..

.


Kdor svoj želodec ljubi,
ne pije drugega,  kakor

želodčni liker

Želodčni liker „FL0R1AN“ ne slabi in ne omami,
ampak daje moč in veselje do dela!

Naslov za naročila: ,,FLORlAN|VL|ub|jana.

V j

Postavno varovano.

TRGOVSKI KOLEDRR

ZA LETO 1915.

UREDIL

Dr. RUDOLF MARN

IZDALO IN ZALOŽILO »SLOV. TRO. DRUŠTVO MERKUR«

V LJUBLJANI

DDOODDOD

TISK »NARODNE TISKARNE«.

i m n m  ) 1111111111 m 11 n 11111 m 111111 m  11111 i 11 m 1111 < 1111111 m 111111111111111111 i 1111111

| JOS. ROJINA |

| Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 3 |

poleg pošte. =

i Krojačnica |
1 za gospode. |

[ * |

i Elegantne obleke, j

E * |

j Krasne angleške j
] novosti. |

! Najnovejši kroj. |

i * 1

\  Športne obleke. |
\  Pelerine. |

i » |

l  Uniforme §

\  vseh vrst. |

= ?tt E

= Točna in solidna |

\  postrežba. =

Fi 111111111111! 1111 ] 111111! 111! m I; 111111111111MI ] 1111111T111II111111 n i n I m 11111 i i i i m i! 7 =

Stran

Slov. trgovsko društvo „Merkur" in odbor ... 1

Posredovalnica. 3

Trgovski dom. 3

Izvleček Iz pravil podpornega zaklada. 3

Koledar za 1. 1915. 5

Kolkovne lestvice.30

Obrestne tabele.31

Kovani denar raznih držav.38

Preračunjevalne tabele.40

Tabela za preračunanje domačega in tujega de¬
narja .44

Preračunavanje anuitet in sestavljanje amortizačnih

načrtov.47

Amortizačni načrt.48

Anuitetni faktorji.49

Tabela za izračunanje dni od enega datuma do

drugega.50

Mere za sukno. 52

Uteži .53

Dolgostna mera.54

Vojaška taksa.55

Tabela za razredčenje alkohola.56

Tabela za preračunanje alkohola iz kilogramov v

litre.58

Užitninska tarifa za mesto Ljubljano.63

Užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih

krajev.67

Osebni davki.69

1. Občna pridobnina.69

2. Dohodnina.74

3. Rentnina.81

Vpogled v knjige.82

Dopustnost trgovskega potovanja.86

Prodaja žganih opojnih pijač na drobno ....  88
Samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov ... 89

Trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in

materiainim blagom.90 LJUE

Izpregled sposobnostnega dokaza.92 novs

Prodaja storjene obleke in čevljev.93 Drui

Nedeljski počitek v trgovskih obrtih na Kranjskem 94 hkra

Zapiranje in odpiranje trgovin v Ljubljani, Spodnji in sl
in Zgornji Šiški, Udmatu, Selu, Mostah in na boru

Glincah.98 jezik

Delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje tečaj

trgovin.100 V Ki

Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik . . . 102 Druš

Poštne določbe.105 in ir

Pokojninsko zavarovanje zasebnih uslužbencev . 115 piraji

rodb
valni
nasta
ki ni
vajer
brezf
nila
znaš;
Ustai
»Trgi
velja
enkrr
rodni
in trj
živali

82

86

88

Slovensko trgovsko društvo »merkur* v

90 LJUBLJANI je strokovna organizacija, ki zastopa sta-

92 novske in splošne interese slovenskega trgovstva.

93 Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski vestnik", ki je

94 hkratu glasilo slovenskega trgovskega društva v Celju
in slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mari¬
boru. Društvo izdaja strokovne knjige v slovenskem

98 jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižnico; prireja učne
tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode.

