Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40-— polletno Din 20‘— posamezna štev. Din 2- —	Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi */, str.600' — „ . 300 ■ — » */, . 150 •-. V, . 75--. . . */» . 37-50
X. letnik.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1927.	Štev. 24.
Pred občnimi zbori zadrug.
Na občne zbore zadrug obrtništvo ni nikdar polagalo velike važnosti. Je pa to tudi umljivo; saj so občni zbori potekali vsi po enem kopitu. Zadružno načelstvo je na kratko poročalo o svojem delu, odobrili so se računi, določila se je doklada za prihodnje leto in s tem je bil občni zbor navadno končan.
Manjkalo je tem občnim zborom bistva, vzvišenega poleta, ki bi povedel člane iz formalnosti v razglabljanje o namenu in važnosti zadruge in ki bi dal zadrugi novih smernic za njeno delovanje.
Mnogo imamo še zadrug, katerih delovanje se omejuje zgolj na vpisovanje in oproščanje vajencev, potrjevanje knjižic in pa na to, da od časa do časa podajo kako izjavo sreskemu poglavarstvu. To delo predpisuje zadrugam obrtni red, toda to so več ali manj formalne stvari, ki z glavnim namenom zadrug, to je z zaščito gospodarskih interesov članstva, nimajo mnogo skupnega.
Gospodarski interesi obrtništva niso bili nikdar tako pgroženi kot so danes. Vzroki leže tam, kjer jih ne bi pričakovali. Obrtništvo v državni upravi nima zadostne zaščite in ni potem čudno, da rapidno pada njegova gospodarska moč. Visoki davki in druge dajatve, šušmar-stvo, ustanavljanje državnih delavnic, prekomeren uvoz inozemskih obrtniških izdelkov, obrtna zakonodaja, na katero nihče ne pazi, to so stvari, ki podirajo odporno moč našega obrtnika.
Politično blato, v katerem se, žal, valja vse naše javno življenje, je postalo tudi za obrtnika pogubonosno. Nihče ne zastopa več stanu, temveč le še svoje politične pristaše. Vedno menjajoči se režimi v vladi silijo tudi obrtnika, da izgublja vero v državno upravo, v politične stranke in svetovne nazore in se skrbno ogiblje vsakega javnega delovanja. In to povsem upravičeno; saj mu udejstvovanje v tej ali oni politični stranki škoduje neposredno v njegovem obratu. Te razmere ne. vzgajajo državljanov, temveč množijo vrste brezbrižnežev in nezadovoljnežev.
Obrtništvo v Sloveniji je po številu svojih organizacij.skoraj najmočnejše. In vendar vse te njegove organizacije ne morejo vplivati na naše gospodarske razmere in zdi se, da niso zmožne ščititi niti pravic, ki so obrtniku sicer z zakoni zajamčene, a jih nihče ne upošteva.
Ta ohromelost obrtniških organizacij izvira predvsem iz uvodoma opisanega dejstva, namreč da naše obrtne zadruge ne posegajo neposredno v gospodarsko, socialno
in kulturno življenje obrtnika. Obrtnik v zadrugi ne sme videti le nekakega urada, ki izvršuje zakon in navodila oblasti, temveč svojo organizacijo, ki ga varuje, če se mu godi krivica in ki stremi za tem, da zboljša gospodarski položaj svojega članstva.
Vsaka zadruga je poklicana, da sodeluje v velikem obrtniškem gibanju. To gibanje celega stanu zastopajo napram oblastem in državni upravi zveze, ki iz poedinih zadrug črpajo snov za svoje delovanje. Zato so pa one zadruge, ki iz političnih razlogov, največkrat pa zaradi članarine, niso članice zvez, — mrtve, suhe veje. Naloga vsake zadruge je, da vedno zasleduje gibanje, bodisi v pogledu davkov, obrtnega zakona, carin, prometa, obrtniških naprav itd. Tako n. pr. je vsaka zadruga zainteresirana na davkih. Njena naloga je, da opozori člane na davčne napovedi, da jim nudi pouk o davkih, da obvešča svoje člane o spremembah v zakonodaji, kolikor se tičejo obrtništva, in sploh o vsem, kar more nuditi stanovska organizacija svojim članom. Izgovor, da za to nima potrebnih podatkov, časa in denarja, ne drži. Vse podatke o važnih obrtniških zadevah dobiva lahko od zvez; kar pa se tiče časa in denarja, pa imamo „Obrtni Vestnik11, ki prinaša radevolje vse dopise zadrug. Dolžnost zadruge pa- je, da navaja svoje člane na č i t a n j e sita novske g a glasila.
V	naše zadruge mora priti nov duh! Iz poluradnih korporacij morajo postati bojne organizacije, ki se zanimajo za vse, kar je važno za obrtnika in ki po navodilih zvez storijo vse, da preprečijo ta ali oni napad na obrtniške interese. Treba je več prožnosti in seveda tudi živega zanimanja za organizacijo!
Zakaj je obrtnik tisti, ki ga lahko vsak izžema? Zato, ker se vedno zanaša, da mu bodo drugi pomagali in ker samega sebe podcenjuje. To podcenjevanje ga zaziblje v malodušnost in brezbrižnost in od moža-obrtnika ostane le še slabič, ki podleže vsakemu najmanjšemu pritisku.
Koliko je takih slabičev, kažejo naši občni zbori! Celo leto se ne spomni na zadrugo, na občnem zboru molči, če seveda sploh pride. Prečitajo se poročila, vstane in gre in zbogom zadruga in gibanje in organizacija, ki ni toliko vredna, da bi odpravila šušmarje, znižala davke in dala delo in zaslužek ... To je rana, ki razjeda obrtnika!
Sedaj pa, ko stojimo pred zadružnimi občnimi zbori, mora biti drugače. Zadruge naj posvetijo večino časa na občnem zboru za razpravo o gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih. Sklepajo naj o izobrazbi naraščaja, prireditvah, obrtniškem zavarovanju, kreditnem vprašanju, strokovnih tečajih in o drugih lokalnih potrebah.
Sklepe, katerih same ne morejo izvesti, naj sporoče zvezi, kateri naj dajo tudi nasvete, izrazijo naj ji svoje želje in zahteve.
Na tak način bo izginilo iz naših občnih zborov mrtvilo, ki je ravno na občnih zborih strašen odraz stanovske nezavednosti. Nasprotno pa se bo pričel ves organizacijski aparat hitreje vrteti in le na ta način bo prišlo v zadruge življenje, ki bo v korist zadružnim članom in vsemu obrtništvu.
