Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , . . dvakrat . . 14 „ . . . trikrat . . 12 . za padaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Ža reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubijani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 10.avgusta 1917.
VABILO
na
Zaveze avstrijskega lognl. učiteljstva,
ki se vrši
v ponedeljek, dne 3. sept. 1917,
v uradnem prostoru Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica 6/1.
VZPORED:
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročila funkcionarjev.
3.	Naš položaj.
4.	Predlogi društvenikov.
Seja se začne ob 10. dopoldan. Debata o poročilih in predlogih ter sklepanje o njih se vrši popoldan od 3. naprej.
Vodstvo Zaveze želi, da se te seje udeleže s posvetovalno pravico tudi člani Zaveze, ki niso v upravnem odboru, da bodo na ta način na seji zastopana po možnosti vsa Zavezina društva.
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 23. julija 1917.
Predsednik :
L. Jelene.
Tajnik :
Vil. Rus.
Alternativa: Individualizem ali socializem — nasilje ali avtonomija?
Veliki preobrati, ki so na obzorju, postavljajo tudi nas pred novo stališče in provzročajo neobhodno revizijo in razširjenje naših programov v samem temelju naših načel, stopajo pred nas sigurno, kakor tudi mogočno pod vplivom svetov-
nega preobrata idej in temeljev družbe, ki jih podira in postavlja nove — svetovna vojna.
To, kar je dosedaj vidno z vso gotovostjo, a brez nasilnega hrupa prodiralo in se razvijalo med maso človeštva — socialna in nacionalna ideja — stopa sedaj z vso svojo elementarno silo na dan pred nas in zahteva brezpogojne klonitve velikim idejam. Prelita kri hoče zadoščenja, in socialna in nacionalna pravičnost sta edina temelja, ki nam jo zagotovita! Vse to bi nam mogel prinesti tudi miren, a dolgoleten razvoj — ali pa tudi ne; hitreje bi nam mogla prinesti to revolucija, a prinaša nam pot,'po kateri smo najmanj mislili, da pride — vojna. Kot učitelji smemo in moremo biti le v skrajnosti pristaši revolucije in še manj vojne!
Slovensko učiteljstvo mirno gleda na prodirajoče nove zmagovalne ideje in jih pozdravlja kot zaželjene znake nove dobe! Novi preokreti družbe se bolj krijejo z našim stremljenjem, kakor so se krili dosedaj z našimi potmi, po katerih je bilo bolj prisiljeno, kakor prepričano hoditi učiteljstvo. Mesto učiteljsta že davno ni bilo več med načeli, za katerih praporom je hodilo; njega notranje prepričanje se že davno ni ne v mislih in ne v delu skladalo s temi načeli; po svojem poklicu že so stremljenja druga, pota in delo je paralelno s proletariatom in tudi smoter je isti. Mesto učiteljstvu je bilo davno že med proletariatom!
Njegov smoter je šola', odgovarjajoča socialnemu razvijanju človeštva, in potom nje preustroj družbe v socialistiškem duhu na podlagi modernih nazorov vede; njegov boj je odgovarjajoče zadostno gmotno stanje, ki mu naj ga da nova družba. To, kar mu ni mogla dati in mu ni pripoznala na dosedanjih temeljih zasnovana ta in druga družba,mu najpripozna nova družba na podlagi načela socialne pravičnosti in eksistenčnega prava, odgovarjajočega važnosti socialnega dela in socialni stopnji učiteljstva. — Duševno delo in telesno delo se združujeta v pojmu — proletariat, v kateri pojm sodi že po svoji naravi tudi učiteljstvo; evolucijski preobrat družbe potom šole, ki vodi do revolucije nazorov in revolucijski preobrat družbe potom bojev za obstanek proti izkoriščajočemu kapitalizmu so le različna pota k istim smotrom.
Individualizem se mora umakniti socializmu: plod prvega — liberalna načela — ki so vladala v preteklosti, so bila le prehodna doba v vzgoji človeštva, ki se morajo umakniti zinagujočim načelom socializma ; aristokracija mora priznati vodilno silo premoči — demokratizmu. Kdor noče — pade!
Načelo razvoja nam je potrdila tudi sedanja vojna: nič ni stalnega, vse se razvija in je dobro le toliko časa, dokler se ne preživi, potem je novo dobro toliko časa, da v razvoju ne propade.
Zmaguje pa danes tudi z vso silo ideja demokratizma. Demokratizem je rodil boj proti nadvladi, izkoriščanju in zatiranju; zato mora odpasti tudi nadvlada narodov in postaviti namesto nje avtonomijo. Ce je boj za nadvlado med narodi le tekmovanje med kapitalisti, je boj za avtonomijo in proti izkoriščanju tudi boj proti kapitalizmu in hkrati boj za obče socialno pravo. Demokratizem postavlja temelje nacionalni avtonomiji, in pravilo pouka v materinščini se ne ukloni več umetno zasnovani premoči in raznarodovanju; demokratizem zahteva odpravo vladajočih slojev in odpravo vladajočih narodov.
Dosedanja družba se mora razbiti, ker je bila krivična tem načelom — ker bodočnost mora biti zasnovana na ravno-pravnosti vseh članov družbe in sporazumu narodov.
V smeri teh dveh temeljnih načel imamo v bodoče obrniti pota učiteljstva, če hočemo korakati z duhom časa. Realizacija prve smeri bo imela op*aviti z večimi ovirami in predsodki, kakor realizacija druge smeri. Vendar smo prepričani, da bo pod ugodno formulo zagotovljena zmaga obema, in pri tem računamo z dejstvom, da je v bistvu učiteljstvo že prepojeno s socialnimi nazori, kakortudi je dosegla njega nacionalna zavest že popolen razvoj, in čakajo teoretično že razrešene smeri bodočnosti le praktične in dejstvene realizacije.
Eno organizacijsko načelo je pa potreba proglasiti: ohraniti je popolnoma nepolitiški značaj naših strokovnih organizacij in je politiško prepričanje in naziranje proglasiti kot zasebno vprašanje posameznika; organizacija zahteva od njega le, da se ne odtujuje s kulturnega temelja, na kaierem naj bo zasnovano stremljenje šole, in se ne odtuji od načelnih stanovskih zahtev. S tem
je vsakemu posamezniku popolnoma svobodno prepuščena politiška smer, ki misli po njej doseči zahteve organizacije.
Druga temeljna ideja zedinjenja narodnega plemena je razvitejša, in je bila pot učiteljstva v tem oziru doslednejša. Zedinjenje našega narodnostnega plemena se je med učiteljstvom že izvršilo, in je ideja neobhodnosti kulturne združitve pronikla in dobila tal že v najširši masi jugoslovanskega učiteljstva; potreba je le dejstvene realizacije in obnovitve starih kulturnih stremljenj na jugu.
Zidovi dežel so za nas že padli in jih že dolgo vrsto let na kulturno - šolskem in stanovskem polju ne poznamo, treba le zopet poživiti sorodstvo narodov in pozvati k zedinjenju plemena. Konštatirati pa moramo, da nam je bil državni zid med obema notranjima polovicama veliko bolj nepremostljiv, kakor razdalja med severom in jugom vkljub različnosti in večji diferenci jezikovnega sorodstva. Toda o tem smo prepričani: če nam bodo dani novi pogoji, bo na podlagi njih učiteljstvo prvi faktor novega pokreta in nosilec plemenskega zedinjenja na jugu; naše strokovne organizacije bodo mogočna falanga in temelj naše nove narodne bodočnosti!
Vsa druga vprašanja so le podrejena tem glavnim načelom in bodo rešena v zvezi z njimi sama po sebi. Treba pa sedaj iniciative, da bodo ta vprašanja že stala pred durmi, ko bomo imeli že izdelane predloge in dokončana pogajanja, da preidemo takoj do sklepov in dela; glavni odbori naših društev naj se zavedajo velikega momenta, da se ga izkažemo vrednega in ga ne zamudimo.
Glavni pogoji vsemu, kar nas čaka v bodočnosti, so dani, ker je zgrajena naša centralna organizacija na osnovi narodnosti, naprednosti in demokratizma. I. D.
— Pridobivajte listu novih naročnikov! — Poravnajte staro in obnovite novo naročnino !
listek
VILKO MAZI: -
Sedmograška v teoriji ii praksi.
Da je to res dvoje temeljno različnih pojmov, nišem še nikoli tako živo občutil, nego topot.