100 V Kranju je sedež društvene podružnice za Gorenjsko.

102 Društvo »Merkur" zbira zaklad za »Trgovski dom"

105 in ima lastni »Podporni zaklad", iz katerega se pod-

115 pirajo društveniki, če so brez krivde brezposelni in
rodbine umrlih članov. Društvo ima lastno posredo¬
valnico služb, ki posluje za vse delodajalce in za
nastavljence, ki so člani, brezplačno, za nastavljence,
ki niso člani, proti odškodnini 2 K. Društvo vzdržuje
vajenško zavetišče in zabavišče. Društvo daje članom
brezplačno pravni pouk in vsakovrstna druga pojas¬
nila ter preskrbuje prevode iz tujih jezikov. Članarina
znaša za redne člane 12 K, za podporne 8 K na leto.
Ustanovni člani plačajo 200 K. Društveno glasilo
»Trgovski vestnik" dobivajo člani brezplačno, sicer
velja letna naročnina za »Trgovski vestnik", ki izhaja
enkrat na mesec, 5 K. Društveni prostori so v »Na¬
rodnem domu", pritličje na levo. Slovenski trgovci
in trgovski sotrudniki, oklenite se te prepotrebne in
živahno delujoče stanovske organizacije!

Društveni odbor za leto 1914.

Predsednik:  Alojzij Lilleg, trgovec in posestnik
v Ljubljani.

1. podpredsednik:  dr. Fran Windischer, tajnik
trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.

l

l

II. podpredsednik: Josip Drčar, trgovski poslo¬
vodja v Ljubljani.

Predsednik društv. razsodišča: dr. Kare!

Triller, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani.

Tajnik:  Fran Golob, uradnik trgovske in obrtniške
zbornice v Ljubljani.

Tajnika namestnik:  Josip Tičar, knjigovodja v
Ljubljani.

Blagajnik:  Hanuš Krofta, prokurist »Kreditne
banke" v Ljubljani.

Blagajnika namestnik:  Ljudevit Vašič, trgov,
sotrudnik v Ljubljani.

Knjižničar:  Konrad Lisac, kontorist v Ljubljani.

Gospodar in vodja društvene posredoval¬
nice:  Ivan Volk, knjigovodja v Ljubljani.

Odborniki:

Pavel Fabiani, trgovski sotrudnik v Ljubljani.

Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani.

Jurjevec Avgust, trgovski poslovodja v Ljubljani.

Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.

Franc Kovač, trgovski poslovodja v Ljubljani.

Ivan Mejač, svetnik trgovske zbornice in trgovec v
Ljubljani.

Dr. Viktor Murnik, tajnik trgovske in obrtniške zbor¬
nice v Ljubljani.

Ignacij Novak, trgovski poslovodja v Ljubljani.

Ivan Samec, trgovec v Ljubljani.

Andrej Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani.

Josip Šelovin, trgovski potnik v Ljubljani.

Ivan Vole, magistratni nadrevident v Ljubljani.

Pregledovalca računov:

Anton Dečman, tovarnar in posestnik v Ljubljani.

Avgust Peruzzi, knjigovodja v Ljubljani.

2

Kuratorij podpornega zaklada: Načelnik
Andrej Šarabon, njegov namestnik Fran Kovač,
zapisnikar Viktor Rus, člana Ivan Kostevc in
Veličan Volk.

Društveni uradnik:  Ivan Delacorda.

C> V

Posredovalnica slovenskega trgovskega dru¬
štva „Merkur“ opozarja vse interesente, da se v
slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬
sluje vsak dan ter rešuje vposlane dopise točno.
Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna
v trgovinah, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, vajenci,
praktikanti, trgovski sluge in trgovski hlapci. Pisma
je nasloviti: Slov. trgovsko društvo .Merkur*,
posredovalni odsek, Ljubljana.  —* Uradne
ure vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 12.
ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ter v
torek in petek od >/29. do V 2 IO. zvečer.