Odločba glede podeljevanja obrtne pravice.
Na vprašanje, ali se more podeliti obrtna pravica komu, ki še ni zadostil vojaški dolžnosti in tudi ni po letih starosti zavezan, zadostiti vojaški dolžnosti, je minister za trgovino in industrijo s pozivom na člen 47. zakona o ustroju vojske in mornarice, na podstavi člena 8. uredbe o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo in sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico z odlokom z dne 4. novembra 1927. odredil:
1.) Po odredbi poslednjega odstavka člena 47. zakona o ustroju vojske in mornarice se sme podeliti obrtna pravica po odredbah veljavnih obrtnih zakonov vsem onim, ki niso dovršili 21 let in ki zanje še ne velja vojaška obveznost, ne glede na to, ali so proglašeni za polnoletne ali ne.
2.) Oni, ki so proglašeni za polnoletne preden nastopi vojaška obveznost, smejo obdržati že započeto obrt tudi v času, ko odslužujejo v stalnem kadru obvezni rok; vendar pa morajo voditi njih obrt v tem času nalašč postavljeni delovodje ali najemniki.
3.) Dokaz o izpolnitvi vojaške obveznosti po členu 47. navedenega zakona se mora zahtevati samo od onih, za katere velja po njih letih starosti vojaška obveznost in ki prijavijo obrtnemu oblastvu izvestni obrt v času, ko nastopi pri njih dolžnost vojaške obveznosti.
Raba električne sile v obrtu.
* (Konec.)
Gonilno kolo bodi pri nizkih okretajih na površini plosko in ravno, gonjeno kolo pa malo napeto; pri zelo hitrem teku se jemljeta obe kolesi malo napeti. Polkrožni ipogon mora imeti kolesa vedno ploska. Pri raznih pogonih je paziti predvsem na to, da je montaža pravilno in strokovno izvedena; kolesa naj bodo vestno centrirana lin naj ne skačejo, ležaji naj pa bodo prvovrstni. Upoštevajoč te nasvete, bodo vaše transmisije dobro tekle, ležaji se ne bodo greli ali celo goreli, porabili boste za pogon malo sile in ne kot v več primerih, da se za pogon prestave rabi večja sila kot za stroj sam. Nestrokovno zgrajene transmisije požro mnogo toka.
Na kar bi hotel končno še izrečno opozoriti, je, da se poslužujte pri vsakojakih električnih napravah edinole pravilnih varovalk. Vsaka štednja v tem oziru je kazniva, polovico manj požarov, ki gredo sedaj na rovaš „kratkega stika,“ bi ne bilo, ako bi se pazilo na to, da se vedno pravilno zavaruje in da se ne krpa ali celo vtikajo kovi-nasti predmeti v varovalna telesa. Zato je vsega upoštevanja vredno, da je sedaj električno oddelenje naše gradbene direkcije dalo pobudo, naj se posebno pri motornih napravah montirajo namesto dosedanjega varovalnega sistema tako zvani samoavtomati. To se bo gotovo dobro Dbneslo in je delati na to, da se pri kolavdacijah sploh to predpiše. Samoavtomati so sicer nekaj dražji kot za-
starele varovalne naprave, ali pri poslednjih se le prelahko zgode nepravilnosti; požgo se varovalni vložki, katere je tudi treba kupiti. Pri samoavtomatih vse to ni potrebno, varnost za motor, posebno za asinhronske tro-fazne motorje, je brezdvomno večja. Prigodi se prav mnogokrat, da pretopi varovalo, motor se vrti dalje, ker ima še vedno dve fazi uklopljeni, delavec sprva niti ne opazi, da se je kaj zgodilo. Pomalem se zave, da motor ne vleče več prvotne teže, pogleda, vidi in smuk železno iglo v odprtino ali pa navoje kolikor mogoče močne železne ali sploh žice v sistem. V mizarnicah imate tu najlepšo priliko za požar. Pa ne samo to, saj je tudi življenska nevarnost združena s takimi pregrešnimi mahinacijami.
Končujem in upam, da sem obrtnikom dal nekaj nasvetov glede električnega pogona in sploh rabe z električno blagoslovljeno energijo. Ako jih boste upoštevali, sem dosegel namen.
Vplačilo četrtega obroka na delnice državne Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vplačilo četrtega obroka na delnice Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za tromesečje januar-marec 1928. morajo izvršiti gg. delničarji tekom januarja 1928. Podaljšanje je dovoljeno le za 15 dni, to je do 15. februarja 1928. Delničarji, ki bi do tega roka ne vplačali četrtega obroka, izgube delnice in se jim že vplačani znesek po odbitku 25 % vrne.
Za vsako delnico je treba vplačati 10 Din.
Politika v stanovskih organizacij ah.
Naš stari obrtniški borec g. Blaž Zupanc je napisal v zadnji številki „Obrtnega Vestnika" članek, ki ga mora vsakdo odobravati, saj se vsi zavedamo, da je današnja strankarska politika, kakor za vse druge stanove, tako tudi za obrtnika pogubonosna. Le žal, da se moramo spuščati v take razprave posebno v časih, ko tarejo obrtnika davki in druge dajatve, ko živi v najliujši gospodarski krizi, — v časih, v katerih bi bila neobhodno potrebna strumna, strogo stanovska orgnaizacija in trdna solidarnost. Obrtništvo se polagoma zaveda, da mora iskati pomoči in zboljšanja svojega gospodarskega položaja 1 e v strnjenih obrtniških vrstah. Ta zavest se polagoma utrjuje in čim močnejša bo, tem večji ugled bo imelo obrtništvo v javnem življenju. Razlikovati pa moramo seveda pri tem obrtnika kot gospodarja in obrtnika kot človeka. Kot gospodar ne sme obrtnik razlikovati politične pripadnosti in kot član svoje zadruge in svoje stanovske organizacije mora biti le o b r t-n i k. V svojem zasebnem življenju pa je lahko pristaš te ali one politične stranke.
Naše organizacije so stanovske organizacije, ki ne priznavajo nadvlade kakršnekoli politične stranke. One so neodvisne in njih pot je svobodna ter ne zadeva ob meje strank. To svojo neodvisnost pa skrbno čuvajo, čemur je dokaz baš to, da so v naših strokovnih organizacijah združeni pristaši vseh političnih strank in z redkimi izjemami solidarno nastopajo v vseh gospodarskih vprašanjih.