Vračal sem se z dopusta. Toda regiment se je med tem časom preselil, kdove kam ? Niti vrag mi ni mogel povedati, kje naj bi bil cilj mojega iskanja! Romal sem od kraja do kraja, kakor izgubljam sin. Tako sem si nehote ogledal lepoSedmo-graško in kar je največ vredno — precej poceni, zakaj vozil sem se zastonj in za elegantne sobe po hotelih sem plačeval le predpisanih 70 vinarjev. Pri jedi in pijači so me seveda skubli „po notah", pardon — pozabiti ne smem, da je bilo to v zaledju po treh letih vojne! Da torej nebom delal kakemu sedmograškemu hotelirju krivice, (tega res ne smem zaradi njih postrežljivosti, ki so mi z njo n. pr. kruh in pivo kar usiljevali! rečem raje pošteno, da me tudi želodec ni preveč stal.
Obljubljena dežela Sedmograška! Toliko pomanjkanja in reve sem videl drugod! Tri leta hude vojne so bila tam tako razločno zapisana na obrazih, na cestah in poljih, da jih jasneje več ni mogoče začrtati. „Brez krušnih kart nobenega kruha!" sem čital po lokalih. Pa se je zgodilo, da niti s karto nisem dobil kruha — Ni ga bilo! Na cesarskem Dunaju sem spraševal po pivu ves božji dan. Zvečer šele sem ga mogel dobiti, pa samo eno merico! — Obljubljena dežela Sedmograška, pravim, tam so mi kruh in pivo ponujali, pa kakšen kruh in pivo! —
Pred vojno, ko sem životaril v deželi Kranjski z mesečnimi 66+66 in požiral prah po šolskih sobah, se mi ni moglo niti sanjati, da me bo kdaj v življenju pot zanesla k Transilvanskim Alpam. Kako tudi ? Mislil sem pač za trdno, da mi bodo imena: Szamos, Koros, Maros, Hermann-stadt, Kronstadt, Klausenburg, Negoi, Pre-deal . . . ostala živ dan le gola teorija. Pokojni Setina, bog mu daj dobro, mi je ta imena še kot črnomaljskemu paglavcu pošteno ubil v glavo.
Nobenega dogodka iz svojih šolskih ; let se ne donnslim bolj živo nego tiste ure, I ko sva s Šetinom „orala" po velikem
rjavo - črnem zemljevidu Avstro - Ogrske monarhije. Jaz sem bil velik paglavec, Setina pa velik mojster. Čast mu, prav zares! Poznal me je tako dobro, kakor malokdo v življenju. Za tistih „petindvajset", ki mi jih je pošteno naštel in koje mi je potem doma moj pokojni oče, ko sem se mu pritožil, „naložil dobre obresti" semizvedel kup imen,kisemjihdan kasneje prav tako gladko izgovoril in poznal, kakor Krštino, Loko, Skadnje, Konjski breg, Majer in druga nepozabna imena črnomaljske okolice, ki me veže nanjo stoinsto nebeškolepih spominov !
Takrat nisem mogel razumeti, zakaj je moj oče pri vsakem zamahu z brezovko tako prepričevalno dejal: „Prav je! Še ; premalo!" Jaz sem pač Jilozofiral: Kaj me briga Sedmograška — Crnomaljca?"
Po skoro dvajsetih letih pa sem moral uvideti, da je bila moja filozofija napačna in da sta imela Šetina in moj oče zares „prav"! Ali sta imela slutnjo, da bom po teh krajih, ki sem si jih z brezovko tako dobro zapomnil, da so se mi mnogokrat še celo sanjala vsa ta imena — nekoč iskal svoj regiment? Tako krepko še nikdar ni lomastila brezovka po meni, ko takrat, ! to vem!
Domislil sem se zdaj, ko se je po tolikih letih brezova teorija premenila v živo prakso, Šetine in očeta v slehernem teh krajev. Zares s hvaležnostjo sem se domislil obeh in z globokim spoštovanjem. Vsaj na razglednicah bi jima bil rad sporočil, da sta imela „prav". Žal — v Vojni vasi počivata oba v hladni zemlji, oba moja dobrotnika — blag jima spomin!
Vozil sem se zdaj ob Szamosu, Korosu in Marosu. Lepe vode so to, lepi, plodni kraji ob njih bregovih. Ob Marosu n. pr. sem se vozil ves dan, prav do njegovega izvira pri skromni postajici, ki se tudi zove zato Marosfo (izvirek Marosa). Planinski svet z ozadjem skalnatih, zasneženih grebenov gorovja Gyergyo in Csik me je zelo spominjel na Gorenjsko, zlasti na Kamniške planine. —■ Moj Bog, kako dolgo jih že nisem videl! —
Kolozsvar (Klausenburg). Tu sem se moral najprej javiti. Za regiment ni znal nihče, kje da je? Podaljšali so mi samo dopust za nadaljno romanje, ki sem ga mogel nadaljevati šele prih. dan. imel sem zato dovolj časa, da sem si ogledal mesto, ki je dokaj čedno in živahno. Pogrešal sem le cestne železnice. Zelo mi je ugajal impozantni spomenik kralja Matije
Vojna.
VOJNA IN UČITELJ.
Življenje ti je brez miru, porablja dom te tam in tu; vsi roke vijejo, kličoč: Učitelj, hiti na pomoč! Stan naš pred vojno bil preziran, v stremljenju svojem le oviran, a zdaj ga nihče ne pozablja — do mozga vsakdo ga izrablja!
Ko ples krvavi se pričel, sovražnik dom nam je objel: učitelj srca je vzplamtel, za domovino jih razvnel! V junaški borbi tam prednjači, pogum podžiga, roj junači, doma rojakom srca dviga in ogenj domoljubja vžiga.
Kot bedno dete — šola zdaj; odprta ranjencem stežaj, učitelj stvo pa pozno v noč oskrbi vojni daje moč. Dobiš li stan na svetu širnem, ki ob svetovni tej omami, v vrvenju besnem, brezobzirnem tež toliko ima na rami?
Ko stopiš iz učilnice —
nebroj težav te čaka že:
ugodi stranki oni — tej,
nato uradne akte glej!
Ginevamo za domačijo,
vsak domu moč vso v bran polaga —
a v povračilo dar dobijo,
ko ta in oni v grob omaga.
Ne čudi se, saj si trpin in vajen truda, bolečin; zavest pa naj ti trud sladi: opora glavna domu si! Ko vrnejo se jasni časi, ples bo peklenski se pomiril: pa dom hvaležno se oglasi — ker blagor si v grozoti širil!
Josip Čonč.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO POMOŽNE SVRHE.
Učenke I rair, c. kr. obrtne šole v Ljubljani, 15 K; Karel Dermastija, vcdja slov. trgovske šole v Ljubljani, 20 K; Slovenska trgovska šola v Ljubljani, 70 K; šolsko vodstvo na Raki pri Krškem, 12-25 K; vodstvo osemrazredne deklišče ljudske šole v Lichtenturničnem zavodu v' Ljubljani, 578'74 K; vodstvo slovenske mestne ljudske šole na Vrdeli, 16 K; slovenska mestna ljudska šola v Rojanu, 30 K; vodstvo dekliške ljudske šole CMD v ulici Acquedotto v Trstu dohodek zbirke na dan žepnih rob cev 209-60 K; učiteljstvo slovenske mestne ljudske šolo v Škednju pri Trstu, 29 K; učiteljstvo obeh c. kr. rudniških budskih šol v Idriji, 24 K; Martin Brišnik, šolski vodja v p. v Ljubljani, 5 K; prireditev šolske mladine v Semiču, 150 K; čisti preostanek šolske veselice v Ligojni pri Vrhniki, 100 K; vodstvo mestne ljudske šole na Gropadi-Padričah, 40 K; vodstvo slovenske mestne ljudske šole v Rojanu, 11 K; tovariši in tovarišice učiteljice Ljudmile Se-devčičeve v počastitev spomina Severina Sedevčiča v Trstu, 12 K; skupaj 132259 K
Danes izkazanih . . . 1.32259 K V zadnji štev. izkazanih 277.262-20 „
Skupaj . 278.584-79 K
SREDNJE ŠOLE.
Ivan Šubic, vladni svetnik in ravnatelj c. kr. obrtne šole v Ljubljani, 20 K; skupaj 20 - K.
Doslej izkazanih Danes ¡¿kazanih
66.372 48 K 20- .
