Novi šopki
Vida. 1.
Rano vstanem, k oknu stopim, V drugo se oziram stran : Ljubici na okno gledam, Predno še napoči dan.
Teško čakam, teško čakam, Da se okence odpre. „Vstani, vstani, solnce moje, Vstani, ljubljeno dekle !
Iz tvojih očkov šviga Preziranje in srd. Kogar pogledaš ž njimi, Obsojen je na smrt.
Obsojen jaz sem tudi, Srce mi te oči Zadele so, da revno Umira, krvavi.
Hodijo ljudje pod oknom. Šepetajo si ljudje : ,,Davno že je solnce vstalo. Pa na delo še ne gre !"
„„Solnce ni, ljudje, še vstalo, Slep je, kdor to govori. Le .poglejte, le poglejte. Okno še odprto ni !""
Vso srečo vse veselje Mi vzel je pogled tvoj. Jetnik, vkovan v okove, ¦ Se vijem pred teboj.
Obešen naj, predraga. Umrem ubogi črv. Obešen, ako krasna. Bo tvoja kita vrv !
Kazimir pl. Kadič.     ,