi se morale iz regulacijskih ali znanstvenih namenov podirati in na novo zidati, uživajo 261etno prostost davka, to pa le za slučaj, da se stavba dovrši do 17. julija 190 0. Pri nas se navadno stavbe ne končajo v enem letu, tedaj tudi zadnje leto odpade in preostaja Ljubljani samo še eno stavbeno leto. V enem letu pa je naravnost nemogoče vse stavbe, katere je regulacijski načrt določil, dokončati in zaradi tega bo treba v to novega zakona, da se stavbeni obrok podaljša, ker finančne oblasti nimajo navade čakati z iztirjanjem davkov. Ker se pa zakoni sklepajo le po državnem zboru, je gledati na to, da pride dotični načrt pravočasno v zbornico, in da se tako stališče ljubljanskih davkoplačevalcev in tudi mesta samega ne oškoduje. Caveant con-sules! — Popravek. Brez ozira na § 19. popravljamo poročilo v zadnjem listu, da v Ljubljani ni Slovencev. Zasledili smo v Ljubljani Slovence in Slovenke. Nekaj Slovencev najdeš lahko v „kozmopolitični“ sobi „Narodnega Doma“, koder se zbira ljubljanska Nemškutarija. Oni dan je pa prigromelo v to sobo veliko Slovencev, ker jo je bil počastil s svojim pohodom „Der Onkel von Wien“ po kranjski imenovan „Ježeš — frajman!“ „Slovenski Narod“ je opisal govore in kretanje tega mogočnega gospodarja življenja in smrti v dolgem članku z ono poetično vzvišenostjo, katera je bila lastna v mlajih letih Malovrhu, dr. Tavčarju pa nikdar. — Slovenke pa lahko najdeš pri predstavah v nemškem gledališču. Tu sede mati županja, soproga predsednika dramatičnega društva, soproga najmlajšega deželnega poslanca in druge dame katerih možje so „kaj“. Te narodnonapredne dame bodo gotove napravile svoje može, na katere imajo vpliv, da bodo dovolili tudi letos 6000 gld. podpore nemškemu gledališču iz davkov slovenskega naroda. O, jerum jerum! — Preskrbeli smo si zapisnik tudi ostalih Slovenk in Slovencev, ki hodijo v nemško gledališče ter ga o priliki objavimo. Delavsko zavarovalnico za starost snujejo slovenski krščanski socijalci. Pravila prinese prihodnji „Glasniktt. Pritožba ljubljanskih davkoplačevalcev. Nobeden ne nosi rad denarja v davkarijo, a ker ga že mora, je gotovo želja opravičena, da naj se za to pripravijo primerni prostori. O sedanji mestni davkariji v Ljubljani pa tega ne moremo reči. V tesni sobici morajo čakati davkoplačevalci, v zaduhlem zraku, preden pridejo na vrsto. V vsakem uradu, kjer morajo stranke čakati, in se vrstiti, so večji prostori. Tudi bi bilo želeti, da bi se poslovanje malo bolj hitro vršilo. Sliši se občna pritožba, daje treta strankam predolgo čakati. Pri tej priliki izrekamo tudi željo, naj bi se napravile davčne knjižice, da bi davkoplačevalec ne nosil seboj in ne predlagal toliko listov za davek. Koj 1. februvarja, ko se plača prvi obrok, zapiše naj dotični uradnik, koliko pride na podlagi davčne listine, katero pri tej priliki davkoplačevalec prinese enkrat seboj, plačati 1. februvarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra. Istotako bi zapisal v knjižico dva obroka za vodarino in gostaščino ter 1. julija in 1. decembra občni dohodninski davek. To bi poslovanje olajšalo, in bi bilo pregledno, tudi za stranke, da bi vedele, koliko se mora v teh obrokih plačati. Morebiti se poprime naš davčni urad te ideje in jo spopolni. Vsekako se mora pa gledati, da se navedeni nedostatki odpravijo, in tej želji se gotovo lahko ugodi. Posredovalnica za delo v Ljubljani. Iz delavskih krogov se nam piše: Po večjih mestih, kamor prihaja vedno mnogo tujih ljudi iskat dela, ter je domače vrvenje in gibanje izdatno večje, kaže se vedno večja potreba zavodov, ki bi med deloiskalci in delodajalci posredovali, oziroma preskrbovali dela iskalcem posla. V naši beli Ljubljani nimamo nobenega javnega zavoda za posredovanje dela in služb. Zavodi, kolikor jih je v Ljubljani, so privatna podjetja, ki le proti odškodnini posredujejo službe in delo. Da se teh posredovalnic ne more posluževati vsakdo, je jasno. Saj mora najslabša dekla imeti v žepu 1 krono, ako hoče iti v posredovalnico prašat za delo ali službo. Koliko služkinj se nahaja v Ljubljani, ki na ta način znosijo skoro polovico zaslužka posredovalcem. Saj se ne gleda na to, kaka je služba, ali bode mogoče v njej obstati le štirinajst dni. Plačati se pa mora, če tudi morda le za en dan. Toda ne le po jedno krono, marveč veliko več se mora plačevati, ako hoče dotičnik dobiti „ boljšo “ službo. Dokazalo se je, da so nekatere natakarice plačale tudi po forintih, po desetakih in še več, za posredovanje službe. Razvidno je torej, da je za omogočenje splošnega posredovanja služb in dela v Ljubljani v resnici nujno potrebna javna posredovalnica. Krščanskosocialni delavci pečali so se vže davno z mislijo, ustanoviti tako posredovalnico. In tudi solnograški shod se je pečal pretečeno leto z vprašanjem, kako zasnovati ,splošno posredovalnico za delo v alpinskih deželah. Toda na shodu se ta misel