Če pa hoče kdo rušiti naše organizacije, proti temu pa se bomo prej ko slej borili. Obstoja politična stranka,
ki ima namen, rušiti solidarnost v naših zadrugah in ki ustanavlja nam nasprotna obrtna društva.
Naše zadruge in tudi Vrhovni obrtniški svet so ustanovljeni po določbah obrtnega reda, organizacije, ki jih ustanavlja gotova politična stranka, pa temeljijo na društvenem zakonu. V svojih pravilih imajo te organizacije določbo, da pri vseh nastopih delujejo po navodilih te stranke. S tem so se te organizacije priznale kot organiziran del stranke — in ali je možno, da se naše strokovne, stanovske, nepolitične organizacije strnejo z organizacijami one stranke, ki ruši našo solidarnost.
Da, tudi to bi bilo možno, toda to bi pomenilo za nas, da vodimo ne obrtno, temveč oportunistično politiko. Oportunistična politika pa ne zastopa načel, temveč trenutne koristi.
Vrhovni obrtniški svet je sestavljen iz vseh pet v Sloveniji delujočih zvez. Te zveze so nepolitične stanovske organizacije in vsaka zveza je poslala v Vrhovni obrtniški svet po dva svoja zastopnika. Politična pripadnost pri tem ni prišla v poštev — temveč že dokazano, uspešno delo v prid obrtniške organizacije. Vrhovni obrtniški svet ne more biti torej kot organf-zacija, obstoječa iz zvez, sestava zastopnikov posameznih političnih strank. Obrtni svet, ki ga v svojem članku omenja gospod B. Zupanc bi imel drugo podlago, ki bi vsekakor dovoljevala, da bi se zastopniki določevali po politični pripadnosti.
Naše zveze kakor tudi Vrhovni obrtniški svet pa stojijo neomajno na stališču popolne nepolitične odvisnosti, in stranke, ki poudarjajo ljubezen do obrtništva, naj z-delom pokažejo, kako globoka je njih ljubezen do našega izmozganega obrtnika.	K.
Kdo ima pravico popravljati galoše in snežne gumijaste čevlje.
To vprašanje je sprožil že v 5. številki z dne 1. marca 1.1. v našem listu neki čevljar s krajšim dopisom, v katerem konstatira, da so se popravljanja galoš in gumijastih snežnih čevljev lotili že razni obrtniki, predvsem vulkanizerji, čevljarji in tudi trgovci z imenovanimi predmeti ter prihaja do zaključka, da spada popravilo galoš in gumijastih snežnih čevljev, torej gumijevih izdelkov, izključno v čevljarski obrt, češ, da navedeni predmeti zelo škodujejo čevljarskemu obrtu, ker se zaradi njih nošenja ne trgajo usnjeni čevlji. Odločno obsoja, da bi se s tem popravilom bavili trgovci, torej prodajalci gumijastih izdelkov, ter konča s pozivom na javno debato v listu o tem vprašanju. 2e v naslednji številki so se temu pozivu odzvali vulkanizerji z dopisom, v katerem se odločno zavzemajo za to, da spadajo vsi gumijevi izdelki brez izjeme, torej tudi galoše in gumijasti snežni čevlji, v popravilo izključno vulkanizerjem in navajajo v podkrepitev te svoje trditve na kratko sledeče: Za izvrševanje popravil gumijevih izdelkov imajo samo vulkanizerji obrtni list in nihče drugi ter da so samo oni strokovnjaki v popravljanju teh predmetov, ker so se morali za ta obrt učiti in izvežbati. Ako se gumijasti izdelek slučajno imenuje snežni čevelj, nikakor še ne spada popravilo istega v čevljarski obrt, ker se pri tem popravilu ne rabijo ne kopito, ne žebljički, usnje, dreta, platno, klinčki itd.; dalje navajajo za primer, da bi prav tako lahko lepega dne izjavili kolarji, da spada popravilo motornih koles, avto-koles in plaščev ter bicikljev v njihov obrt, češ, to je kolo in jaz sem kolar, torej spada popravilo v moj obrt, kar da
bi se zdelo vsakemu razsodnemu obrtniku smešna trditev, torej tudi čevljarjem. S tem dopisom je bila javna debata zaključena, ker niso niti trgovci niti čevljarji odgovorili, najbrže zaradi tega, ker je sezona sama napravila konec popravljanju galoš in snežnih čevljev. Ko pa se je pred tedni zopet začela sezija galoš in gumijastih snežnih čevljev, razširila se je tudi reklama za popravljanje teh predmetov z neznansko naglico in danes opaziš na vsakem drugem izložbenem oknu trgovcev, na vratih čevljarja, vulkanizerja, usnjarja, mehanika itd. tablico z napisom: Tu se popravljajo galoše in snežni čevlji. Neki podjetni ljubljanski čevljar je celo izdal lepake in letake, na katerih se proglaša za edinega „strokovnjaka“ v popravljanju galoš in snežnih čevljev. Naravnost zanimivo je poslušati zadevno debato v gostilni, ako se siučajno snide več raznih teh „strokovnjakov in popravljačev“. Vsakdo trdi svoje, kar skuša dokazati z vsemi mogočimi argumenti. Tako je torej postalo gorenje vprašanje zopet aktualno. Kot neinteresiran opazovalec tega boja med posameznimi trgovci in obrtniki sem prišel do zaključka, da bi bilo vsekakor umestno v svrho zaščite obrta, ako pristojna obrtna oblast nemudoma končnoveljavno odloči, kdo ima pravico popravljati galoše in gumijaste snežne čevlje, kakor .je to storila svoječasno v boju med kovinarji, ko je morala odločiti, kaj spada v kovaški, kleparski in ključavničarski obrt.	Opazovalec.
Iz organizacij.