Skupaj . 66.392 48 K
DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v „Učit Tovarišu": . K
Za „Rdeči križ" itd.
III.	vojno posojilo .
IV.	vojno posojilo .
V.	vojno posojilo .
VI.	vojno posojilo . Srednje šole . , .
Končna vsota
278 584-79 278.848-69 „ 2,761.038 — „ 10,284.707-— 112.700-— 66 39248
K 13,782.270 96
To je zadeva, ki stoji v ospredju ne samo avstrijskega parlamenta, marveč tudi vsega našega javnega zanimanja. V parlamentu je prišlo v tej zadevi do ustanovitve pododseka v ustavnem odseku. Ustavni odsek je namreč dne 11. julija sklenil, izvoliti pododsek 15 članov za preureditev ustave. V tem so poleg sedanjega načelnika in zapisnikarja še 4 Nemci, 2 Čeha, 2 Poljaka in po 1 Slovenec, Hrvat, Rusin, Rumun in Italijan. Nemške stranke se s tem odsekom ne morejo prav sprijazniti, ker imajo v njem samo 4 zastopnike; zato skušajo razpravo o tem vprašanju v odseku zavleči. Čehi so glede na nameravano preuredituv ustave sklenili, da se morajo, preden zavzamejo stališče, posvetovati z merodajnimi činitelji v Pragi, zlasti s češkim narodnim svetom v Jugoslovani postopajo sporazumno s Čehi in Rusini. V sredo, 11. juljja, se je vršilo posvetovanje zastopnikov Čehov, Jugoslovanov, Rusinov in tirolskih Italijanov, na katerem se je doseglo soglasje nazorov v vseh aktuelnih vprašanjih. K predlogu za izvolitev pododseka v ustavnem odseku je govoril za-nemive besede poslanec dr. Rybaf. Rekel je: Gre za zgradbo v najvišjem pomenu, ne za kako krparijo. Hočemo temeljito revizijo, novo zgradbo. Okrožja pridejo nazadnje na vrsto Pred leti bi nas kaj takega zadovoljilo, danes nam to več ne zadošča. Ne ustavimo se niti pred deželnimi mejami, niti pred dualizmom. Na jugu nimamo pietete do takozvanih zgodovinsko-političnih individualitet, provincialnega patriotizma ne poznamo. Naše deželne meje so se prerninjale tudi po večkrat vsako stoletje. Drugačna pa je reč s starodavnimi državnimi tvorbami, kakor je češko kraljestvo ali Tirolsko, ki se ponašajo s staro-slavno vgodovino. Dežele naj se le raz-dele, ali pri tem naj se ozira na etnogra-fične meje, ter deli zložijo po svojem narodnostnem značaju. Nemci pravijo, da bi bilo to razdrtje države. Nasprotno je res: to pomenja le zložitev tega, kar tiče skupaj, ter spojitev vsega v eno veliko celoto. Temeljita revizija ustave bi bila potrebna še iz dveh razlogov.
Stališče Bosne in Hercegovine še do danes ni dovolj jasno. Parlament do danes še ni vzel na vednost aneksije Hercegovine-Bosne. Tu imamo trializem. Bosanci •niso državljani, marveč le deželani. Ako ne uredimo teh razmer, ostane Bosna nevarna točka E rope. Z iztrebljenjem in uničenjem prebivalstva ne rešimo bosanskega problema.
Drug razlog za korenito premembo ustave tiči v — dualizmu, ki ga moramo smatrati za največjo nesrečo monarhije. V vsej zgodovini ni bila narejena večja hiba kakor leta 1877. Iz enotne monarhije sta nastali dve državi, ki sta dobili zadnji čas svoj izraz v različnih grbih. Kljub geslu „inseparabiliter ac indivisibiliter", ki ga nosi ta grb, smo od dne do dne bolj — separirani in dividirani. Zato pogrešamo v tej monarhiji enotno državne volje: imamo ogrsko državno voljo in — morda avstrijsko državno voljo, ne pa enotne volje celotne monarhije, kakor je to na Nemškem. Delegacije nam to jasno kažejo. In ako pravi Tisza, da se je dualizem obnesel, tedaj moram reči, da se je res obnesel, toda le za Madžare.
Zato moramo rušiti temelje dualizma. Želimo pač, da bodi Avstrija silneja. To se pa zgodi le po tem potu, kakoršen Vam mi nakazujemo. Ako se to ne posreči, potem se narodnostni boji razvnamejo tem hujše in potem se ne bote smeli čuditi, ako se prijavljajo glasovi, da pride rešitev — od zunaj. Mi tega ne želimo, pričakujemo pa, da pride rešitev iz te države, kar bo pač odvisno od preudarnosti in treznosti, s katero naj se motrijo naše načelne narodnostne zahteve.
Je to svoboda?
„Že pred vojsko se je uganjala s frazo o „tlačenih narodih" frivolna igra " (Poslanec Marckhl v zbornici 13. junija 1917.)
Iz Celovca nam pišejo: Zakoni so že dobri, samo da bi se oblasti tudi po njih ravnale! Te besede so bile v slovenski domovini takorekoč od nekdaj na dnevnem redu, zlasti še na Koroškem. Po državnem temeljnem zakonu so v državi vse narodnosti enakopravne, v šoli, v uradu, v javnem življenju; vse narodnosti imajo ne-prekršljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik, Tako slovesno naznanja člen 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. 142. Toda kdo se je pri nas v praksi za ta neprekršljivi zakon zmenil? Kaj bomo govorili potem šele o drugih „prekršljivih" zakonih, uaredbah itd. Na Koroškem se glede Slovencev sploh ne more vprašati, katerih pravic da nimajo, ampak katere pravice da sploh imajo, ki bi odgovarjale členu 19?
Najmanj, kar more in sme vsak narod zahtevati, je, da ga puste živeti, da se mu šiloma ne jemlje jezik, vera, njegov narodni značaj. Narod pa, ki se mu ne da niti najmanjša podlaga za samostojno narodno življenje, pač sme po vsej pravici reči, da je tlačen, in če bi to milijonkrat ponovil, to ni fraza, prazna beseda, ampak tem brid-kejša resnica.
Na Koroškem v celi deželi ne poznamo niti ene javne oblasti, ki bi na slovenske vloge odgovarjala slovensko, povečini slovenskih vlog niti sprejemajo ne. Na Koroškem ni več mogoč boj zoper uvedbo nemškega državnega jezika, ker je na celi črti izveden, ne samo na znotraj, ampak celo na zunaj.
Na Koroškem Slovenci nimamo slovenskih šol. V pravem pomenu besede slovenskih šol tudi nikdar nismo zahtevali, ampak le šole s^ slovenskim učnim jezikom. Saj tudi šoli v Št. Rupertu in Št. Jakobu v Rožu, ki smo ju iz privatnih sredstev sami zgradili, nista čisto slovenski. V njih se poučuje tudi nemščina in še toliko, da jo otroci, ko izstopijo iz šole, več ali manj obvladajo. Utrakvistične šole pri nas so le
po imenu utrakvistične, ne vse, pač pa ve" čina, ker se v nekaterih utrakvističnih šolah ne nauče niti pisati niti brati slovensko. Le kjer je slovenski živel j zelo krepak in samostojen, tam so šole v resnici utrakvistične. Namen in cilj utrakvističnih šol na Koroškem namreč ni ta, da bi se otroci naučili tudi nemški, ampak da se ne naučijo slovensko brati in pisati, kaj še-le slovensko čutiti. Koliko slovenskih koroških vojakov je, ki ne znajo svojcem pisati v svojem materinem jeziku.
Kako pa si naj v deželi pomagamo? Volilni okraji za državni zbor so tako razdeljeni, da je majhen del slovenskega ozemlja priklopljen večjemu delu Nemcev, ki nas pri volitvah majorizirajo. Celo edini takozvani slovenski volilni okraj je tako sestavljen, da ostane ves čas bojni mandat, ker so pritegnjena vanj mesta in največ industrijskih krajev na Koroškem. Enako so sestavljeni volilni okraji za deželni zbor, da je mogoče Slovencem le v dveh okrajih prodreti.
Uredništva slovenskega nimamo pravzaprav nobenega. Par nižjih uradnikov, to je vse, pa še ti se ne smejo nikjer pokazati Slovence. Deželnega odbornika nimamo nobenega, pri vseh deželnih gospodarskih akcijah smo ali privesek, ki ničesar ne pomeni, ali pa sploh nobenega zastopnika nimamo, nimamo nobene slovenske gospodarske šole.