v celoti radi velikih zaprek in pomislekov ni vsprejela. Pač pa se je izreklo, da krščanskosocijalna stranka skuša po raznih krajih osnovati lokalne posredovalnice v svojih društvih. Na to se je tudi v Ljubljani resno mislilo. Tudi naš magistratni komisar g. Podgoršek se je zavzel za stvar, jo študiral in deloval na to, da bi mestni magistrat sam nekaj tacega vstanovil. Ravno sedaj je magistrat razposlal raznim strankam vpraševalne pole, ali naj se taka posredovalnica zasnuje v Ljubljani ali ne. Naše mnenje in mnenje vsih resno mislečih delavcev je: da se zasnuje. Treba je samo pomisliti, kakšna naj bode v interesu delavcev. Posredovalnica naj posluje za deloiskalce brezplačno, zato, da se more vsakdo zavoda poslu-žiti in da ne bode pobirala zadnjih novcev delavcev, katere imajo isti komaj za hrano. Posredovalnica naj bode samostojni urad in naj nima nobene zveze s kakim drugim, posebno ne s policijskim uradom. Drugače bi ne dobila kmalu splošnega zaupanja pri deloiskalcih. Kot uradnik naj se nastavi kak bolj nadarjen in inteligenten delavec, ki bode iz lastnih skušenj dober svetovalec in posredovalec delavcem in delodajalcem. Kaka navadnega birokratičnega duha .napojena oseba bi tu ne bila na mestu. Posredovalnica naj ima vsaj dve čakalnici, v katerih morejo vsaj po dnevu ostati deloiskalci. Koliko mladih deklet je sedaj v nevarnosti, zaiti na kriva pota, ko se ob času, ko nimajo službe, potikajo po raznih delih mesta. Gredo „preganjat dolgi času v Tivoli ali kam drugam, kar gotovo ni na mestu. Vse to se lahko vsaj deloma odpravi, ako bi se za čakalce služb napravile čakalnice. Da pa ne bodo ljudje v čakalnicah brez vsega posla, naj se jim d& priložnost, da v čakalnicah pletejo nogovice, šivajo in popravljajo svoje in tudi drugih perilo i. t. d. S tem si kratijo čas in se varujejo raznih nepoštenih priložnosti. Tudi knjižnica bi ne bila odveč. Seveda bi bilo treba skrbeti tudi najodločneje za red, posebno v mora-ličnem oziru. Posredovalnica za delo sicer ne bode služila vsem strokam delavcev, ker tovarnarji vsled prevelikega navala delavcev ne bodo navezani na posredovalnico. Tudi imajo nekatere delavske stroke vže svoje strokovne posredovalnice. Vkljub temu je pa posredovalnica nujno potrebna za naše služništvo. Naš mestni magistrat, ki do sedaj v socijalnem smislu za delavski stan še ni nič storil, si bode z vstano-vitvijo javne posredovalnice stekel hvale pri delavcih. Delavci želimo, da bi se stvar uresničila in se tako vsaj nekoliko pomagalo onim, ki hočejo delati, pa dela nimajo. Repertoir slovenskega gledališča. Danes 12. t. m. se bo igrala izborna Moser-Schuntbanova veseloigra v 5 dejanjih „Vojna v miru". — V torek 15. in petek 18. t. m. se bo pela poljska slavna opera „Halka“. V nedeljo, 20. t. m. se bo igrala ob znižanih cenah opereta „Klarica na vojaških vajah". — V torek, 22. t. m. se bo igrala v slovenski literarni zgodovini znamenita burka s petjem „Veseli dan ali Matiček se ženi." To delo je po francoskem izvirniku za slovenske razmere korenito predelal Anton Linhart. Po drugi izdaji, ki je izšla 1. 1840., jo je za slovenski oder znova predelal in priredil F. G. — V četrtek, 24. t. m. se bo pela prvič v sezoni Verdijeva opera „Tra-viatta". Naslovna uloga jev rokah gospodičine M. Štastne. V občinskem svetu ljubljanskem je v torek naznanil župen Hribar, da je uprava južne železnice predložila 7. oktobra ministerstvu pro jekt za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani. — S plinovo družbo se bode sklenila pogodba, ki bode nudila mestu odškodnino, za dela, katera izvršuje plinova družba po ljubljanskih cestah. Doslej je smela plinova družba brez plačno kopati ceste in ovirati promet. — Nekateri prodajalci premoga so prosili, naj se odpravi plombovanje vreč. Prošnja se je odklonila, ker je obč. svet. Turk, kot prodajalec premoga izjavil, da je ta naprava za prodajalce in za stranke jako koristna. — Pri švicariji se je hotelo napraviti ledenico za 2800 gld. Dovolilo se je samo 2400 gld. — Izvoščekom se je dovolilo, da odslej ne pošiljajo več svojih voz na dolenjski kolodvor, ker so imeli s tem samo škodo. „Gasthaus zur Stadt Miinchen“. Gospod Karol Lenče, posestnik na Laverci, nam piše, da je lastnik te gostilne in da tam nahajajoči se gostilničar, ki pusti peti „Die Wacht am Rhein", ima izvrševanje obrta le na račun. Spremembo samonemškega napisa je g. Lenče zaukazal že v poletju, a odločeni mojster je delo zavlekel. Z veseljem in zadoščenjem pozdravljamo naznanilo, da je dobila gostilna že samoslovenski napis pod dobroznanim imenom ^Gostilna pri Lozarju". Miličeva tiskarna je spremenila napis. Sa-monemški napis je izginil, a ves upliv g. Dimnika ni zmogel, da bi dobila ta tiskarna.slo-venskega učiteljstva slovenski napis na prvo mesto, kar je jako žalostno. Za slovensko trgovino. Slovenski mecen g. Josip Gorup položil je pri ces. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani 30.000 gld. rente v ta namen, da se v spomin cesarjeve vladarske petdesetletnice napravijo štiri ustanove po 300;gld. za gojence slovenske narodnosti na trgovskih akademijah. Naj bi se začelo tudi misliti, kako bi se podržavili zasebni trgovski učni zavodi, v katerih se germanizuje z vso silo. Iz mokraškega tabora. „Rudeči prapor" naznanja: nGosp. Ljudevit Zadnik, krojač v Ljubljani, ni član nobene organizacije in tudi ne član jugoslovanske socijalnodemokratične stranke." Zadnik je bil najhujši mokraški kričač, ki je privoščil sebi to, kar je drugim obljuboval. O udeležbi Slovencev na pariški razstavi se je posvetovalo v soboto zvečer v dvorani ljubljanskega magistrata. Hrvatje in Čehi so dotično akcijo že davno pričeli. Skupni stroški, vštevši 10 dnevno bivanje v Parizu, so prora-čunjeni na 269 gld. Skoro izide oklic, ki bode vabil Slovence na to znamenito potovanje. V pripravljalni odbor so izvoljeni: župan Hribar, načelnik; ces. svetnik Murnik, namestnik; kanonik Sušnik, dr. Krisper, notar Plantan, odborniki. Veseli nas, da se je venderle upeljala ta velevažna ,akcija. Želimo, da bi se z delom ne odlašalo in ker bode to delo ogromno, da se odbor skoro pomnoži. Pri tem naj se nikar ne prezre našega obrtniškega stanu. Da se mesečni doneski prično pobirati, je zadnji čas. Za slovensko vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani se je oglasil obč. zastop v Kropi. Gorenjske občine naj bi posnemale vzgled vrlih Kroparjev, ker zaspanost, ki vlada v tem oziru po gorenjskih občinah, je res nečuvena. Gg. župniki in učitelji vzdramite zaspane občinske očete! — Slične peticije so odposlali tudi občinski odbori Šmihel in Stopiče na Dolenjskem, sv. Štefan pri Šmarju in Zagorje na Štajarskem. Ti občini ste zahtevali tudi slovenskonemške napise in ravno tako izklicevanje železniških postaj na Spodnjem Štajarskem. „Narodni Dom" v Ljubljani. Vrl narodnjak nam piše: V „Narodnem Domu" v Ljubljani začelo se je zopet gibati: peti, telovaditi, plesati i. t. d., ter je vsak večer, kakor tudi po dnevu napolnjen ljubljanskih in tujih gospodov gostov. Gospod J. Mayr jo je dobro ukrenil, da se mu je posrečilo prevzeti lepe dvorane za restavracijo in kavarno. Pričele so se tudi plesne vaje slov. trgovskih sotrudnikov, kateH se radi večkrat obrnejo v restavracijo ali kavarno „Narodnega Doma". Dne 30. pr. m. sem po končanih plesnih vajah peljal več gospic v kavarno v prvem nadstropju, ter zahteval postrežbe, na kar se mi je odgovorilo tako le: „Ich versteh’ nicht slo- venisch". A tako! Čudno se je zdelo meni in gospicam narodnjakinjam, da smo v „Narodnem Domu" v Ljubljani na slovensko zahtevo dobili odgovor „po deutsch". Jaz sem na to odpovedal naročbo in odstranili smo se. Ali ste častiti ljubljanski gospodje se pogodili z g. J. Mayr-jem za nemško postrežbo v „Narodnem Domu" ? Prvi Blovenski parobrod za prekmorske vožnje je bil spuščen danes teden v morje v Lloydovem arsenalu v Trstu s primerno slovesnostjo. Ime mu je „Triglav“. Lastniki so mu g. Kornelij Gorup iz Trsta in drugi. Parobrod je zgrajen po najmodernejšem sistemu za tovorne parobrode ter drži 1300 tonelat. Bodi mu sreča mila! Premog so nekateri prodajalci premoga v Ljubljani pričeli prodajati po 45 kr. Kartel prodajalcev se je popolnoma izjalovil, za kar je občinstvo gotovo hvaležno obč. svetniku Jož. Turku, ki je v tej zadevi pokazal, da ima srce na pravem mestu. Sestanek primorskih učiteljev je bil pre teklo sredo v Trstu. Razpravljali so o žalostnem svojem položaju. Ob cesarjevem jubileju odpošljejo deputacijo z adreso. Italijani se sestanka niso udeležili. Iz Zagorja ob Savi. 251etnico dobrega duhovnega pastirovanja v Zagorji je obhajal naš g. župnik J. Gros. V predvečer so se zbrali mnogi kršč. socijalci v krasno razsvetljenem „Dom-u“, kjer je govoril v imenu delavske družbe neustrašeni g. Koder, povdarjoč, da se je pričela ravno v tej dobi bujno razcvitati brezverska in nad vse pogubna socijalna demokracija, ki je pa dobila za vse slučaje pripravljeno nasprotnico katol. delav. družbo, koje predsednik je g. jubilant, ki jej bodi tudi v prihodnje pomočnik in vstrajen voditelj. Na dan 251etnice so se zbrali razven jednega vsi še živi njegovi duhovni pomočniki, ki so mu poklonili krasen misale, kojega je rabil precej pri sv. daritvi, ki jo je opravil za vse svoje žive in mrtve župljane in kaplane. Na to so opravili vsi zbrani duhovniki mrtvaško opravilo za tri tu umrle gospode. — Da je g. župnik svoje bivše duhovne pomočnike preveselim srcem vsprejel in pogostil, je umevno samo ob sebi. Brezhrupna 25letnica ostane g. župniku gotovo v ljubem spominu. Celjski nemški godbi, znani po svojem velenemškem mišljenju preti katastrofa. Vodstvo je plače znižalo na 20 oz. 15 gld. Godci bodo pri tem težko vstrajali, Jeden godec se je te dni obesil. S Stajarskega se nam poroča : Zadnjo nedeljo