<0  O

»Trgovski dom“. Člani in prijatelji trgovske
organizacije .Merkur”, spominjajte se pri vsaki pri¬
liki zaklada za zgradbo .Trgovskega doma”. Še po¬
sebej Vas prosimo, da pridno razpečavate kavne su-
rogate Kolinske tovarne v Ljubljani, od katerih dobi
prispevke naš .Trgovski dom" in .Podporni zaklad".

C>

Izvleček iz pravil podpornega zaklada slov. trg.
društva »Merkur".

§ 2. Podporni zaklad je dobrotvorna naprava društva
„Merkur“, namenjena praviloma le društvenim članom.

Podpiranje nečlanov ali njih rodbin se sme vršiti le,
če temu pritrdi društveni odbor z dvetretjinsko večino.

§ 3. »Podporni zaklad" upravlja kuratorij, ki ob¬
stoji iz petih članov. Kuratorij voli društveni odbor

1*

3

z večino glasov, in sicer tako, da pošilja kuratorij tri
člane iz svoje srede, ostala dva člana pa voli izmed
nastavljencev, ki so društveniki.

§ 10. Podpore.

Podpore se dajejo:

a)  podpore vrednim članom, ki so dokazano brez¬
poselni, ne da bi sami zakrivili;

b)  onemoglim, za delo nesposobnim članom;

c)  ubogim vdovam in sirotam društvenikov.

§ 11. Brezposelnost.

Do podpore za primer brezposelnosti imajo v
zmislu § 1 le tisti društveniki pravico, ki so že vsaj
šest mesecev člani društva, oziroma prvo leto po izu-
čenju vsaj tri mesece člani društva.

Podpora za primer brezposelnosti se daje nadalje
šest tednov v razdobju enega leta.

Podpora znaša pri onih, ki so nad pet let dru¬
štveniki, na dan maksimalno 2 K 40 v tekom prvih
štirih tednov, 2 K tekom ostalih 2 tednov. Pri onih,
ki še niso člani pet let, za prve štiri tedne maksi¬
malno 2 K, za ostala dva tedna pa največ 1 K 50 v.

§ 12. Podpore onemoglim članom ter

podpore vdovam in sirotam društvenikov.

Podpore za slučaj onemoglosti se naklanjajo pra¬
viloma le takim prosilcem, ki so že tri leta društveni
člani ter so dokazali, da se jih navzlic prijavi ni spre¬
jelo v „Trgovsko bolniško in podporno društvo v
Ljubljani 1 '; vdovam in sirotam se dajejo podpore le,
če je bil mož ali oče tri leta društvenik.

Izjeme sme dovoliti društveni odbor z dvetretjinsko
večino v izrednih slučajih, če je res sila velika.

O izmeri in trajanju teh podpor odloča odbor
društva po svojem svobodnem prevdarku.

KALENDARIJ.

o □ a

Leto 1915 je navadno leto ter ima 365 dni.

Solnčni in lunini mrki. Solnce mrkne dvakrat
in sicer dne 14. februarja zjutraj, pri nas nevidno, in
10. avgusta zvečer, pri nas tudi nevidno. Luna to
leto ne mrkne.

Lunine mene. ® polna luna, (£ zadnji krajec,
<© mlaj, 3 prvi krajec.

Cerkveni prepovedani časi. Ženitve se ne
smejo obhajati od prve adventne nedelje do razgla-
šenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje.

Državni prepovedani časi. Igre v gledališčih
in plesi so prepovedani: 1. veliki četrtek, 2. veliki
petek, 3. veliko soboto, 4. na praznik sv. Rešnjega
telesa in 5. na božični dan. Druge veselice na pr.
koncerti, godba itd. se ne smejo prirejati zadnje tri
dni velikega tedna in 24. decembra. — Sodna opravila
se ne izvršujejo: od Božiča do sv. Treh kraljev, od
cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, v osmini
sv. Rešnjega telesa in vsako nedeljo in praznik.