Vprašamo lahko: Kaj pa sploh imamo, kar bi imeli od vlade ali dežele? Ničesar!
Vprašamo: Se more tak narod imenovali svoboden? Je potem beseda o tlačenih narodh v monarhiji še fraza?
Pod tem zaglavjem piše mariborska „Straž": Bridko se stori človeku, če pomisli, koliko naših dijakov je moralo zapustiti študije in zamenjati knjige s puško. Večina tistih, ki so prekinili v nižjih ali srednjih razredih učenje, ga pač ne bo mogla nadaljevati po vojni.
Na drugi strani pa kmetje ne pošiljajo otrok v srednjo šolo, ker jih potrebujejo doma ali pa nimajo sredstev. Mnogoiirat dečki tudi niso pripravljeni dovolj, ker je zaradi sedanjih razmer pouk v ljudski šoli pomanjkljiv. Posledica tega pa je, da bomo sčasoma bridko občutili pomajkanje inteligence na vseh poljih. Novi čas in nove razmere pa bodo zahtevale mnogo bistrih glav.
Zato bi storili učitelji, učiteljice in duhovniki izredno zaslužno narodno delo, če bi navzlic preobremenitvi z drugimi posli skušali pripraljati^ nadarjene dečke za izpit v srednje šole. Če pa ponekod učiteljstvo nima časa, naj pritegne za ta hvaležni posel boljše dijake in jim zaznamuje nadarjene fante, ki jih bodo mladi učenjaki gotovo z veliko vnemo in z dobrim uspehom pripravljali za izpit.
Zahteve itak niso pretirane in v sedanjih razmerah se gotovo še bolj znižajo. Pameten srednješolski učitelj se bo gotovo vse leto oziral na dejstvo, da so učenci brez lastne krivde slabo pripravljeni in dai mora on to izpolniti, česar se v ljudsk šoli zaradi danih razmer niso mogli učiti. Ozirati se bo moral pač tudi na razmere, v katerih bodo dečki v mestu živeli. Brez velikega truda in veselja do dela se seveda to ne bo moglo izvršiti, in blagor narod u in mladini, če ima srednja šola precej takih učiteljev.
z glavno, starodavno cerkvijo v ozadju in s prostornim trgom v ospredju. Pil sem izborno pivo in poslušal veselo cigansko kapelo v hotelu New York. Drugo jutro sem se odpeljal v
Nagy Szeben (Hermannstadt.) Tu so mi povedali, da se bom moral še dolgo voziti, preden pridem na cilj! Seveda jim tega nisem zameril, zlasti, ker so mi dali dovolj časa, da sem mogel obiskati važnejše kotičke v mestu. Nagy Szeben mi mnogo bolj ugaja nego Kolozsvar. Je bolj razprostrt in mnogo živahnejši. Čul sem na ulici in v lokalih skoro izključno le nemško govorico. Piva in kruha tu kolikor kdo hoče. Obiskal sem opereto „Urschula" v mestnem gledišču, ki pa je bila pod vsako kritiko! Gledišče pa nabito polno! Ljudje so hvalili na vse pretege. — V hotelu pri „Rimskem cesarju" sem nad vse udobno ložiral. —
Ves božji dan sem se vozil potem s silno počasnim vlakom ob vznožju Transilvanskih Alp preko Alute. Srečal sem spotoma mnogo vojnih opustošenj, zlasti mostov, Diven je bil razgled na Fogaraške gore: Roten-Turm Pass, Negoi. Zvečer sem se pricijazil v
Brasso (Kronstadt), ki ima divno lego v vznožju strmih gor. Prav romantično
čepi na visoki skali razgledni stolp, ki že od daleč pozdravlja tujca. Ljubko mestece kaže še mnogo grobih pokončanj iz časa rumunske invazije.
Drugo jutro sem se odpeljal po romantični soteski na strašno razdejani P rede al in potem po dolini Prahove daleč v sovražni svet. . .
Sedmograško je_ ostalo za mano. Lepe spomine sem odnesel b sabo. Še gori na Predealu sem se domislil očeta in Šetine. Imela sta „prav"! —
To in oso izza preteklih dni.
XVI.
Pred nekaj leti je umrl v Trstu dober znanec moj, učitelj na tamošnji državni nemški ljudski šoli, tovariš Teodor Č a m p a. Mož le ta je mnogo potoval. Hranim od njega lepo zbirko pokrajinskih razglednic iz Nemčije, Italije, Švice, Švedskega in drugod. Ob velikih počitnicah je tudi rad zahajal na Štajersko, posebno v Celje, kjer sva se večkrat sešla. — Rajni Čampa se je intenzivno bavil z nabiranjem pisemskih znamk ter je bil tozadevno v stiku z najznamenitejšimi filatelisti raznih deželš. Ko sem ga zadnjo pot posetil v
Trstu, mi je razkazoval zanimivo svojo zbirko pisemskih znamk, strokovnjaško urejeno ter tolikanj obsežno, da je reprezen-tovala ne malo imetje. Do tistih dob nisem imel kaj dosti pojma o filateliji, šele rajni Dorče me je uvedel malo v to znanost ter me tudi seznanil s tozadevno literaturo. Smelo trdim, da v tej stroki Čampa ni imel vrstnika med slov. učitelji, pa tudi sicer menda ne med Slovenci! Čampa — izboren učitelj — bil je sploh mož obsežnega znanja, sicer pa nad vse ljub in blag človek,
Parkrat sem bil ob velikih počitnicah z njim skupaj v Celju. Tu sva se pridno kopala v Savini in šetala po krasni okolici. Ob tej priliki mi je bilo priložnosti dovolj, spoznavati Čampo vsestransko ...
Posebno rad se je Dorče mudil v prelepem mestnem parku ob bistri Savini, najrajši pa je zahajal k Seidlovemu vrelcu. Ta se nahaja kakih pet minut hoda naravnost od glavnega drevoreda mestnega parka ter nudi najboljšo pitno vodo v vsej okolici celjski. Svoje ime ima po nemškem pesniku Iv.- Gabrielu Seidlu, ki je bil od i. 1840. profesor na celjski gimnaziji. On je ta studenec pogodil ter ga 1. 1838. izročil javnosti. Nad vrelcem je v kamenito ploščo vdolben Seidlov nastopni napis:
„Nahst Du dem Quell hier auf freundlichen
Wegen,
Ström' er erquikungsvoll, rausch' er Dir
Segen."
Ta stih je Čampi posebno ugajal ter je tuhtal, vedno ksko bi ga prevedel na slovenski jezik.
Mine par let. . .
Kar dobitn od Čampe nenadoma list. V tem listu mi javi, da napisa na Seidlo-vem vodnjaku ni pozabil ter da ga je vendarle slovensko pogodil.
Evo ga:
„Ko bližaš virčku se temu ob potih prijaznih :
Okrepčujoč Te pozdravlja, žuboreč blagoslavlja".
In ne dolgo potem dobim vest o smrti njegovi . . Preden je zapustil dolino solz, prevar in trpljenja, je mislil še na žuboreč studenček, kjer je svoje dni — polno zdravia in veselih nad — tako rad srebal okrepčujoč hlad . . . Blag Ti spomin, Dorče moj dragi!
Priporoča se Vam vdani
Slamoštev.

PAVEL FLERE:

(Napisal v št. 14. „Učit. Tov." tov. X.)
V dobi pomanjkanja papirja bodijo re plike na članke, odgovarjajoče na postransko in ne bistveno v drugih člankih, kratke. Zato odgovarjam:
1.	trditev, da „o sili organizacije, ki prepušča vsako organizacijsko delo skoro tri leta takorekoč sebi samemu, ne moremo biti prepričani", je le ocena in ne omalovaževanje ;
2.	primer o podržavljenju Šolstva služi v mojem članku za ilustracijo dobe, ko resni bilo pravilne orientacije in ni bilo razgovora, prepotrebnega vzlic zatrdilu, da so „vsakemu Zavezinemu učitelju znani vsi razlogi, ki govore za in proti podržavljenju šolstva
3.	„nekontrolirane besede" se nahajajo v 6. št. „Tov." pod naslovom „Ali bo res?" (pomotoma sem navedel „št. 7") A te „nekontrolirane besede" so bile le primer o izgubljenem stiku v organizaciji. Glede svoje osebe pa to! Drugo je zahtevati „podržavljenje ljudskega šolstva, ki se mu mora priznati odločno narodni značaj v vsem njegovem ustroju", in zopet drugo, če se hrepeni po podržavljenju, ki bi nam bilo takrat oktroirano od bivše vlade.