je priredilo delavsko politično društvo celjsko „Naprej" javni shod v ^Narodnem Domu". Bili so spodnji prostori vsi napolnjeni z vrlimi delavci celjskimi in okoliškimi. G. poslanec 5. kurije Žičkar nam je poročal o drž. zboru. On je pač najpridnejši poslanec štajarski; že črez 20krat je poročal svojim volilcem po raznih krajih. Izrekla se mu je soglasno zaupnica. Delavci bi bili pač še vse bolj zadovoljni, če bi bil tudi kaj izpregovoril o njih posebnih težnjah. Naj bi toliko delavni gospod tega nikjer ne opustil! Za tem je g. J. M. Kržišnik bičal in smešil v veliko veselost vsem, kako se je židovski socijalizem razvil in kako bedasti so njegovi nazori; dokazal je, da mokraštvo ne misli, da, niti mogoče mu ni, da bi delavcem pomagalo, saj mu branijo že njegova načela sama. Govor je bil precej težkoumevne modro-slovske vsebine, vender ga je ljudstvo lehko umelo, kar je kazalo burno pritrjevanje, bilo je namreč vse poljudno razloženo. G. Hrašovec je pa govoril potem o naših narodnostnih zahtevah. Slišali smo ga nekateri še le prvikrat, a želja je splošna, da naj bi se tudi on blagovolil pridružiti malej skupini govornikov, ki bude naš narod — govori namreč izvrstno. Stavilo se je več resolucij: za nadsodišče in vseučilišče in drugih o socijalnih in narodnih ozirih. Zelena Štajarska se krepko giblje zadnji čas! Županstvo v Trojanah nam piše, da je občinski odbor občine Trojane v svoji seji dne 3. t. m. soglasno sklenil, da se v spomin cesarjeve jubilejne slavnosti nakupi spominskih jubilejnih knjižic in podob vladarjevih, s katerimi naj se obdari šolska mladež v št. Gotardu in Čemšeniku, nadalje, da smatra ustanovitev vseučilišča in c. kr. nadsodišča v Ljubljani kot nujni potrebi slovenskega naroda in je v tem smislu sestavljeni prošnji odposlal državnemu zboru. — Naj bi tudi ostale občine tako odločno stale na braniku za naše pravice. Drobne novice. Deželno sodišče v Trstu je potrdilo obsodbo, s katero je dobil občinski svetnik Spadoni radi razžaljenja g. Ivana Nabergoja 50 gld. globe oziroma 10 dnij zapora. — Trirazredna nemška šola v Brežicah ima 101 učenca, jednorazredna slovenska šola v Kapeli pri Brežicah pa 322 otrok. Čudne razmere! — Iz kaznilnice v Kopru so danes teden pobegnili trije kaznjenci. — .Potres so čutili v torek zvečer v Trstu in v raznih primorskih krajih. V Dalmaciji se je potreslo precej močno. — Prizivna deželna komisija za odmerjenje osebne dohodarine zboruje te dni v Ljubljani. — Po-stojino je obiskalo letos 2316 tujcev. — Schul-vereinsko šolo so otvorili v slovenski Slatini. Pri otvorjenji je igrala slovenska šmarska godba. Slava! Šolo obiskujejo samo 3 nemški otroci, ostali so Slovenci. — V Tacnu pod Šmarno goro sta se v nedeljo ponesrečila dva kmetska dečaka pri streljanju z možnarji. Vžigala sta možnarje z žvepljenkami. Zvečer so se fantje krvavo stepli. — Znani zidarski mojster Jernej Burija iz Zasip pri Bledu je padel v Beli Peči pri polaganju tramov raz tovarniškega zida tako nesrečno z glavo na tla, da je takoj mrtev obležal. — Na Igu so osnovali novo gospodarsko društvo. — V Celovcu so nemški kulturonosci s kamenjem napadli knezoškofijsko palačo, ker je prebival v njej kot gost knezoškof dr. Jeglič. — V Robu se snuje hranilnica in posojilnica za občino Trojane. — Na Višarjah je bilo letos 18,400 vernikov obhajanih. V turi-stovski knjigi je upisanih 46 Čehov, — V Rajhen- burgu bodo 20. t. m. slovesno odkrili cesarjev spomenik. — Danes teden je v Mariboru gorelo na dveh krajih. — V Jakličevi pivovarni v Kočevju so tatovi ukradli za 3000 gld. vrednostnih papirjev. — Godba domačega pešpolka št. 17. je dobila novega kapelnika g. I. Hurka. — Narodna šola v Velikovcu šteje letos 150 otrok. Lani jih je bilo 120. Neprijetno iznenadenje. Na tržaški pošti je prinesel te dni priprost človek zavitek, ki ni bil po predpisih zavit. Uradnik ga ni hotel sprejeti. Priprosti človek ni vedel, kako popraviti zavitek, zato se je oglasil neki gospod, naj mu to pokaže uradnik. Uradnik je pričel mrmrati in postal prav neuljuden. Dejal je, da to ni njegova dolžnost in če komu njegovo ravnanje ni všeč, naj se pritoži pri višjem ravnatelju. Nepoznani gospod je uradnika nekaj časa poslušal, potem pa mu je pokazal svojo vizitnico rekoč: »Jaz nimam časa sedaj, da bi se mudil z višjim ravnateljem; prosim pa, da bi šli Vi k njemu s to mojo vizitnico in recite mu, da sem jaz ukazal, naj on pride (to je višji ravnatelj) poučit dotičnega priprostega človeka, kako naj napravi zavitek, katerega ima potem oddati na pošto"! To je uradnik debelo pogledal! Na vizitki je stalo ime avstrijskega nadvojvode Sal-vatorja! Iz Doba se nam piše: Kedarkoli grem skozi Dob ter se ozrem na nemški napis: Johann Blatnik, Satler — vselej me popade jeza in zlovolja. V čisto slovenski vasi ima slovenski obrtnik samonemški napis, ko gotovo niti dvojezičnega ne potrebuje. Čemu neki? Kadoveden sem, komu na ljubo ima nemški napis. Koliko neki ima nemških, res nemških odjemalcev ? Proč s to spako! Slovenski obrtnik! na dan s slovensko barvo, ako imaš še narodnega čuta v sebi. Ne sramuj se slovenskega svojega imena! Društva. Martinov večer priredi jutri »Slovenska kršč. soc. zveza1' v Ljubljani v veliki dvorani »Katoliškega Doma*. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Zabavo oskrbita »Slov. katol. pevsko društvo »Zvon" in »Zvezin tamburaški zbor." Vstop prost. ..Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v spomin na Nje veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, v nedeljo, dne 20. novembra 1898 v »So-kolovi" dvorani »Narodnega Doma" I. redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gdč. Mafenka Stropnicka, sopran; gdč. Wanda Radkiewicz, alt; Fran Pacal, član dvorne opere, tenor; gosp. Aleksander Nosalie\vicz, operni pevec z Dunaja, bas; pevski zbor »Gl. Matice", orkester »Gl. Matice" in oddelek sl. godbe c. in kr. pešpolka Leop. II. kralj Belgijcev št. 27. Vspored: 1.) Ludwig von Beethoven: »Ža-lobna koračnica" iz simfonije št. 3 Es-dur (Eroica). 2.) W. Amad. Mozart. „Requiem" za soli, zbor in orkester. Začetek ob 5. uri, konec ob ya7. uri. Cene: Sedeži 1. do III. vrste ž, 2 gld., IV. do VII. a 1 gld. 50 kr., od VIII. vrste naprej in na galeriji 1 gld. Stojišča a 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice po 30 kr. Ustanovni shod „Naše straže" se bo vršil v torek 15, t. m. ob 6. uri zvečer in ne kakor se je poročalo začetkoma ob 8. uri v »Katol. Domu". Za „Našo Stražo" nam je poslal č. g. ka-pelan Alojzij Kokalj pri sv. Juriju ob Taboru na Štajarskem znesek 5 gld., katerega so plačali pristopivši udje: Gg. Mihael Plešnik, Vinko Gršak, Fr. Zdolšek, Fr. Škrjanec, župniki braslovške dekanije. Anton Slatinšek, župnik v pokoju, g. Jožef Atteneder, župnik na Polzeli, Jožef Gunčer, kapelan v Žalcu, Karol Kumer, kapelan v Konjicah, Kranjc Jakob in Kokalj Alojzij, kapelana braslovške dekanije. — Danes je nam poslalo udnino vseh 26 slovenskih bogoslovcev celovških izražujoč željo, da bi se tudi v bogoslovcih druzih semenišč pokazala narodna zavest s tem, da pristopijo in corpore k »Straži". Imena priobčimo prihodnjič. Za družbo sv. Cirila in Metoda nam je poslal č. g. Ivan Baloh, kapelan v Kostanjevici, nabranih 2 gld. 21 kr. Zabavni večer priredi danes zvečer ob 8. uri »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" v Ljubljani v gostilni »Pri črnem medvedu" na Rimski cesti. Znanstveno-leposlovni klub akad. tehn. društva „Triglav“ v Gradci imel je minoli torek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svojo prvo redno sejo pod rediteljstvom modroslovca Davorina Majcena. Reditelj je s kratkim, a iskrenim ogovorom otvoril sejo, s katero se iz nova prične delovanje klubovo v tem tečaju. Na vsporedu sta bili dve berili. Gosp. kand. prof. I. Osvald podal nam je temeljito in pregledno modroslovno študijo v »Indeterminizmu in determinizmu". Gosp. pravnik F. Miiller pa nam je v dobro pogojeni humoreski naslikal: »Kako se je gospod Strohrigl kuge rešil". Zdravi piščev humor vzbudil je mnogo neprisiljenega smehu mej poslušalci. Pri slučajnostih je bil na razgovoru novi klubov opravilnik. Občni zbor sloven. zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani vršil se je dne 9. oktobra po naznanjenem vsporedu. Udeležilo se ga je 46 članov. Predsednik gosp. Miha Srakar otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter povdarja v nadaljnem govoru potrebo tega društva, ko-jega naloga je, skrbeti za to, da se člani mej-sebojno spoznavajo, strokovno izobražujejo ter gojijo slovansko pesem. V ta namen ustanovila se je risarska šola, kojo je marljivo in vspešno vodil g. Fran Pust; g. kapelnik Hilarij Benišek pa je po svojem neutrudljivem prizadevanju izuril člane pevce tako, da lahko povsod brez skrbi nastopijo. To se je pokazalo pri veselici dne 26. septembra 1897. v »Narodnem domu“, nadalje pri letošnji spomladanski veselici, prirejeni v korist strokovne šole, posebno pa še o priliki blagoslovljenja krasne društvene zastave, ki se je na uprav sijajen način vršila dne 4. septembra t. 1. Dne 8. septembra t. 1. udeležilo se je društvo z zastavo tudi slavnosti blagoslovljenja zastave pevskega in tamburaškega društva »Zvon" v Šmartnem pri Litiji. — Društvo imelo je v pretečenem letu 192 rednih in 71 podpornih članov; kot ustanovnik pristopil je gosp. Filip Supančič. Pevski zbor štel je 35 članov. Predsednik spominja se tudi dveh med letom umrlih članov, enega rednega in enega podpornega; v znak žalovanja dvignejo se navzoči raz sedežev. — Blagajnik poroča, da je imelo društvo v pretečenem letu 2408 gld. 67 kr. dohodkov in 2220 gld. 67 kr. stroškov, tako, da ima gotovine 188 gld. če se prišteje še vrednost inventarja, ima društvo 1532 gld. 90 kr. premoženja. Zastava stala je 990 gld. 90 kr., pohištvo 354 