Zadruga trgovskih vrtnarjev za Slovenijo v Ljubljani
vabi vse članstvo na zadružni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo! dne 8. januarja 1928. ob pol 10. dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino', obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, pritličje, desno. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor načelnika.. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Predložitev proračuna za leto 1928. 5. Volitev. 6. Raznoterosti. — Tovariši! Zadruga bo podala na občnem zboru poročilo o svojem delu. Ni pa namen občnega zbora le, da zaključi delo v preteklem letu, marveč da se pogovorimo o naših težnjah in napravimo sklepe, kako si bomo zboljšali naš položaj. Člani z dežele imajo na občnem zbont najlepšo priliko1, da povejo svoje težkoče in dlajo svoje nasvete. Le v skupnem delu je uspeli. Zato pa je dolžnost vseh članov, da se občnega zbora zanesljivo) udeleže. Vsak posamezen član je obvezan, da pomore povzdigniti naš gospodarski položaj in osigurati stanu boljšo bodočnost. — Načelnik:
I.	Šimenc.
Izredni občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in las-ničarjev v Ljubljani. Dne 12. decembra t. 1. se jc vršil v posvetovalnici Zbornice za trgovino1, obrt in industrijo izredni občni zbor zadruge. Povod za sklicanje tega izrednega občnega zbora je bilo močno gibanje jake opozicije proti sedanjemu odboru, ki: po njenem mnenju ni stal dovolj odločno na stališču sklepov, da se priznava nedeljski pofčitek. Občni zbor je otvoril poslevodeči podpredsednik g. Mate Pliverič. Zborovalci so< nato z dvigom s sedežev počastili spomin na med letom umrla člana zadruge gg. Druškoviča in Frankheima. Tajniško poročilo je podal zadružni tajnik g. Albin Šinkovec, v katerem je obrazložil delovanje odbora, svoje lastno delo1, zavračajoč razne očitke tovarišev. Gospodi Dorčec je nato kritiziral delo sedanjega odbora in poživljal tovariše, naj pri volitvah volijo' može, ki bodo zastopali njihove obrtne interese. Zastopnik pomočniškega zbora g. Hodalič je nastopil proti temu, da nekateri brivski mojstri silijo pomočnike k nedeljskemu delu. Glede vajeniške šole je bilo na predlog g. Kug. Franchettija sklenjeno, da sc ta
poživi ter da se pritegnejo kot najizbomejše moči. Pri točki o! sklepanju glede ločenja obrta po § 1., odst. 4., obrtnega reda, je* bilo sklenjeno, da se odpošlje ministrstvu trgovine in industrije resolucija, v kateri se bo zahtevalo, da se priznajo brivstvo, frizerstvo in lasničarstvo kot ločeni obrti. Pri razpravljanju o določitvi delovnega časa in odmorov je bilo sklenjeno!, da se ob nedeljah ne dela in . da bodo ob nedeljah zaprti vsi brivski lokali. Sledile so nato volitve Miovega odbora po listkih. Izvoljeni so bili: za načelnika g. Dorčec, za podnačelnika g. Vlahovič, za odbornike pa gg.: Žabjek, Kosec ml., Turk, Dinter, Meznarič in Lisec; za namestnike pa gg.: Doležal, Zajc ml. in Pavlič.
Prijateljski večer Obrtniškega društva v Ljubljani.
V	soboto dne 10. t. m. je priredilo društvo za svoje članstvo v salonu gostilne «Pri Mraku» prijateljski večer. Brez posebnih objav in vabil se je odzvalo dokaj lepo število naših obrtnikov s svojimi družinami. Razvila se je kmalu prijetna, neprisiljena zabava. Agilni društveni pevski zbor je izpopolnil večer z lepimi, jako« dobro1 izvajanimi1 pevskimi točkami, ki so žele mnogo odobravanja in pohvale. Tudi solisti so nastopili. Društvo bo priredilo še več takih večerov in bo' na ta način skušalo gojiti med obrtništvom skupnost in družabnost.
Razno.
Uprava «Obrtnega Vestnika« naproša vse cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za letošnje leto, da to še pred koncem leta store. Vsled nerednega plačevanja naročnine se nahaja uprava vedno v stiskah, česar pa ne bi bilo potreba, če bi: se naročniki zavedali svoje dolžnosti.
Obrtniški koledar za leto 1928. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala tudi letos ličen žepni koledarček. Vezan je popolnoma v! platno. Vsebina koledarja je za vsakega obrtnika koristna, saj najde v njem vse, kar rabi v vsakdanjem življenju. Za vsakega obrtnika je važno, da je poučen o davkih, da pozna davčno lestvico, da ve kako mu je postopati glede kreditov; v koledarju najdejo nadalje člani preizkuševalnih komisij zbirko nalog za pomočniško preizkušnjo, kovinske stroke pa poučen članek o železu. Cena koledarju je Din 13-50. — Naroča sc pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Kdor sprejme ključavničarskega in krojaškega vajenca v pouk, naj javi upravništvu «Obrtnega Vestnika*. Dečka sta močna, po! 15 let stara in pridna.
Obiskovanje obrtno-nadaljevalnih šol. Nekatere obrtne oblasti so se obrnile na ministrstvo trgovine in industrije, da izda navodilo1, kako je postopati z vajenci, ki imajo štiri razrede srednje šole, glede obiskovanja obrt-no-nadalje.valnih in trgovskih šol. G. miilister je izdal zaradi tega odtok br. 223, točka 2., z dne 4. marca 1927., ki se glasi: «Obrtni, trgovski in industrijski vajenci, ki so dokončali štiri razrede srednje, odnosno vso meščansko šolo, niso primorani obiskovati splošno obrtno ali obrtno-trgovskoi šolo! in so1 lahko oproščeni tudi brez dokaza o obisku šole.» Kolikor nam je znano, naše zadruge o tem ministrovem odloku niso< bile obveščene.
Ljubljanski velesejem v letu 1928. Upravni svet velesejma je na svoji seji sestavil program prireditev v letu 1928. VIII. mednarodni vzorčni velesejem se bo vršil od 2. do 11. junija 1928., torej ob času, ko se baš razvija največja kupčija. V petih razstavnih paviljonih se bo namestil mednarodni vzorčni velesejem, t. j. industrija, obrt in trgovina. Poseben oddelek bo1 tvorila industrija avtomobilov. En paviljon se bo porabil za gostilničarsko, hotelirsko in kavarniško
razstavo, zvezano' event. s tujsko-prometno razstavo in pokušnjo odprtih vin v sodu. V ostalem paviljonu bo nameščena higijenska razstava. Med velesejmom, t. j. 6.,
7.	in 8. junija je predviden srednjeevropski gostilničarski kongres v Ljubljani, katerega organizira Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Posebne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske industrije, češki oddelek in specijalna mizarska razstava.