4.	„o hoji na posodo" (a jaz sem govoril o dobivanju iniciative) prim. pogl. XI., XII. pa še katero v „Petindvajsetlet-nici" ;
5.	nisem govoril o „tovariših v Savin-ski dolini", marveč o učiteljskih društvih;
6.	vprašanja učiteljskih društev so j šo 1 s k o politična vprašanja; dnevna politika in vprašanja s stališča „liberalcev" in „klerikalcev" so zasebno prepričanje učitelja zunaj šole in kar je s to v zvezi.
t Solsbi ravnatelj Alojzij M.
Dne 14. julija 1903. sem se poslovil pri Čonžku pod Rožnikom od ljubljanskih tovarišev, drugega dne rano pa sem se odpeljal v družbi tovarišev Janka Likarja in Rudolfa Vrabla v Idrijo na oglede. Malo dni prej sem dobil dekret, da sem imenovan za učitelja ravnokar ustanovljenega pripravljalnega razreda takrat še mestne realke. — V Logatcu smo dobili voz. Vsi trije potniki smo bili dobre volje, zato je tekla lahka vožnja vedno dalje in globlje proti idrijski kotlini kakor vesela pesem — predhodnica v novo življenje!
V blestečem, od solnca pozlačenem dopoldnevu nas je objela Zala s svojim hladom in s svojo divjo romantiko.
„Še pičlo uro, pa bomo tam I" je razlagal prijatelj Janko, ki je po svojih starših idrijske krvi. Čutil se je vznesenega nad nama, češ, kaj hočeta tujca brez mene, ki mi stoji Idrija v mladostnih spominih kakor na dlani pred menoj z vso preprostostjo in originalnostjo! Samozavestno si je pogladil črno brado; prijatelj Rudolf pa je poizkusil svoje pevsko grlo, da je njegov zveneči bariton odjeknil iz temnega gozda in od sivih skalin, visečih vzpeta kraj našega voza.
Čim bliže smo bili Idriji, tembolj je rasla v meni radovednost: kako in kaj? Odgovor se je oglašal iz krepke volje, iz deloljubne sile, ki sta vladali v meni. Mesta pa ni bilo nikjer videti. Šele, ko smo švignili mimo Zagodovega dvorca in Lika-ričinega domovanja, so se zasvetile pred nami hiše in hišice, razpostavljene v slikovitem neredu po kotlini in oklepajočih jo bregeh. Z griča pred nami se je belilo novo, veliko poslopje z živordečo streho — realka! Iz visokih dimnikov se je motal in vil proti nebesni sinjini umazan dim. Zavili smo poleg pokopališča na most in se ustavili pred Didičem. Idrija! —
In tedaj sem se seznanil tudi z ravnateljem c. kr. rudniške ljudske šoie, Alojzijem Novakom, ki nas je prijazno sprejel na svojem stanovanju. Krepak irfcž najboljših let, čvrste postave, vedrega lica, jasnih oči — tak mi je segel prvič v roko. Njegova gostoljubna soproga Leopoldina iz staroidrijske čislane rodovine Vidičeve, vedno dobrovoljnega, smehljajočega se lica, je postavila pred nas merico izborne črnine in vabljive rezine domačega kruha ter nam želela dobre volje. Beseda je dala besedo, in kmalu se je oglasila v Novakovem stanovanju vesela pesem. Ravnatelj Novak je bil izboren pevec z bobnečim, sonornim basom. Prijatelj Janko je tudi v Idriji potrdil opravičenost slovesa starega izvežba-nega pevca, a tovariš Vrabl je s svojim nežnim, sentimentalnim glasom takoj zbudil pozornost novih idrijskih znancev. Profesor ! Makso Pirnat je vsaj meni nasproti slavil premiero svoje priljubljene narodne popevke :
Tam na vasi lip'ca stoja,
hladno senčico ponuja ., .
Oglasili smo se tudi na Pirnatovem stanovanju, kjer nam je postregla ljubezniva gospa Anica; a naša družba se je razmnožila v širok krog, ko nas je združilo prijazno povabilo idrijskega uglednega meščana Ivana Turka v uti na njegovem vrtu. V naši družbi je bil tedaj tudi ravnatelja Novaka sin Julče, takrat občinski tajnik in moj sokolski brat.
In od onega dne pa do 8. julija t. 1., ko je nagloma umrl, sva si ostala z ravn. Novakom dobra tovariša in zvesta prijatelja. Po 14 letih sva šla vsaksebi: on v „učiteljski kot" na pokopališču pri svetem Križu, jaz iz Idrije — vezi sta pretrgali smrt in življenje! — Ni bilo skoro dneva, da bi se ne videla in ne izpregovorila vsaj nekoliko besed. Če je hotelo delo, da sva bila več časa navezana na dom ali na dolžnosti, sva poslala drug drugemu glas, da se snideva m kaj pogovoriva tu ali tam. Ko me je začela zadnje čase pehati usoda iz kraja v kraj, je svoje srce pošiljal za menoj, spo-ininjajoč se me s pismenimi poročili. Zadnje pismo njegovo je z dne 22. junija t. 1., z naslednjega dne po njegovem godu: „Hvala Ti lepa za čestitke . . . Sedaj tavamo semtertja kakor ovce brez pastirja ..." In zadnja skrb, ki ga izraža to poslednje, name naslovljeno njegovo pismo, velja sinu Jul-četu, ki stoji sedaj na froti .. .
Alojzij Novak je bil rojen v Idriji dne 20. aprila 1852. kot sin Metličana Alojzija Novaka, kirurga v Idriji. Dasi skozins^z Idrijčan, je čutil v svojih žilah utrip belo-krajinske krvi in neštetokrat mi je izrekel željo, da bi šel z menoj na obiske v Belo Krajino — pogledat dom svojih dedov. Od leta do leta je odmikal to potovanje. A sedaj mu ni treba nikamor več. In kdo ve, koliko časa ostane še meni odprta pot v ljubljeno rodno Belo Krajino, odkoder mu prinesem pozdrave na gomilo ? 1
V letih 1867.—1869. je obiskoval realko v Ljubljani, kjer je končal tudi učiteljišče 1. 1872. Istega leta je bil imenovan za provizoričnega učitelja na Planini, a že leta 1873. je prišal kot učitelj c. kr. rudniške šole v Idrijo, kjer je deloval do svoje vpokojitve dne 1. oktobra 1913, torej polnih 40 let, in sicer do 1. 1895. kot učitelj, od tega leta naprej pa po smrti ravn. Jakoba Ingliča do konca svojega učiteljevanja kot ravnatelj. Ta dolga leta svojega delovanja v šoli je posvetil pokojni ravnatelj Novak vzgoji in pouku idrijske mladine ter je prehodil vso trnjevo pot idrijskega rudniškega učitelja, ne da bi učakal tolikokrat obetane in tako težko pričakovane boljše dobe svojega stanu. Služil je pač trdosrčnemu gospodarju. Dasi po dekretu enako postavljen rudniškim uradnikom X. činovnega razreda, je prejemal plačo daleč pod to mero, kakor jo prejemajo vsi njegovega stanu, ki se jim dekreti enako glase. Očividnejšega nesoglasja med teorijo in prakso si ne moremo misliti: kar se tiče dolžnosti, je rudniško učiteljstvo enako uradnikom, a kar se tiče pravic, stoji pod njim. To dejstvo je tudi pokojnega ravnatelja Novaka močno bolelo in mu grenilo njegovo službovanje. Udeleževal se je vseh akcij za izboljšanje stanovskega položaja; žal, da so vsi dosedanji napori v tem oziru ostali brezuspešni. Ravnokar pa prihaja z Dunaja glas, da je sedaj rudniško učiteljstvo v Idriji uvrščeno v službeno p-agmatiko državnega učiteljstva. Tako je naposled vkljub vsem težavam, neprilikam in nasprotjem srečno dobojevana ta stara pravda doslej vedno zapostavljanega idrijskega rudniškega učiteljstva. A te zmage pravice in resnice nad zakrknjenim birokratizmom, ki ni bil učiteljstvu in našemu narodu nikoli prijazen in naklonjen, se pokojni Novak ne more več veseliti. Vsaj en svetal žarek bi posvetil na večer njegovega življenja!