.U51ACT/13JA>1

o o □

.inb £66 srni oisl ortbu/En oj 6161 oJsJ

lei^Bvb »n>hm 33ii!o2 .i>hm ininul ni in5nIož
ni .onbivsn žgu  iiq .[sibijs BjiBindat .M snb lsaiž ni
o) BiinJ , .onbtvsn ibnl sbh hq .lokavi .01

.arinim on obl

,03|bW fjnbftS *J  ,Rnnl snloq fg> .»nam aninu.i

•OSlrul iviq £  .[Blm ||t

on 32 37liri3.\ .igF,3 inBb97oqaiq in9V>ll30

-Blgaifii ob ojbbon snlrrevbR aviq bo bEjstido ojsma
oibbsri sbd ob :oinbq3q bo ni Bg9voboqaoO Kjnaž

fiiižllKbolj> / 3!,ol .igfil itiBb3Voq3iq invBSiti

biibv ,£ ./bbitoS i/iibv .1 :lnfib 3 voqoiq ob  i«‘>Iq ni

Bgsjnibfl .78 >linsBiq r.n .J .olodoa ojlib/ .6 ,jtebq

.iq sn »il®837 'jginG nBb jniixod bii  ,6 ni iiaabt

ji: sjnbBs iifiiaii t opina 3n or .bii Rdbog .diaonod

Blivr.;«> bhI i' •<.  aldmaoob .{-£ ni Bnbal ngailibv inb

bo .vsilBi/l ibi i 72  ob s5iioH bo tojbjužtvsi sn 9R

itrimao 7 .fijtjbb noq Bgan^onodibv ob o[bbon onlo n
'

Januar — Prosinec 1915

,qoq .nim SI iin .8 do .čl 3fib .qoq .nim IS hi I (k I onb

.Uufs .nim SE im .3 do BS onb ' .vx nim BI im .01 do ; onb J
. Iu(x .nim II hu .č do.iE onb '

eiei

D9ni30i*l — ibuhbI


iola  EiioSI .viž

tlEjlMOfil

OfmiliV

■

fiivt/l .V8 .Tdo3iqČ
qiE>liio t I
to/iž- l«uol6iX ssnsl
MibV !■ ib>!
IojIž ,.vjIb 2 onsrl
/ob BnihaM

>btbb3iio f I 81

fibaifi ‘
jiollJol) IS
/loto«! i ".
alodod • .S

jbfbbarioO S

i.lodoS OB


Februar — Svečan

1915

C dne 7. ob 6. uri 11 min. zjutr. <g| dne 14. ob 5. uri 31 min. zjutr.

) dne 22. ob 3. uri 58 min. zjutr.

.iluis .nim 11 no .d do A onb 2?

516t

nB39vž — iBtndal

ivoboO ivsnG


iG  CO

2Ss

'a

tojiž .(bfingl

iBia
BjiinouV
bJBJ}A
fsjaioioCI

J

.ifiM x3IibI.
fiiinoIoqA

B>lltEEl0)IŠ

RnisodvH

Bjii&IvH

nitevs-i
8n»|flul .teu^

: nitneteno)! .Bjinbriaa
nosmig
bsinoM
ihoi/ol;!

jbttebano'! 1

Bbsig 8
)tehJ3?> fr

BJodog d

jblbbonoM 8

Bboig 01
sbiitaD I i
Aav) l \  Si
Biodog b!

/blbbsno'! 21

tsbsig \1 ■
Aaiitet)  8! :

b)/l  d:
Blodog 0£


Vj|-J

Bil3 f I :u  Iolg
.rnfiG is)'/!

BjitEM

BaiocjlBV

E)3[ibM

nfimojl

jtoioT : 81
BbsiS 1  frL
>bhlyf> 2£
Aai'j a .  dl


Marec — Sušeč

1915

r>^

Cl Cu
S 33

<T> 0>

00 H-
O O

o* cr

3 3
5* 5’

TD N
O <
TD •


o. o- p.