gld., za društvene postore, razsvetljavo in šolske potrebščine pa se je izdalo 750 gld. Ostala svota 125 gld. 77 kr. porabila se je za tiskovine in razne druge potrebščine. — V odbor bili so konečno izvoljeni: gg. Fran Makorati, predsednikom, Miha Srakar, podpredsednikom, Hinko Magister, blagajnikom, Josip Cilenšek, tajnikom, Fran Pust, njegovim namestnikom, Anton Gutnik, predsednikom pevskega zbora, Fran Mozetič, Fran Pregelj, Ernest Noth, Anton Jev nikar, Fran Mekine, Anton Jenko, Ivan Jager in Fran Zakotnik, odbornikom; namestnikom pa: gg. Josip Anžič, Ivan Pregelj, Anton Pregelj in Anton Merlak. Nadalje sta bila izvoljena gg. Fran Valla in Anton Steiner, računskim pregledovalcem. Vabilo na Martinov večer celjskega pevskega društva, kateri bode v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem slavne slovenske celjske godbe pod vodstvom gosp. A. Munda. Shod priredi dne 20. t. m. »Katoliško pol, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v Blacih pri blaškem jezeru. Zdravniška zbornica kranjska je sklenila vsako leto v spomin 50letnice vladanja cesarja Frana Josipa podeliti primerno svoto potrebnim svojim članom. Za letos se je določila svota 200 gld. Občinstvo se prosi, naj nikar več ne objavlja zahval zdravnikom za vspešno zdravljenje, ker spravi dotičnega zdravnika v konflikt z določili zbornice, čeprav imajo take zahvale morda dober namen. Razne stvari. Proti Lucheniju, morilcu naše cesarice, se je pričela obravnava v Genfu, dne 10. t. m. Pred sodiščem se je obnašal jako veselo in ko je drž. pravnik opisoval njegovo zverinsko veselje nad groznim zlodejstvom, dejal je Lucheni: »Prav ima". Izpovedal je, da je nameraval umoriti vojvodo Orleanskega in bi naše cesarice ne umoril, če bi imel tedaj v žepu 50 frankov. Peljal bi se v Italijo in ondi zabodel italijanskega kralja. To bodo sedaj že drugi storili, če bi on mogel, storil bi zločin še jedenkrat. Luchenija so obsodili v dosmrtno ječo. Po obsodbi je zaupil: »Živela anarhija! Smrt aristokraciji!" Poostreno mu bode s tem, da bode 6 mesecev zaprt v celici šest metrov pod zemljo. Ležal bode na slami, dva dneva bode dobil samo suh kruh in vodo, in dva dneva navadno jetniško hrano. Za spremembo mu določijo čez nekaj časa delo v delalnici, potem se pa zopet z nova začne poostrena kazen, Umrla je velika vojvodinja Marija Antonija Toskanska v 84. letu svoje starosti. Bila je mati Ivana Ortha, nadvojvode Ivana. „Obzorov“ urednik prof. Josip Pasarič je bil te dni obsojen na 6 mesecev zapora, ker je „0bzor“ vladnemu slugi in načelniku čistih pra-vašev dr. Franku povedal nekaj gorkih. Dva nova slovanska učna zavoda. Iz Dunaja se poroča, da državni proračun za 1. 1899. določa prvi donesek za ustanovitev hrvatske gimnazije v Parizu in prvi obrok 100.000 gld. za ustanovitev češke tehnike na Moravskem. Epidemija na praški porodnišnici. Na kliniki za porode je umrlo 20 žensk na epidemični bolezni (Tetanus,) Tudi prvi asistent je umrl. Vrše se stroge preiskave. Tudi bolezen tetanus provzroči neki bacil. Tunel pod morjem. Francozi nameravajo zvezati s podmorskim tunelom Evropo in Afriko. Tunel bi držal od Gibraltarja 41 km na ono stran do Algiriji. Delo bi trajalo 7 let in bi stalo 2500 fr. za meter. Dreyfussova afera stane z agitacijo vred 37 milijonov frankov. Naše plemstvo. Mobilni kapital je na vrhuncu svoje moči, zatorej kažejo njega zastopniki konservativna načela in razloček med veleposestniki in velekapitalisti vedno bolj gineva. Postala sta oba jeden faktor, ki teži po istem cilju, — nadvladi v državi, nadvladi nad srednjim stanom. Zanimivo je, kako je plemstvo za stopano v modernih akcijskih družbah. V Avstriji štejemo 22 važnejših tacih akcijskih podjetij. Samo v teh se nahaja 10 knezov, 52 grofov, 61 baronov, in 168 vitezov ki zavzemajo mesto upravnih svetnikov. V vseh denarnih, bančnih in prometnih družbah sta pa 502 plemenita upravna svetnika in sicer: 11 knezov, 107 grofov, 106 baronov, 178 vitezov. Pa tudi v državni upravi se plemstvo vedno bolj šopiri. Bili so časi, ko je dobil vsak plemič svojo graščinico. Živeli so grajščaki dobro. A dandanes je drugače; živeti pa morajo vender »njih stanu pri* merno". Kako jim pomagati? Vlada ima veliko služb na razpolago in te službe so se začele oddajati le »plemičem", seveda v prvi YF§tj višjim, tako da je med 190. uradniki prvih & činovnih razredov nad 40 grofov in baronov. Kako je pa v posameznih kronovinah, si lahko vsak misli, če pregleda, koliko plemičev je pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Kakor pri nas, tako je tudi drugod. Da tu kdo z mladeniško eleganco preskoči svoje prednike, ni nič posebnega. Ni čudo, če se tedaj meščanski stan tem krogom vedno bolj odtujuje. Židovstvo polastilo se je plemstva, ga zapletlo v razna podjetja, ga v duhu časa modernizovalo. Napoleon 1. je svoje dni izrekel besede, da vlada Avstrijo 40 rodbin. Radovedni