P o k r a j i n s k a razstava se bo'vršila od 1. do 10. septembra 1928. Razstava bo imela predvsem agrarni značaj, zastopana pa bo' tudi kulturna, telesna higijena in avstrijska industrija in obrt.
Beograjski krojači so pričeli v boju za svoj obstoj energično akcijo proti slabim plačnikom. Kakor menda povsod1, tako imajo tudi beograjski krojači sicer mnogo dela, a tudi mnogo dolžnikov. Beograjski krojaški mojstri se pritožujejo, da se je v zadnjem času razpasla navada, da se krojaču za storjeno! deloi ne plača takoj, temveč da moira čakati mesece in mesece na plačilo, katerega pa po večmesečnem čakanju1 končno sploh ne dlobi. Pretekli mesec so krojaški mojstri razpravljali o tej za to stroko jako pereči točki na sestanku in sklenili, da bodo odslej odstopili vsakega slabega plačnika odvetniku v izterjanje, neglede na to, jeli je to* stari ali novi naročnik. Sestavili so tudi Črno knjigo, v katero! ima vsak krojaški mojster vpogled. Upravi krojaškega udruženja se je nadalje naročilo, da v' tej stvari najenergičneje nastopa, da se očuvajo krojaški mojstri pred velikimi izgubami, ki jim jih polvzročajo slabi plačniki.
Proslava 20letnega obstoja Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu. Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu bo proslavil meseca aprila 1928. na najsvečanejši način 201etnico svojega obstoja. Pri tej priliki bo priredil savez veliko vajeniško razstavo. Pričel je tudi že s predpripravami.
Carinjenje izvoznih pošiljk na povratek. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je obvestila Zbornico1 za trgovino, obrt in industrijo, da je opazila, da razni interesenti utrpijo često veliko škodo, ker v tovornem listu ne predpišejo načina carinjenja. Predvsem pridejo vi poštev izvozne pošiljke, ki so vložene v embalaže, za katere želi pošiljatelj, da mu jih inozemski naslovljenec vrne takoj po prejemu robe. Ker gre za embalažo (zaboji, sodi, vreče, košare itd.) domačega porekla, so* izvozničarji mnenja, da jim bo vrnjena brez formalnosti — carine prosto1. To naziranje je pa docela pogrešno in je že marsikomu povzročilo precejšnjo škodo. Carinarnice tako embalažo ob uvozu le tedaj carine prosto ocarinijo1, kadar se jim z uvozno' deklaracijo predloži tudi izvozna deklaracija, v kateri je bila embalaža oglašena na povratek v roku, ki je določen v carinskem zakonu. Da se ta postopek brez ovir izvede, mora pošiljatelj-izvozničar, kadar želi carinjenje na kaki medpotni postaji ali poi železnici, predpisati v tovornem listu v določeni koloni način carinjenja. Istotako mora pošiljatelj prazne embalaže predpisati v pripadnem tovornem listu kraj in način carinjenja ter priložiti izvozno deklaracijo1, v kateri je bila embalaža prijavljena na povratek. Ako se tem formalnostim ne zadosti, postopata železnica in carinarnica tako kot z vsako drugoi obično trgovsko! robo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo oipozarja vse interesente, da se držijo gornjih navodlil' direkcije, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom1.
Uvedba enotnega naziva za kvintal. Predsednik Mednarodnega agrarnega instituta v Rimu je naslovil na Mednarodno trgovsko zbornico! v Parizu predstavko s predlogom, da bi se naj za metrični «kvintal», odnosno «!00kg» uvedlo v mednarodnem trgovskem prometu eno-
ten naziv. Permanentni odbor Mednarodne trgovske zbornice je po razpravi o tem vprašanju prišel dlo zaključka, da bi.se naj za to enoto uvedel nazivi «metrični kvintal» ali «metro-kvintal». Nacionalni odbor Mednarodne trgovske zbornice v Beogradu je poslal sedaj ta predloig zbornicam v izjavo.
Zborovanje Centrale industrijskih korporacij v Beogradu se je vršilo 11. novembra t. 1. Ob tej priliki je sprejel zbor resolucijo, v kateri zahteva zlasti: da se uvede stabilnost v našo gospodarsko politiko, osobito tudi glede carinske zaščite domače proizvodnje; da vlada oživotvori ustanovo gospodarskega sveta v smislu čl. 44. ustave in da skliče državni odbor za štednjo, ki sploh še ni bil po svojem osnovanju sklican; da določila zakona o državnem računovodstvu, ki se tičejo državnih dobav in pravilnik podvrže vlada reviziji in dastrogo vodi račune o tem, d'a se pri nabavah za državo in samoupravna telesa pomaga domači industriji in da se zlasti upoštevajo določila čl. 140. zakona o obrtih v stilizaciji, kakor jo dbloča ČL 266. finančnega zakona za leto 1927./28. in po katerih sme biti domača industrija za 10 odstotkov dražja kof\inozemska; da se izda enoten obrtni zakon za celo kraljevino; da se izd'a poseben zakon za pospeševanje domače industrije po> primeru onih držav, kjer je industrija še v razvoju; da se ne poviša prinosna tarifa za nezgodno zavarovanje, ker soi delegati delodajalcev v ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev' kompaktno glasovali proti predlogu za povišanje dajatev; da se izd!a nov carinski zakon ter poenostavi in poceni carinsko poistopanje; da se izvede izenačenje davčnih bremen potoni novega zakona o1 neposrednih davkih in da se omili naše fiskalno breme, koje ne odgovarja sorazmerno zelo nizkemu nivoju narodnega dohodka; da se ukine davek na poslovni promet in izvrši revizija zakona o taksah. Iz predidOčih točk te resolucije je razvidno, da se bori naša industrija z istimi težkočami kakor obrt. Uspehe pa bi mogel prinesti le složen nastop vseh gospodarskih krogov, industrije, obrti in trgovine.
Načrt za izenačenje davkov. Finančni minister je predložil prejšnji mesec ministrskemu svetu načrt zai izenačenje davkov. Ministrski svet je odobril načrt zakona
o	neposrednih davkih, ki določa v členu 1., da se uvedejo sledeči neposredni davki: l.a) davek na dohodek zemljišč; b) davek na poslopja; c) davek na dohodke podjetja, obratov in samostojnih poklicev; d) davek na rente.