Izven šole je ravnatelj Novak posebno v mlajših letih razvijal uspešno delavnost v blaginjo svojega rojstnega mesta in v narodno probujo takrat še „nemške Idrije". Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik in svetovalec. Tudi on je bil pred 17 leti med onimi zaslužnimi zastopniki mestne občine, ki so doma, v Ljubljani in na Dunaju požrtvovalno delovali, da je bila leta 1901. ustanovljena in otvorjena v Idriji mestna realka, ki jo je 1. 1909. kot višjo realko prevzela država. In srce ga je bolelo, ko so lanskega poletja opustili pripravljalni razred in tako odtrgali od celote del uspeha njegovega prizadevanja — del onega, kar si je pred časom mesto samo ustanovilo in več let samo vzdrževalo! Kako in zakaj se je to zgodilo — to nam povedo odkritja prihodnjih dni!
Pokojni ravnatelj Novak je bil mnogo let odbornik in predsednik Narodne Čitalnice v Idriji, ki je bila ognjišče narodne zavednosti. Tudi v idrijsko kotlino je hudo pritiskal duh nemštva in nemškutarstva. Ostanek onega sistema vidimo še danes v samonemških napisih, ki se bleste povsod na poslopju rudniško ljudske šole in v njem kot spomin na minulo dobo narodne brezpravnosti in kot simbol želja in prizadevanj nekaterih Slovencem sovražnih birokratov današnjih dni, Upajmo, da pra-
vična bodočnost izbriše ostanek in simbol! —• Toda vkljub vsemu je stal pokojni ravn. Novak neomajno na narodnem stališču. Ko je leta 1893. predložila Narodna Čitalnica deželni vladi izpremenjena pravila v potrjenje, je deželna vlada zahtevala v nemškem dopisu nekatera pojasnila in popravila, a predsednik Novak je ta dopis vrnil, sklicujoč se na člen XIX. drž. osnovnih zakonov in zahtevajoč na slovensko vlogo slovenski odgovor. In deželna vlada je to tudi storila! Sam navdušen pevec, je poleg družabnosti in složnega narodnega delovanja pospeševal v Narodni Čitalnici zlasti petje slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter se udeležil premnoge narodne prireditve doma inv izven Idrije, kamor je ponesla idrijska Čitalnica svoj trobojni prapor. — Pokojni ravnatelj Novak je bil tudi med onimi narodnimi Idrijčani, ki so pred 25 leti ustanovili v Idriji podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda in ki še danes vkljub težavnim razmeram deluje v prospeh našega narodnega šolstva — danes večinoma pod vodstvom in ob požrtvovalnem delovanju zavednega našega delavstva. V zadnjih letih je s posebno vnemo deloval v odboru Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. In ne-brojno je otrok, ki je zanje ljubeče in požrtvovalno skrbelo njegovo sirotinsko očetovstvo Nebrojno je slučajev, ko se je posvetoval v menoj, kaj naj stori in katero pot naj ubere, da pomaga sirotam iz stisk in nadlog. — Zadnjo dobo je načeloval nadzorništvu Stavbne in kreditne zadruge ter se ves čas kot član Vdovskega učiteljskega društva in Logaškega okrajnega učiteljskega društva živo zanimal za delovanje naprednih učiteljskih organizacij. —
Predvsem pa je bil poln skrbi in ljubezni do svoje rodovine ter je svojim otrokom preskrbel ob skromnih svojih gmotnih razmerah temeljito narodno vzgojo. Valovi domačih politiških viharjev niso prizanašali njegovi ugledni hiši, in vsak udarec je z bolestjo občutilo njegovo srce. Zadnja leta je živel v neprestanem razburjenju, a bridkost mu je še povišala smrt ljubljene hčere in ugledne slovenske mladenke Klementine, ki je umrla pred dobrima dvema mesecema kot vzgojevalka v spoštovani rodovini Els-bacherjevi v Žalcu. Zaželjenega miru torej ni dobil v svojo vpokojitvijo, kakor mu ni bilo dano, da bi učakal srečnejšo dobo, ki se poraja Slovencem in tudi Idriji iz sedanjih krvavih dni! — Celo tega ni doživel, da bi ga vzradostila vest o napravljenem učiteljskem zrelostnem izpitu hčerke Milene, ki je tikoma pred očetovo smrtjo maturi-rala v Ljubljani, Tudi sin Otmar, sedaj v vojni službi, je učitelj, sin Franc pa je profesor na idrijski realki. Pokojni učitelj Božič, ki mu vsa Idrija hrani časten spomin, je bil njegov zet. Ravnatelj Novak je torej načeloval pravi učiteljski rodovini.
Kako splošno znana in priljubljena osebnost je bil pok, ravnatelj Novak, temu je bil priča njegov pogreb, ki se ga je udeležila tudi šolska mladina s svojim uči-teljstvom. Stari čitalniški pevci so se zbrali ob njegovem grobu in so ljubemu prijatelju in družabniku Lojzetu zapeli v slovo... „Učiteljski kot" pri sv. Križu pa je sprejel vase novega stalnega najemnika, in slovenska zemlja mu daj, česar mu življenje ni hotelo dati! Šoli in narodu je dal, kar je imel najboljšega: svoje delo in svoje otroke! Jaz mu ne morem dati nič drugega, nego da mu zvesto ohranim spomin v svojem srcu, ki mi je težko ob smrti dragega prijatelja I
Zadnjič sem govoril z njim v soboto, dne 7. julija, proii večeru, ko sva se srečala v Rožni ulici, ogledujoča razdejanje laških bomb. V nedeljo zjutraj je odšel v Ledine po krompirja, ob pol 4. popoldne se je vrnil v mesto in je na poti proti svojemu domu govoril pred mojim stanovanjem z mojo ženo. Povprašal je po meni ter dejal, da gre malo počivat, ker ga je hoja utrudila. Doma je še použil kosilo, ki mu ga je soproga prihranila od opoldne, potem je legel in umrl Udarila ga je srčna kap: po težki borbi življenja vsaj — lahka smrt!	E. Gangl.
Bz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Vodstvo Zaveze a v s»t r i j s k e -ga j u g o s 1 o v a s k e g a učiteljsva je na svoji seji dne 23. julija t. 1. sklenilo uvesti energične korake v izboljšanje gmotnega položaja vsega, v Zavezi združenega učiteljstva, vštevši Dalmacijo. S tem delom je vodstvo takoj začelo.
Slovenska Šolska Matica. Zaradi vojne je S, Š. M. močno prizadeta. Ne samo, da sta dobri dve tretjini moškega učiteljstva v vojni službi, imamo težave tudi v tiskarni, ki nima na razpolago dovolj stavcev, da bi moglo iti delo hitrejše izpod rok. Posledica pomanjkanja članov je pomanjkanje dohodkov. Zaradi tega tudi S. Š. M. ne more dati članom toliko čtiva, kakor bi ga
lahko dala ob normalnih razmerah in kolikor ga bo lahko dala — to trdno upamo — po končani vojni. Treba je potrpeti in čakati na boljše čase, ki bodo, kakor vse kaže, tudi prišli. Zadnje publikacije je izdala S. Š. M. za 1. 1915. Na dolgu je torej za 1. 1916 in 1917. Da pa ne bomo v letih zaostali in pa tudi zaradi pomanjkanja dohodkov, je sklenil odbor, da izda za 1. 1916 in 1917 skupne publikacije za skupno let-nino 4 K. Seveda zopet v zmanjšanem obsegu. Poleg Letopisa bomo izdali Bežkovo „Ukoslovje", ki utegne obsezati kakih deset tiskanih pol. Za to knjigo je že zdaj med učiteljiščniki in mlajšim učiteljstvom veliko zanimanje. Da bo pa mogoče to knjigo v tem obsegu izdati, zato pa potrebujemo denarja, denarja in zopet denarja. Prosimo torej p. n. gg. poverjenike in po-verjenice, da se požurijo in žrtvujejo v korist Slovenske Šolske Matice in nabero čimveč članov. Do danes se je v tem oziru storilo zelo malo, naravnost premalo. Svojo dolžnost je storiio do danes na Štajerskem 6 poverjenikov, na Primorskem in v Istri
4	in na Kranjskem tudi samo štirje. Tako ne sme iti dalje! Tega nam ne dopušča naša stanovska zavest. Zato prosimo p. n. gg. poverjenike: na delo, na delo in zopet na delo za Slovensko Šolsko Matico! Pokažimo, da nismo grozne svetovne vojne prespali; zato ne sme biti šole, ne slovenske učiteljice in ne slovenskega učitelja, ki bi ne bil član Slovenske Šolske Matice.