smo, koliko teh plemenitih rodbin ne vleče z Ijidi skupnega dobička pri raznih »modernih podjetjih" Tisoč odlikovanj podeli cesar baje dne 2, decembra o priliki svojega vladarskega jubi- leja. Grof Thun postun^ menda knez. Tudi po I ki je sedaj samo nemška, mnogojezični. Tedaj Slovenskem utripa mnogo src po odlikovanju. Dnevnik „Czas“, glasilo poljskega kluba, je slavil svojo 50letnico. Najnovejše vesti. Slovenska šola v Gorici. To vprašanje je baje upravno sodišče rešilo po volji Italijanov. Slovenci bodo morali pošiljati svoje otroke v Podturen. Natančnih vesti slovenski listi nimajo, kar je jake obžalovati. „Soča“ t-e nadeja, da veselje Lahov ne bode popolno. Dal Bog! Goriški magistrat je politično društvo „Slogo“ obhodil na globo 100 kron, ker za svoje novo šolsko poslopje ni izposlovalo prej prebi-vatnega dovoljenja, predno jo je otvorilo. Potrjen zakon. Cesar je potrdil v dež. zboru kranjskem sklenjeni zakon, s katerim so se za kmetske občine uvedle direktne volitve v deželni zbor. Poslanec grof Ervin Auersperg je odložil svoj mandat za deželni zbor kranjski. Mednarodno učiteljsko društvo so osnovali učitelji za Goriško in Gradiščansko. Umrl je mestni stražniški vodja v Ljub Ijani g. Ivan Ižanc. V Galiciji je izjemno stanje odpravljeno zopet v 15 okrajih. V osmih okrajih še obstoji. V Beyrutu je policija prišla na sled anarhistom, ki so nameravali usmrtiti nemškega cesarja. Dunaj 12. novembra. (Telefonično poročilo). Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je popolnoma končal svoje delo in nespremenjene sprejel vladne predloge. Pododsek za bančne in valutne zadeve je večji del predlog že rešil. Namestniško vprašanje v Gradcu reši se šele koncem novembra. Sedajni namestnik marki Bacquechem ima še izvršiti zaprisežbo župana dr. Grafa, kojega potrditev je prišla v Gradec. Pri tej priliki bode namestnik spregovoril resen opomin do župana in občinskega sveta. Elksekutivni komit6 desnice imel je včeraj sejo, v kateri se je posvetoval o nadaljnem postopanju desnice glede nagodbenih predlog. Pri tej priliki se je razpravljalo tudi o nasvetu posl. Berk s-a radi znižanja cene soli in dognalo je, da bode v tem oziru, dogovorno z ogersko vlado potom olajšanja transporta in po-množenja prodajalnih mest skušalo doseči ugod-nejo ceno in na ta način ustreči interesom kmetskega prebivalstva. V pododseku za banko ih valuto izjavil je vladni zastopnik, da se bodejo od 1. januvarija 1899 dalje izdajali bankovci, ki bodejo na strani, namesto samonemškega teksta, pride odslej nemški, češki, poljski, slovenski, italijanski tekst itd. Ta izjava vladnega zastopnika se je vsprejela v zapisnik. Poslano. Odgovarjaje na nekako oceno moje bro šure v „Slov. Narodu" št, 255, moram gosp. spisatelju priznati, da ista res ni namenjena v pospeševanje strokovnjaških experimentov, tem več le koristiti davkoplačevalcem, kateri so tukaj v prvi vrsti interesovani Pritrdim mu tudi, da mi navedeni trije gg. inžeDirji, kot ocenjevalci obeh načrtov, v resnici ne imponujejo, ker imajo po mojem, sicer nemerodajnem mnenju, premalo r e el ne podlage glede vodovodnih naprav; zakaj bi bil toraj ravno kranjski vodovod njih „Versuchs-kaninchen?11 Želel bi tudi poznati tisto „zdravstveno oblast", ki se o vodi, ki je še globoko pod zemljo, točno izreče. Do sedaj mi je znana samo analiza g. prof Belarja, ki je vodo mojega vodnjaka analizoval in sem vsled tega prepričan, da je v istini dobra — ter da se jednake vode v Kranjski okolici ne manjka. Opiram se jaz torej na nekaj gotovega, reelnega, mej tem, ko je izrek Vaše »zdravstvene oblasti“ le hipoteza na distanco nekaj metrov pod zemljo. Glede zagotovljene predpravice vodnih sil, ki so se baje hotele rabiti za ljublj. elektrarno, oporekati moram dopisniku, da je to očitna laž, da bi si bil jaz zagotovil kako predkupno pra vico, pač pa sem se zavzemal za prodajo vodnih sil šele potem, ko sem bil od dotičnih posestnikov naprošen, to prodajo prevzeti in sicer radi tega, ker se jih je takrat — kakor sedaj mlinarje ob Kokri — plašilo s expropriacijo. Drzno je torej očitanje, da je moj načrt od delniške družbe, ki je likvidirala, ki torej ne obstoji več, spekulacija. V občinskem odboru ti?di ne sedim, torej nimam nikakega vpliva na oddajo dela — povejte mi torej, kako 6i se mi tu sebičnost izplačala?! Pa vzemite si poprej na tisti odgovor strokovnjaški patent, ker ta vam bode donašal več, kakor tako bridki dopisi — kot zgoraj omenjeni. V Kranju, 10. novembra 1898. Tomo Pavšlar. Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Razpošiljatev se je nekoliko zavlekla zaradi raznih za- prek, ki se navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo »Naš cesar« zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da bode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljubljenega, toliko skušanega cesarja! Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. somboteljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po rje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da udje sedaj knjige čim preje dobe v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Rudite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja! V Celovcu, dne 8. novembra 1898. Odbor. Dvoje lepih stanovanj. V pred dvemi leti novo zgrajeni biši na »Karlovški cesti" štev. 24. oddati je dvoje lepih stanovanj z dvema sobama in vsemi pritiklinami, takoj ali pa s prvim svečanom. Več se poizve ravno tam I. nadstr. desno. 100 (3—1) Kuharico išče 99 (3—1) župnik na Dolenjskem. Več iz prijaznosti pove upravništvo „Slo-venskega Lista". Alojzij Večaj, pečarski mojster y Ljubljani, Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih pečij iz glina te snovi od najpriprostejšii/ do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi. Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za VBe svoje izdelke jedno leto. jgjj = Cene nizke. 8 (52-26) te& IM 10°|0 ceneje kakor drugod! o U| (3 O \x (I) s 'V* H 0) 'M O I* ‘ff a O 'M 0) £ 45 O Zimsko blago je že došlo in se dobiva do kolikor mogoče nizkih cenah aamo v modni trgovini Maksa Armiča Sv. Petra cesta št. 2. Zimske srajce za turiste. — Jopiči za dame in gospode. Aubice, čepice, jopice, vse iz volne za otroke Fine bele in rudeče vrhne jopice iz volne za otroke. Nogovice za gospode od zž, 25, 35 do 8o kr. Nogovice za dame in otroke od 24, ;t0, 35, 45 kr. do I gld. Fine rokavice za dame in otroke v škotskih barvah od 25, 35, 45 do 75 kr. Fine rokavice za gospode od 45. 65, 70, 80 kr. do 1 gld. 20 kr. Glape rokavice za gospode iz dobrega usnja podložene po 1 gld. ib kr Sali za dame (Shavvl) za zimo od 66 kr. vseh cen do < gld. Copatke za dom za dame, gospode in otroke. Pristne ruske ga los e za dame, gospode in otroke. Cf Dobijo se pa tudi sledeče stvari po jako nizkih cenah. Zavratnice dolge barvane od 16, 30, 35, 45, 50, 75 kr. do 1 gld. 50 kr., črne od 28 do 7.j kr., fine kratke barvane od i(), 30, 35, 38 do 75 kr. Zavratnice kratke črne za stoječi ovratnik od 22, 30, 45 do 80 kr., za ležeči ovratnik od 15, 18, 20, 25 do 50 kr Zavratnice barvaue in črne za nove stoječe-ležeče ovratnike od 45 do 70 kr. Samopletke (samozaveznice) od 22, 35, 48, 60, 70, 80 kr. do 1 gld., za krakte ovratnike vezati od 80 kr. do 1 gld., samozaveznice iLavaličres) od 35. 45, 55, 60, 75 do 85 kr. Zavratnice za dame najnovejše in fine od 45 do 65 kr Najelegantnejše fa9one ovratnikov za gospode in ovratnikov za dame. Najelegantnejše fa^one manšetov za gospode. Elegantne fine srajce, bele ali barvane s svilnatimi prsi Predsrajčniki, beli in barveni vseh vrst. — Gumbe za srajce in manšete. Životniki in moderci raznovrstnih cen in najboljših krov. Predpasniki barveni in črni za dame in otroke. Posamentarijske kitice, zavijavke in garniture, fina Švicarska vezenina od 19 do 70 kr., v kosu izdatno ceneje. 92 (G — 2) ££ ■^ % S ff. Moczyja ustna voda steklenic^ 50 kr. Moczjja prašek-zobe škatljica 30 kr. kakor tudi vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstve, homeopatična zdravila, medicinska mila parfumerije itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani 27 (12 — 11) 1 e k n r u i š l> e t v r* dl k e : Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt, Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem. fcjp Pošiljate v z obratno pošto. I IM Telefon št. 90 Telefon št 90 ||| g — — JjJg % Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da st-m dobil ^ | genera no zastopstvo ® j meščanske pivovarne v Plznu j ? -ustuiiijvljcne 1. lSS-AJi. 2® za Kranjsko, Spodnje Štajarsko, Reko, Opatijo ^ Iko, Lovrano i. t. d. ter da bodo točili ! originalno Plznsko pivo! iz te pivovarne, ki je najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto, naslednji gospodje: Bilina & Kasch, „Pri Roži", L. Fantini, Gradišče Gr Frohlich, „Pri slonu“, Karol Koisser, »Pri Maliču", Ivan Mayr, »Narodni Dom", «KS=* v steklenicah ga bodo prodajali gg.: M. Avanzo, Wolfoye ulice. Ivan Buzzolini, Špitalske ulice, M. Umbergar, Židovske ulice. Fr. Kraped, »Narodna kavarna". Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih vzprejemam v svoji pisarni v Šelenburgovih ulicah št. 1. Z velespoštovanjem 97 (10—3) Ivan Gorup generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznn ustanovljene 1. 1842. 053?* Naročila z dežele izvršujem točno. “55* tm priporoča J. Blasnikova tiskarna. vin* i »»Kletarsko društvo v Ormoži“, vpisana zadruga z omo jeno zavezo, naznanja, da ima letošnjega Yina prek 600 hektolitrov iz najimenitnejših vrhov ormoških goric na prodajo. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri gosp. načelniku Francu Hanželiču na Hardeku, ali pri blagajniku g. Alojziju Miklu v Ormoži; ondi se tudi na pismena vprašanja odgovarja. 102 (2-2) Krojaška tvrdka v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27