2.	Davek na dohodke podjetij, ki so obvezana na javno polaganje računov. 3.) Davek na skupne dohodke. — Zemljiški davek se plačuje od vsakega zemljišča na teritoriju države, ki se lahko gospodarsko izkoriščajo, ne glede na to ali se dejansko izkoriščajo ali ne. — Kot osnova za odmero tega davka služi zemljiški kataster. Plačevanje tega davka po novem zakonu bo pričelo s 1. januarjem 1929. — H iš n e m u davku so podvržena vsa poslopja, namenjena za stanovanja ali drugo javno uporabo. Plačevanja tega d!avka so poleg drugih oproščena nova poslopja, v mestih nad 50.000 prebivalcev: za 20 let, v vseli ostalih krajih pa za 10 let. Kot osnova za odmero davka služi letna najemnina. Na račun stroškov za vzdrževanje poslopij se odšteje v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu in Zemunu 20 %, v1 vseli drugih mestih 25 %, v ostalih krajih pa 30 %. Davek znaša 20 % oid dejanske najemnine ali ocenjene najemnine po odbitku vzdrževalnih stroškov. — Davek na d o -h o d k e p o d j e t i j, obratu v in s a nr o s t o j n i h poklicev plačajo vsa pridobitna podjetja in samostojni poklici. Oproščeni so tega davka domača industrija in domači obrt. Kot davčna osnova služi čisti dohodek minulega leta. Davčna lestvica znaša za I. skupino, v katero spa-
dajo tudi obrtna podjetja, 14 %, za drugo skupino 12 % in za tretjo skupino 8 %. — D o h o dnin a. Dohodnino plačujejo vse osebe, ki imajo stalno bivališče, nadalje vse zasebne korporacije, cerkve, fondi, ustanove. V odmero davka pridejo vsi dohodki brez razlike naslova. — Dospelost davkov bo kakor doslej četrtletna in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Za dospele, a ne plačane davke sc zaračunavajo 6% obresti. — Načrt o izenačenju davkov je sedaj pred' odborom za zakonski predlog v izenačenju neposrednih dlavkov. Kaže pa, da se skuša vlada uveljavljenju tega zakona zopet izogniti in ga najbrž še ne bomo tako hitro dobili.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 19. decembra 1927. ob pol 10. uri dopoldan v1 zborničnih prostorih svojo redho1 javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Predložitev zapisnika ustanovne seje z dne 25. novembra 1927.; 2.) Nagovor in poročilo zborničnega predsednika; 3.) Poročilo o delovanju zbornice in njenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja v letu 1927.; 4.) Poročilo ol gradbi zbornične palače; 5.) Poročilo o gradbi stanovanjskega poslopja; 6.) Volitev in poročilo o izvolitvi podhačelnikov v treh odsekih; 7) Volitev treh pregledovalcev računov;
8.) Komercijalizacija in reorganizacija državnih železnic;
9.) Stališče glede trgovinskopolitičnega razmerja napram drugim državam; 10.) Predlogi zborničnih članov.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani
priredi
veliko efektno loterijo
z bogatimi
efektnimi dobitki.
★
Cena srečki je 3 Din.
¥
Srečke se naročajo pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
Obrtniki, segajte po njih!
Škandalozna davčna praksa. Kakor poročajo' dnevni časopisi je pred dnevi prispela v Beograd deputacija novosadskega okrožja, obstoječa iz 84 članov. Deputacijo je sprejel namestnik ministra financ g. dr. Mehnied Spaho. Deputacija je protestirala proti predpisovanju prevelike dohodnine, katere plačilo zahtevajo davčne oblasti za osem let nazaj in na podlagi stare kronske lestvice. Dogajajo se primeri, d!a bi morali posamezniki plačati štirikrat do petkrat več j o d o h oi d! n i n o, kakor je vredno vse nji h o v o i m e t j e. Občina Bački
Petrovac, ki ima 800 oralov zemlje v skupni vrednosti 8 do' 10 milijonov dinarjev, bi morala plačati 80 milijonov dinarjev dohodnine. Od' ostalih davkov, ki sol bili predpisani za vso državo vi iznosu 100 milijonov dinarjev, se zahteva sedaj samo v novosadskem okrožju 200 milijonov dinarjev. K temu poročilu ni treba nobenega komentarja.
Zopet nove davščine. Predsedstvo1 Oblastne skupščine ljubljanske oblasti je predložilo skupščini proračun za leto 1928., ki zopet uvaja nove doklade in davščine. Tako uvaja novo davščino na motorna vozila in sicer: za osebne avtomobile po 300 Din od HP, za motorna ko*-lesa po 150 Din za HP, za motorna kolesa s prikolico po 200 Din od1 HP, za tovorne avtomobile in priklopne vozove po 50 Din od' 100 kg teže na leto-. Avtomobili s polnimi gumijastimi obroči naj plačajo za 50 % povišano takso. Le osebni avtomobili do 10 HP bodo oproščeni plačevanja te takse. Vsekakor krivična je taksa na tovorne avtomobile, ki sol postali danes jako uvaževano prometno sredstvo. 'Fakse so oproščeni tudi avtobusi1, če plačujejo podjetniki občo pridbbnino. Poleg tega se uvajajo tudi nove takse za obisk barov, nočnih zabavališč, kavarn in drugih javnih lokalov. Davščino po 10 Din za vsakega gosta, ki se nahaja po 24. uri v lokalu, plačujejo bari, nočne kavarne in drugi javni lokali, ostale kavarne pa po 5 Din. Za pravico, da se sme vršiti javna plesna prireditev, se plača* taksa 250 Din. Oproščcne so te takse plesne šole za plesne vaje, ne pa za javne plesne prireditve. Prireditev mora prireditelj prijaviti 24 ur pred1 pričetkom pristojnemu oddelku finančne kontrole z natančno navedbo prireditelja. Istočasno s prijavo* se mora odpremiti tudi taksa. Na vse vrste alkoholnih pijač se bo pobirala oblastna doklada k državni trošarini. Ta doklada znaša na domača vina, dalje na pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje 100 % državne trošarine. Za domača vina se smatrajo ona vina, ki se pridelajo v ljubljanski in mariborski oblasti. Od ostalih vin, ki se uvažajo v ljubljansko oblast, znaša oblastna doklada 200 %: na državno trošarino. Kupec opojne pijače bo moral v roku 24 ur potem, ko je pijačo vkletil, Odnosno* postavil v shranišče, prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole vrsto in množino vkletene ali shranjene pijače ter obenem plačati določeno oblastno doklado. Oblastna doklada po tej uredbi se prične pobirati s 1. januarjem 1928. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani in Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani sta vložili na predsedstvo oblastne skupščine protest proti uvedbi novih davščin.