3 3 3

ft O O

o o o
0*0*0*

Cft »-* po
c ' o

CO 4^

0° £■ to
oo

3 3 a.

a O. o

N

N

.vs .nim S.J im .8 do .81 anb

srer

D 9 ŽHŽ — 391 fiM

ivoboO ivanO

t? *o

^5 Cs5

April — Mali traven

1915

C dne 6. ob 9. uri 12 min. zv. jj) dne 22. ob 4. uri 39 min. pop.

© dne 14. ob 12. uri 36 min. opold. J dne 29. ob 3. uri 19 min. pop.

eier nsvBi) HbM — IhqA

Maj — Veliki traven

1915

C dne 6. ob 6. uri 23 min. zjutr. 3)dne 22. ob 5. uri 50 min. zjutr.

® dne 14. ob 4. uri 31 min. zjutr. (jfdne 28. ob 10. uri 33 min. zv.

.rtuis nim US hu :&  do SS sni, ilnis .nim i •<' ini d d< d »rib

vs nim 88 iiu .01 do ,8S oni .do(x .nim 18 ho i do ,M anb

ercr


navml idila V — ibW

Junij — Rožnik

1915

D* Cl
3  3
o  a>

►— 45 ».
to •

* O

Cn

a!

3 •

@>U

O. Cu
3  3
rt> o>

O o
c r  cr

Cn CO

C C

to to

-"J

3 S
p' P*

N "O
'3* O

5--o

2

qoq .nini K hu .£ do .OS jnb vx .nim S£ hu x  do i srdi

luj\ .nim Vt hu .c  do AS snb ,vx . m»n T2 ho A do .SI anb

štet


dirišofl — Jimil

Julij — Mali srpan 1915

2 *

G mu .01 do .01 anL) .itujx nim 16 hu .9 do .1 onb

11 iiu .1 do .92 anb .qob .nim 18 iiu .01 do .21 snb

G101


E =

fifiqi2 HbM  — j,ilui.

Avgust — Veliki srpan 1915

C dne 2. ob 10. uri 27 min. zv. 2 dne 18. ob 3. uri 17 min. zjutr.

@ dne 10. ob 11. uri 52 min. zv. (J) dne 24. ob 10. url 41 min. zv.

.liliji .dim TI iiu .6 do .81 vnb r  .vs .nim TS hu .01 do ,S anb

..vs .nim li- im .01 do .14’ snb .vs .nim So im .II do .01 snb

eter msqi8 MiteV — JgogvA

m-.



September — Kimavec

1915

C dne 1. ob 3. uri 57 min. pop. 2) dne 16. ob 8. uri 21 min. zjutr.

® dne 9. ob 11. uri 53 min. dop. (g; dne 23. ob 10. uri 35 min. dop.

.ii«(S nim IS hu K do .91 snb .qoq .nirii \&  im X do .1 onb

*.qob nim 68 hu 01 do .8$ anb qob .nim 88 hu .11 do .0 nb

eter

rm

39Vfimi>i — I9dm3)q98

--

ivoboO ivonG

Oktober — Vinotok

1915

C dne 1. ob 10. uri 44 min. dop. 3; dne 15. ob 2. uri 52 min. pop.

® dne 8. ob 10. uri 42 min. zv. ‘A dne 23. ob 1. uri 16 min. zjutr.

C dne 31. ob 5. uri 40 min. zjutr.

ČMJt

^oJonlV — iddolilO


o o o



BJighd

jisi-noifl

nsplimUjteM

'AM  .!i ;0

>bia'I 8
s)odo8 6


.7

nilsbnsV
r.!u ir  J
slubio/i

lahfiv,i

(bnsraoii

itsioT 1' I
6bai2 81
jbhisČ) t-1

i.Jociož di :

jl3tl3b9no < l 81
jbioT <;I
Bbaii OS
AaUhi IS
^3)3^ SS

>bioT d£

i /  ■!

November — Listopad 1915

® dne 7. ob 8. uri 52 min. zjutr. — dne 21. ob 6. uri 36 min. zv.
3  dne 13. ob 12. uri 3 min. ponoči. C dne 29- ob 1. uri 59 min. pop.