Kranjsko.
Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je stopilo v stik s
5	1 o m š k o v o Z v e z o in z Nemškim učiteljskim društvom v svrho neobhodno p o t r e b n e g a i z b o 1 j -šanja materialnega položaja kranjskega učiteljstva. — O uspehu tega skupnega dela bo mogoče poročati prihodnjič.
O tem skupnem delu smo prejeli ta-le komunike:
Deputacija kranjskega učiteljstva, obstoječa iz zastopnikov Deželnega slovenskega učiteljskega društva in Slomškove Zveze, je bila pod vodstvom državnega poslanca Jakliča dne 24. t. m. pri g. deželnem glavarju ter mu je naslikala bedni materialni položaj kranjskega učiteljstva, proseč ga nujne pomoči. G. deželni glavar je priznal upravičenost naprošene sanacije teh žalostnih razmer ter je obljubil izdatno in hitro pomoč, kolikor je ta ob padajočih deželnih dohodkih sploh mogoča. Tudi vpokojeni učitelji in učiteljice ter učiteljske vdove in sirote, ki je zanje deputacija govorila, bodo deležni novih vojnih podpor. Te podpore naj veljajo vse dotlej, dokler trajajo te izredne razmere. — Glede sankcije novega šolskega zakona je zadeva ob izpremembi na centralni vladi sedaj zaostala, toda ob prvi priliki bo to zadevo g. deželni glavar na Dunaju zopet spravil v tek. Predložene prošnje deputacije pridejo po zagotovilu g. deželnega glavarja v razgovor na prvi seji deželnega odbora (24. t. m.) — Deputacija je odšla od g. deželnega glavarja z vtiskom, da bo deželni odbor storil za izboljšanje gmotnega položaja kranjskega učiteljstva vse, kar je ob danih razmerah mogoče storiti v ublaženje učiteljske bede.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
zboruje v četrtek, dne 2. avgusta 1917, ob 9. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu: 1. Sožalna in vda-nostna izjava. 2. Dopisi in poročilo predsednika o društvenem delovanju. 3. Učiteljevo delo in njega prizadevanje v službi za ljudsko prehrano. Poroča ravnatelj tov. Anton Kosi. 4. Sklepi z ozirom na društveni položaj. 5. Slučajnosti. — Odbor.
Kranjske ¥esfti.
—r— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani. O redni seji, ki se je vršila dne 11. julija 1917 smo prejeli to-le poročile: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar bistvenejše kurencije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 22. maja. Pripoznata se petletnici, in s cer: učitelju Franu Gartnerju VI. in učiteljici Jakobini Naglasovi V. Prošnje treh učiteljic za dovolitev daljših dopustov je c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočilno predložiti. Poročilo o uredbi posebnih ur mestnega učiteljstva se vzame na znanje in predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu v odobrenje. Poročilo o poteku slovesnega praznovanja vladarskega nastopa Njiju Veličanstev cesarja Karla I. in cesarice Zite na ljubljanskih ljudskih šolah se vzame z zadovoljstvom na znanje in je šolskim vodstvom na lepo in veličastno uspelem slavju izreči pismeno priznanje. Poročilo se predloži c. kr. deželnemu šolskemu predsedstvu s prošnjo, naj posreduje, da se „vdanostne iz.
0001300001313201
javief učiteljstva potom c. kr. deželnega predsedstva odpošljejo na Najvišje mesto. — Poročili o vojno-pomožni akciji dobave cenejše in trpežne obutve in pa cenejšega mesa mestnemu učiteljstvu se vzameta na znanje in se obenem sklene na t; zadevni naklonjenosti in uspešni pomoči izreči pismeno zalivalo p. deželnemu glavarju, deželnemu odboru in tvrdki K. Pollakovi v Ljubljani. Na znanje se vzamo poročila o nad zorovanju mestne nemške deške šole, za sebno deške štirirazrednice nemškega diu štva in zasebne deške in dekiiške štirirazrednice ljubljanskega šolskega kuratorija v šolskem letu 1916-17, ki jih je predložiti c kr. deželnem šolskem svetu. Na znanje se vzame poročilo o že izvršenih pripravah za razširjenje pouka na javnih mestnih ljudskih šolah v šoiskem letu 1917-18 in se poveri podrobna izvedba nastanitvenega načrta vodstveni konferenci interesiranih šol, ki naj jo potem c. kr. mestni šolski svet končno uveljavi. Prošnjo neke učiteljice za vštetje provizorne službene dobe na mestnem dnevnem zavetišču v učiteljsko službeno dobo je c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti priporočilno. Ko se pojasni še neko interno vprašanje, zaključi predsednik, sejo, ker se nihče več ne oglasi za besedo.
—r— Iz ljudskošolske službe. Za
časna učiteljica na slovenski osemrazredni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani Albina Svetkova je imenovana za stalno učiteljico na mestni nemški osemrazredni dekliški ljudski šoli v Ljubljani; stalno je nameščen pomožni učitelj Vaclav Skube v Preloki; začasno sta vpokojena učitelj Henrik vitez Turzansky v Kopriv-niku in učiteljica Hermina Sirnikova na Breznici.
—	r— Učiteljstvo ob.h c. kr. rudniških ljudskih šol v Idriji je sedaj tudi uvrščeno v službeno pragmatiko državnega učiteljstva. S tem je desetletja trajajoča pravda tega učiteljstva končno vendar ugodno in pravično rešena. To učiteljstvo ne bo poslej več samo po dekretih in dolžnostih enako državnim uradnikom, ampak jim bo enako tudi po plači in pravicah. Počasi le zmaguje pravica vkljub vsem zaprekam in nasprotjem. Za to zmago pravice si je pridobil posebnih zaslug g. drž, poslanec dr. Vladimir Ravnihar. Tudi naša Zaveza je bila pred leti poslala držaznozborskim klubom poziv, da se zavzamejo za učiteljstvo c. kr. rudniških šol v Idriji, da uvrste v službeno pragmatiko za državne učitelje. Zadeva je šele sedaj ugodno rešena.
Štajerske vesti.
—š— Slov. otroški vrtec v Gabrjih pri Celju je imel ob sklepu šolskega leta 1916-17 obiskujočih 51 otrok, in sicer 24 dečkov in 27 deklic. — Januarja in februarja je bil vrtec zaradi infekcioznih bolezni zaprt. Tudi huda zima je ovirala reden obisk. — Za Miklavža so bili otroci obdarovani z raznim pecivom in zimskimi oblačili. -- Največji dobrotnik vrtčev je bila občina okolica Celje. — Vzdržuje zavod Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Kot vrtnarica je nastavljena tov. Marica Poglajen-ova,kise marno trudi za dobrobit tega za celjsko okolico dokaj važnega zavoda. — Ta vrtec je prideljen vodstvu okoliške deške ljudske šole v Celju.
—š— Društvo „Selbsthilfe der Leh-rerschaft Stelermarks". Umrla sta društvena člana: dne 26. aprila Josip Biinte in 29. junija Elizabeta Serajnikova. To sta 152, in 153, smrtni slučaj. Prispevek po. 4 K naj se vplača začetkom avgusta. — Odbor.
—	š— Neenakomerno rekviriranje šolskih poslopij. Poslanec dr. Benkovič in tovariši interpelirajo domobranskega in na-učnega ministra zaradi neenakomernosti pri rekviriranju šolskih poslopij na Spodnjem Štajerskem, posebno v Brežicah, Laškem v Ptuju itd. v vojaške namene.
—š— Vojno odlikovanje S srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je bil naknadno odlikovan tov. Adolf Rosina v Ormožu. Bil je v začetku vojne poklican k vojakom; služil najprej pri 10. pohodnem bataljonu, pozneje pri neki gorski brigadi na jugozapadnem bojišču kot računski podčastnik, kjer je zbolel, dobil za okrevanje enoletni dopust, ter bil slednjič odpuščen kot invalid in nesposoben za vojaško službo. Čestitamo na odlikovanju 1
Istrske vesti.