Plačevanje taks za protokolacije trgovin in obrtov.
Pri nekaterih obrtnikih in trgovcih, ki niso sodno1 proton kolirani, pa imajo obrtne liste, so se zglašcvali organi finančne kontrole in zahtevali, dla se izkažejo, da so sodno protokolirani in d!a so plačali za to določeno takso*. Na predstavko proti takim zahtevam je dobila Zbornica za trgovino*, obrt in industrijo* Od Delegacije ministrstva financ v Ljubljani obvestilo, da je razpis Generalne direkcije davkov z dne 11. oktobra 1927., štev. 116.760, na podlagi katerega so organi finančne kontrole zahtevali pri posameznih obrtnikih potrdila o protokolaciji, ukinjen in da so o tem obveščeni tudi vsi oddelki finančne kontrole.
Izvrševanje predpisov zakona o taksah. V zadnjem času se dogaja, da izvršujejo Organi finančne kontrole občasne preglede v trgovskih in obrtniških obratih, jeli se pravilno izvršujejo predpisi zakona o taksah. Pri teh pregledih sc večkrat ugotovi, da pri posameznih podjetjih marsikaj glede taksnega zakona ni v redu iz enostavnega razloga, ker trgovska korespondenca razen trgovskih sklepov kljub ponovnim akcijam zbornice še vedno ni vsaj pogojno oproščena raznih taks. Posledica taksnih
prestopkov se občutno kaznuje, in se ne morejo* zniževati in tudi ne milostno: odpustiti. Vse te pregledle* organi finančne kontrole skoro praviloma* vrše brez pravega pooblastila. Da se v bodoče kazni preprečijo opozarjamo na čl. 43. taksnega zakona in čl. 43. pravilnika k temu zakonu, po* katerih sme občasne preglede po finančnih oblastvih ali posebe pooblaščenih odposlancih odrejati samo Generalna direkcija davkovi ali sama ali* na predlog drugih oblastev. Kdor torej hoče izvesti občasen pregled, mora imeti za to poslovanje izrecen nalog generalne direkcije davkov*. Ako tega naloga nima, se mu sme brez posledic pregled zabraniti.
Proračun ministrstva za zgradbe* in Slovenija. Proračun ministrstva za zgradbe je za Slovenijo vedno velike važnosti, kajti od višine kreditov, določenih za ceste in mostove v Sloveniji, je odvisno, v koliki meri imamo v bodoče pričakovati, da se bo dczolatno* stanje naših cest zboljšalo. Naše ceste, ki so bile včasi naravnost vzorno vzdrževane, so danes tako razorane, da ne povzročajo samo"težkoče v prometu, temveč da bo tudi treba ogromno denarja za njih restavracijo. Poplave in vremenske katastrofe so povrhu tega povzročile ogromno škodo ter stanje še poslabšale. Z vso upravičenostjo bi torej lahko pričakovali, da bodo ta dejstva upoštevana tudi v* našem državnem proračunu. Žal, pa smo se varali. V predlogu proračuna ministrstva za zgradbe, ki je skrajno* nepregledno sestavljen (stroški za vzdrževanje in popravila državnih cest so n. pr. za v*sO državo) predvideni v eni sami postavki), je med izdatki za gradbo in temeljna popravila cest in mostov predvidenih za Slovenijo le 2 milijona 331.570 Din, dočim je predvidenih za Srbijo in Črno goro 57,050.000 Din, za Bosnoi in Hercegovino M milijonov 191.047 Din, za Dalmacijo 8,100.000 Din, za Hrvat-slto in Slavonijo 7,695.000 Din in za Vojvodino 8.000.000 dinarjev. Za popravilo deželne ceste Kostanjevica-Oštrc. za doVršenje* okrajne ceste Sv. Urban—Prevalje in za temeljna popravila pokvarjenih deželnih cest je določen
1	milijon Din; za rekonstrukcijo* mostu preko Mure pri Radgoni pa 1,331.570 Din. Da ti krediti za temeljna popravila na naših cestah niti izdaleka ne zadostujejo*, bo pač vsakomur jasno. Ob tej priliki moramo opozoriti na neko ofcolnost, ki je bila pri redigiramju proračuna glede Slovenije velike važnosti. Finančni minister je svoječasno izjavil, da se je pri* sestavi državnega proračuna v prvi vrsti opiral na zaključni račun državnih financ za leto 1924.-25., ki je bil nedavno objavljen. V tem zaključnem računu pa vidimo, da je gradbena direkcija v Ljubljani pustila* leta 1924.-25. od kreditov za zgradbo in popravila v Sloveniji zapasti nič manj kakor 1,553.214 Din. Posledica tega pa* je, dla si je g. finančni minister pri sestavi proračuna mislil, d!a Slovenija ne potrebuje kreditov v ta namen, ker jih niti ne more izrabiti*. Kdo je zakrivil, da sc ti krediti niso izrabili1, nam ni znano, eno pa je gotovo*, da je bila s teni povzročena Sloveniji ogromna škoda, ki jo letos težko občutimo.
