GOSPODARSTVO  V  SVETU
Porast tuje konkurence na tržiščih Latinske Amerike
V tatou več povojniih let do leta 1951 je toeilo tržišče Latinske Amerike najhrtrejši tfrmpo razvoga na svetu> ZDA pa so imele sfcoraj monopolni položaj saradi druge sve-tovne vojjie in preteinitve tradicioaalnih trgovinskifa zvez tega področja z Evropo. Po letu 1948 je začei ta monopolni položaj po-stopno slabeti, kar kaže spodnja tabela.
UVOZ V LATINSKO AMEUIKO
(v milijonlh dolarjev)
1949
1955
ZDA                                             3205           3113
Zahodna  Nentfija                           7             507
Velika Britanija                           485             322
Fran-cija                                           81             257
Kanada                                            —             19«
Italija                                            221             184
Japonska                                         —             170
Nizozemaka                                       "             **"
Belgija — Lukserriburg                42             123
ZSSR in države Vih. Evrope       32             250
Jugoslavija                                      —               21
Kakor vid&rno. je dedež ZDA do VeHke Britanije pri izvazu jz Latimslke Amerike ne samo v relativnem, tejnveč tudi v absolutnem u.padanju. Vse druge države so znatno pove-čale plasma sv-ojih izdelkov na tržižčih La-timske Amerike z edaTio dalmo izjemo Italije. Sfcoraj vsa zamenjava . med Jugoslavijo in Latinsko Amerjbo je amejena na države izven dolarakega podračja ali še ožje na Argemtino.
Evroipskj tekmeci u&p©5no prodirajo na ta tržižča ne samo zato. ker bolj ustrezaoo La-ttnski Amferiki zaradi po,manjkanj,a dolarjev. temveč tudi zaradi bolj dostopnih cen. knre-diinih olajšav itd. Jugoslovanskj izvozmiki uspešno tekmujejo na teh tržiišžih. posebno glede izvoza kmetijskili strojev in nekatere industrijske oprerne. Glede na gospodarskv razvoj te.ga področja se tržiSČe Latinske Amerike še naprej intenzivtieie razširja. Hkrati postaja tuda tuja konfeuremca čedalje bolj ostra.                                                B. V.