—i— Koprsko učiteljišče premestijo septembra tekočega leta nazaj v Koper j z novim šolskim letom se otvorijo vsi letniki.
i vestnik.
Podpišemo z obema rokama! — Uredništvo graške „Pädagogische Zeitschrift" piše v zadnji svoji številki z dne 10. julija t. 1. o — odlikovanjih. Podamo notico
v prevodu. Glasi se: „Vsak velepotezno misleč človek naj bi bil prav za prav vzvišen nad tem, da bi pokladal kaj važnosti na razna odlikovanja, ali pa da bi tista jemal kot merilo svojim dejanjem. Tako mišljenje seve pa se otežkuje po dejstvu, da naša javnost žal nima tolikanj razsodnosti, da bi ne uvaževala bogve kako takih ničnih vnajnosti, kot so redi, naslovi i. dr. Ravno zaradi tega pa dobiva ta stvar drugo veljavo. Zato pa bi bilo nujno potrebno ter v interesu stanovskega ugleda ljudskega vzgojitelja, da se ob podelitvi odlikovanj primerno upoštevata ta predpogoja. Merilo slehernemu odlikovanju in tudi stopnji tistega naj bi bila zgolj le istinita zasluga odli-kovanca, ne pa činovni red, javna služba, ki jo zavzema, plemstvo i. dr. Kolikor časa pa se to ne godi — in to bo še trajalo dolgo — si bosta v nasprotju stopnja z a-sluge in stopnja odlikovanja; vsaj večidel. Ako se pa to ne da predrugačiti, potem bi bilo za marsikateri stan, ki ob svojem poklicu rabi močno avtoriteto, resnično bolje, če ob plohi raznih odlikovanj ostane — suh, nego pa da se ga dotakne le par ničevih kapljic." —
Novi nemški državni kancler. Nemški državni kancler dr. v. Bethmann - Hollweg je zaprosil odpust iz svojih služb. Cesar je demisijo sprejel in podelil odstopivšemu kanclerju zvezdo velikih komturov kraljevskega hišnega reda Hohenzolerncev ter obenem imenoval državnega podtajnika, pravega tajnega svetnika dr. Michaelisa za državnega kanclerja, predsednika držav-ministrstva in ministrstva zunanjih zadev. — Dr. Jurij Michaelis je v 60. letu. Govori se o njem, da je jako odločen in samostojen mož, ki hitro prodre v jedro vsake stvari.
Objava. Radi obrane svoje časti, ugleda i dobra glasa, izdati če potpisani u svoje vrijeme knjižicu pod naslovom:
„Istarski, za učiteljstvo i svečenstvo uopče, spomena vrijedni dogodjaji, s dodatkom: „Čudni zahtjevi ili ultimátum jednog popa trščansko - koparske biskupije, s teškim posljedicama".
Preporuča se nabaviti knjižicu gg. kolegama, kolegicama, gg. biskupima, sveče-nicima, crkvenim i duhovnim redovima; gg. orguljašima, a i drugim ljudima.
Materijalna ce dobit biti namijenjena u dobrotvorne svrhe.
Sv. Matej (Istra) 5. lipnja 1917.
Božo Dubrovic, nadučitelj.
Književnost.
Kratek odgovor prof. (Suherju. Ker
imava oba le dobro stvar t. j. pojasnitev pojmov — pred očmi in ker nam obeta avtor v svojem II. delu še marsikatero pojasnilo, se bova lahko hitro in lepo pobotala. Z ozirom na to, da ne namerava več odgovarjati, se omejim na prav kratke opazke. — Pred vsem bi želel, da se pouk o simetrijskih likih in simetralah prestavi iz nižje stopnje ljudske šole na višjo. Koristno bo tudi navodilo, kako naj učenci s pridom rišejo rastlinske in geometrijske ornamente, ki so posebno važni za stavbne obrtnike in slikarje. — Da pa ni najmodernejše vedno najboljše, nam priča posebno gonja o peterih forme-Inih stopnjah, ki so nedavno vzdignile toliko nepotrebnega prahu in je še le odličen pedagog in ravnatelj Bežek napravil prave ojnice za nje.
Podobno sodbo je napravil drugi sloveči strokovnjak in ravnatelj velikega zavoda o pretiranem risanju po naravi, trdeč, da učenci ne znajo več risati, odkar le slikajo po naravi, ker to delo je večinoma površno in nikdar popolnoma natančno. Torej tudi tukaj velja star pregovor: Srednja pot je najboljša. Prerisovanje (seveda ne mehanično) ima tudi svojo veljavo, kajti slavna dela Raffaela, Michelangela, Rubensa in še več drugih, bodo vedno vzorci bodočim umetnikom. Mnogo samostojnosti se pa tudi zahteva od učenca, ako učitelj en del ornamenta nariše na tablo, celoto pa izvrši učenec na papirju in sicer umevno v zmanjšanem merilu. V nižjih razredih imamo navadno veliko število učencev, tako da učitelju ni mogoče dati vsakemu učencu drug predmet za risanje po naravi in nehote bodo slabejši učenci pogledali, kako to delajo boljši in potem jih bftdo posnemali. Ali ni to tudi prerisovanje? — V obče zbirka nima preveč risb (zgledov), ali nekatere so pretežke za določeni razred.	—1—
„Slovan". 4. in 5. števika sta izšli v skupnem zvezku. Kakor marsičesa, tako je kriva vojska tudi tega, da se je ta dvojna številka „Slovana" zakasnila. Tovarna namreč ni mogla pravočasno napraviti papirja. Zdaj ga imamo dovolj za vse leto in iz-ideta prihodnji številki (6. in 7.) v začetku avgusta in naslednje potem redno.
Sprejemajo se novi naročniki in vabijo najvludneje na naročbo. Pridobivajte novih naročnikov, širite „Siovana"! Prva številka „Slovana", ki je pošla, bo kmalu natisnjena in jo pošljemo takoj po izidu vsem naročnikom, ki je še niso prejeli.
Tudi vsem novim naročnikom bomo še lahko postregli z vsemi letošnjimi številkami. — Upravništvo „Slovana".
Razgled.
Novi jugoslovanski socialistični listi. V Ljubljani je začel dne 15. t. m. izhajati dnevnik „Naprej" glasilo jugoslovanske socialnodemokratične stranke. — Hrvatski socialisti so pričeli izdajati 13. t. m. v Zagrebu tednik „Slobodo" kot socialistično glasilo. — V Sarajevu je pričel s 1. julijem zopet izhajati list bosanskih socialnih demokratov tednik „Glas Slobode".
Hrvatska država. Pod tem naslovom je začel izhajati v Zagrebu nov dnevnik kot glasilo Starčičeve stranke prava.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega
jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovuna zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. junija 1917 K 135.738-53
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/¡¡5. do 1/26. ure popoldne.
E
E
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
še priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
E
Št. 1277.
Razpis služb.
Na mestni slovenski dekliški ! osemrazrednici v Ljubljani je vsled | razpisa c. kr. deželnega šolskega j sveta z dne 12. julija 1917 stalno popolniti pet nanovo kreiranih službenih mest s sistemiziranimi slu-i žbenimi prejemki.
Pri podelitvi teh učnih mest pridejo vpoštev zgolj le učiteljice.
Prosilkam za omenjena učna mesta je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri e. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem
najkasneje do 5. avgusta 1917.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji služb ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 17. julija 1917!
Št. 1277.
Razpis služb.
Na mestni nemški dekliški osemrazrednici v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1917 pod. št. 4317 stalno popolniti troje nanovo kreiranih službenih mest s sistemiziranimi službenimi prejemki.
Pri podelitvi teh učnih mest pridejo vpoštev zgolj le učiteljice.
Prosilkam za omenjena učna mesta je pravilno opremljene prošnje po predpisani službeni poti vlagati pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem
najkasneje do 5. avgusta 1917.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji služb ne bodo vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 17. julija 1917.
K
u D i m ")u'iovo °§'je m drva
enega vagona naprej.
Prosim za ponudbe. — Plačilo naprej.
JAKOB TAVČAR
trgovec z ogljem in drvami	~
TRST. Centrala: Via Zaccaria 3. TRST.
Največja slovenska hranilnica!
i
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
je imela vlog koncem leta 1916.....K 55,000.000-
hipotečnih in občinskih posojil.....„ 30,600.000-
rezervnega zaklada.........„ 1,500.000-
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5V4%> obrestim in proti najmanj l0/o oziroma V/« odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.