Konferenca tajnikov gospodarskih zbornic. V nedeljo se je v dvorani beograjske Trgovske zbornice* vršila konferenca tajnikov vseh gospodarskih zbornic v naši državi, ki je ugotovila dnevni red konference zbornic v Osijeku. Pri tej* točki se je razvila živahna in zanimiva debata, katere so se udeležili gg. Čuvaj, Mohorič, Boškovič, Gjorgjevič in drugi. Gosp. Obradovič je naslovil na konferenco polsebnol pismo, v katerem* zahteva, da se postavi na dnevni red vprašanje naše trgovinske propagande v inozemstvu* in vprašanje organizacije naše poročevalske službe. Naša trgovinska propaganda in poročevalska služba spadata med1 najslabše* na svetu. Medtem ko žrtvujejo druge države ogromne vsote za izdajanje poseb-
nih časopisov, knjig, brošur, za prirejanje razstav itd., se pri lia-s v tem pogledu ne stori skoro nič. Tajnik zagrebške zbornice g. Čuvaj je pristal na ta predlog ter poudarjal koristno delo informacijskega oddelka zagrebške zbornice. Dalje je ugotovil, da so zbornice z dosedanjimi kongresi in konferencami doživele fijaskO1, kajti niti ena vlada ni upoštevala stavljenih predlogov, kakor tudi predloženih referatov in zahtev. Za konferenco Zbcrnic, ki se bo vršila med 1. in 15. majem v Osijeku, je bil določen naslednji dnevni red: 1. Vzroki in posledice nazadovanja našega izvoza (referat bečkerečke in beograjske zbornice). 2. Vprašanje reorganizacije konzularne službe (referat sarajevske zbornice). 3. Organizacija gospodarske statistike (referat ljubljanske zbornice). 4. Delo zbornic na gospodarski propagandi (referat zagrebške in solunske zbornice). Druga točka dnevnega reda je bila posvečena sestanku predstavnikov zbornic in narodnih poslancev. Sklenjeno je bilo, da ima beograjska zbornica na primeren način sondirati teren in povabiti na to konferenco poslanske klube, narodne gospodarje in druge interesente. Za ta sestanek je bil dbločen naslednji dnevni red: 1. Kooperacija med gospodarskimi in političnimi faktorji (referat beograjske zbornice). 2. Zakon o neposrednih d’avkih, odnosno O znižanju davkov (referat zagrebško zbornice). 3. Proračun in finance (referat splitske zbornice). 4. Problem naše administracije (referat beograjske zbornice). Vsi referati morajo biti gotovi do januarja, ko sc bo v Zagrebu vršila ponovna konferenca tajnikov zbornic, na kateri bo ugotovljen definitivni tekst referatov. Konferenca z narodnimi poslanci se bo vršila koncem februarja. Tretja točka dnevnega reda je bilo vprašanje izdajanja skupnih letnih poročil. Ta letna poročila o gospodarskem stanju v naši državi bi služila za propagando v inozemstvu in bi se morala izdajati v tujem jeziku. Tajnik zagrebške zbornice g. Čuvaj je opozoril, da se ne sme zaradi izdajanja skupnega poročila opustiti izdajanje posebnih zborničnih poročil, ki so predvidena v
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
UHtanovljono leta 1839.
Največji
izbor
Popravila
Najnižje cene!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare.
Luksuzni predmeti. Stavbno in umetno steklarstvo.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 10
Telefon 2478
Telefon 2478
Velika izbira. ICoŽllllOVlllG Velika izbira.
SEMKO PETER, Ljubljana
Nizke ceno!	Tuijaskl	1.	Nizke	eenc!
Krznar in izdelovatelj čepic.
Barvanje in strojenje krzna.
Nakup kož vsakovrstne divjačine po najvišjih cenah.
zakonu. Sklenjeno je bilo, da imajo tajniki o tej zadevi referirati svojim zbornicam, nakar bo padla Odločitev na prihodbji konferenci zbornic, ki se bo vršila v Zagrebu.
ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujem za prejeto pot smrtnino, katero mi je vodstvo Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani izplačalo po umrlem očetu. Obrtnikom priporočam, da pristopajo1 vi tO dobrodelno ustanovo. Franc Baloh, krojač, Mojstrana 101.
Obrtniki,
naročajte vsi „0brtni Vestnik"!
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Milk'o Krapež. Odgovorni urednik Ignacij Kaiser.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica) v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo xa vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem iu davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
BI Krojaški atelje za gospode in dame |
jn	I	1*	v
| rmne Iglic j
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28
Priznano solidne cene!
Priznano solidne cene!
Vedno zadnje novosti
damskih klobukov
priporoča modni salon
IDA ŠKOF-WANEK naslednici
LJUBLJANA, Pod Tranco štev. 2.
Žaliti klobuki vedno v zalogi. — Preoblikovanje in popravila se točno in ceno izvršujejo.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu“
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezi!, kirurgičnih in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon štev. 115.
FRAN RAVNIKAR
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, lesna industrija, parna žaga
Ljubljana, Linhartova ulica 25.
Račun poštne hranilnice št. 11.428	Telefon	št.	2.415.
Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih v različnih stavbnih slogih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil, gospodarskih in industrijskih stavb, stolpnih streh, kupol, cerkvenih ostrešij, balkonov, vrtnih utic, verand in raznih vrtnih arhitektoničnih del. Izvrševanje stopnic, dekorativnih stropov, dekorativnih stenskih opažev, vrat, oken itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne industrijske stavbe, dvorane, razstavne zgradbe itd. Opozarjam na moj najnovejši sistem „Rafl“, jugoslov. patent št. 4.755 za proste razpetine od 8 do 40 m. Parna in električna gonilna sila.
^caaaaaaiiMMaaaanaaBBaaasBaaaacisBiBaaaaaaaifaBiiaar aBae>BBNa»«waa*ittKniMaBaaaHaasi3WB«^
j Kreditno društvo
1 Mestne hranilnice ljubljanske
V
| dovoljuje posojila |	na	menice	in	kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
a
a
a
«
*
B
I?
M
H
«
a
O
i*
S
*
a
3
M
S
a
9
a
Ljubljanska kreditna banka
V Centrala: Ljubljana. Dinajsku cesta V
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
Podružnice in agencije:
Brežice	Kranj	Novo mesto Sloveiij-
Celje	Logatec	Prevalje	gradeč
Črnomelj Maribor	Ptuj	Split
Gorica	Metkovič Rakek	Trst
Novi Sad Sarajevo
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 2261,2413,2502,2503 in 2504
friporoča se za vse bančne posle
c
*
a
h
•
d
s
m
»
H8
n
a
K
m
s
m
a
a
^nenE»iBHHBBreMaKa®at*HSBfflH««aarj;aap..iiaei'Ji:B»'HBiaBBaaaBBaMBBaaBa,*BaBaiBBaaaBaBBaa«aasaiaaa'^1’
0808080808080808080808080808080808080808
08
08
O?
<5?
08
O?
08
,3?
08
08
08
08
08
08
08
og
os
o?
.38
08
02
08
08
08
08
o8
«3$
08
08
.3?
08
.38
08
«3«
08
Obrtna banka
d Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto mer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici u Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje usfanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane oioge po dogouoru primerno oiše.
«3?
<3?
08
off
08
08
oS
08
08
«38
08
08
08
.38
,38
08
08
o8
08
08
08
08
.38
08
08
«38
08
08
08
08
08
08
08
08
08
0808080S0S08080S080808080808080&0S080808
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon St. 2010,2157,2548, 2805 In 2806.
Obrestovati je vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.