.vs .nim ' 61 ,  iiu .D do .IS >nl> - .un[.\ nim S6 iiu .8 do .T anb

.qoq .nim 8i iiu .1 do .GS onb 3 .i5onoq .nim € iiu .Sl do .81 snb

eter b£qo)žlJ — isdrtmotf

December — Gruden

1915

Dnevi

Godovi

Sreda

Četrtek

Petek

4 Sobota

Eiigij
Bibijana
Franc Ksav.
Barbara

5

6

8t

9

10

11

T2

13

14

15

16

17

18

20

21

22

23

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

baba

Nikolaj

ftSr b %očetje
Valerija
| Evlalija
Damaz

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Petek

Sobota

Nedelja

Ponedeljek

Torek

Sreda

Četrtek

Kolumb

Lucija

Spiridijon

Krištof

Albina

Lazar

Gracijan

2)

obota

Nemezij

Liberat-

Tomaž
Demetrij
Viktorija
Adam in Eva
Božič


C


O. cu

3 3
a> o>

— CD

co •

■ o
c cr
cr

c

2. 4^

3?

P  S

O- D.
3 3
Q CD

Cn Cn
CD KD

a a

3* 5’

•O T3
O O
T3 T3

5S 3 s a s

D

o

CO to to to — ■—

‘ 00  OI to CD 05 CO ►-*
“ ~5 000000000i
OOOOOOOO

lOMH-Mh-N- !■■ I' ! I

I* CO 05 4^ tO '| 00 O. 4^ NO -1.

I oooolooooo

2 J-

<

N ^

5

rrV  »

32*33333 O

o

to *-»

4^* 05 00 05 4^ tO ‘— 1
00000010004^

ooooooooo

33333333

Cn tO ^ h-* I

Cn |* Cn Oo tO 05 CO tO ►—*
Ol 0 00 054^00 05 A

S? M

U  M

< a'

= 3 * r

£ — rr>

— 03 (yj

r*t-

ft

' 'o 553

3 ;f «
■s '» *

^ ^ ftj
«5 «-
trt £•««
cd  ^ to.

cd  gP
cn o<
CD C
^3

B  S
“ 3  «

■4-**
0-0  tv

Lg

3333323 = 3 O

O

05 to 00 43* CO to —*
8008888000

7$

O 00  05 43* 00  05 4i-

s. jr

0 * 0 * O

(D CD (/)
3 '

°> X <
^ —
• X O

- X J—

— 30  —

Kolkovne lestvice.

31

— 32  —

4% obresti od

glav-

niče

za 12
mesecev

za 6

mesecev

za 3
mesece

K i h

za 2
meseca

za 1
mesec

za 1
dan

— 0-67

0-33

— 001

i

33  —

3

— 34

3*

35 —

— 35

— 37  -

Kovani denar raznih držav.

Ime dežele. Ime denarja. Avstr. vred. K.

Abesinija: 1 mcnelik. dolar.2-35'

Angleška: 1 fund šterlingov = 20 šilingov . . 24’02

Belgija: 1 frank = 100 centimov.0'95

Brazilija: 1 milrejs = 1000 rejs.270

Bulgarija: 1 lev = 100 stotinki.0'95

Dansko: 1 krona == 100 oer.1'32~

Egipt: L egipt. fund 100 pijastrov ....  24-41

Francija: 1 frank = 100 centimov.095

Grško: 1 drahma = 100 leptov. 0 95;

Holandsko: (Nizozemsko): 1 goldinar = 100 cent. 198

Italija: 1 lira = 100 centesimov.0'95

Japonska: 1 yen = 100 šenov.492

Kitajska: 1 haikuam tael = 1200 — 1700 keš 7'54
Maroko: 1 dolar = 5peset = 20reals a 25 centim. 4’92

Nemčija: 1 marka = 100 pfenigov .118

Norveška: 1 krona = 100 oer.P32

Portugalska: 1 milrejs 4= 1000 rejs ....  5'34:

Perzija: 1 kran = 1000 dinarjev.0'95

Rusija: 1 rubelj = 100 kopejk.2'54

Romunija: 1 lej = 100 banijev.095

Srbija: 1 dinar p 100 para.095

Španija: 1 peseta = 100 centimov.0'95

Švedska: 1 krona = 100 oer.P32

Švica: 1 frank == 100 rapov.0'95

Turčija: 1 pijaster = 40 par.021

Združene države: 1 dolar = 100 cents . . . 494
Argentinija: 1 peso = 100 centavos ....  4-74

Bolivija: 1 peso = 100 centavos.475

Chile: 1 peso =fc 100 centavos.4-75

Columbija: 1 peso = 100 centavos ....  4-75

— 38  -

Ime dežele. Ime denarja. Avstr. vred. K.

Costarica: 1 (peso) colon 9 = 100 cents . . 475

Dominik, rep.: zlat dolar = 100 cent . . . 475

Ecuador: 1 sukre == 100 cents.475

Guatemala: 1 peso = 100 centavos ....  475

Haiti: 1 gourde = 100 cents.475

Honduras: 1 dolar = 100 cents.475

Mexico: 1 peso t= 100 centavos.475

Nicaragua: 1 peso = 100 centavos ....  475

Panama: 1 dolar = 100 cents.4'94

Paraguay: 1 peso = 100 centavos.475

Peru: 1 sol = 100 centavos.475

Salvador: 1 peso = 100 centavos.475

Uruguay: 1 peso = 100 centavos.475

,, , 1 bolivar = 100 cents . . . ,

Venezuela = j peSQ = 5 bolivar  . . . . 475

Pripomni se pa, da so navedene vrednosti pov¬
prečne kurzne vrednosti in da je merodajen pri
menjavi oziroma računu kurz dotičnega dneva.


- 39  -

m-I  I I I l-.l. I I I I. I I I I :l. I I

I 1 SSogSŠgc

;tooo-oononj*coto>-

• 11111  • i f i f 1 1:\  i y  i L i

-'lCc^.)OCnCnjxcotO'-

n:n(Tim:ni-*MArn>

^ocpoo-^asoij^coto*-*

JOOOOOOOOOOtOOO^-lC

DCnOnCTiOO-O—‘tOJa.Cn-oco^-JanOiOnJa.OJt.5

CT) CO _ en Cn On on OjOJOO^ — to J*, e
T-cqj&^^.cototci^>^^&ocflOOioc

krone

vinarji

marke

pfenigi

marke

pfenigi

M- l.l I I I I I I I I I' I I I I I I I

| I C£> 00 On O? Ja* OJ tO >-*

I i O O O O O O O O O CO 00 ^

on on Ja. OJ to H

.1  I I I I I I I I I I N I I I I I

SSSSoOOOO^SotOCO^OCnAC

krone

vinarji

franki

centimi

krone


franki

centimi

40  -

Preračunjevalne tabele.

41

— 42  —

43

— 44  —

Tabela za preračunanje domačega in tujega denarja.

Ta tabela je proračunjena po stalnih kurzih, k£
jih rabi c. kr. pošta. V tabeli so navedene vse valute,
v katerih se lahko nakaže denar s poštno nakaznico.
Poštne nakaznice v inozemstvo se namreč morajo na¬
praviti v inozemski vrednosti (na Nemško v markah,
na Rusko v rubljih itd.) Nastopni primeri pojasnjujejo
rabo te tabele.

1. Račun se glasi na mark 450 25. Koliko se mora
plačati v kronah? 100 mark je K 117'80, tedaj

450-25 X 117-8
100

K 530-39

2. ali račun berolinskega trgovca se glasi na
K 445-50. Na koliko mark se mora glasiti avstrijska
poštna nakaznica? 100 K je 84-89 mark, tedaj

445-5 X 84-89
100 ^

= mark 378-18

3. Račun iz New Yorka se glasi na 45'96 do¬
larjev. Koliko je to v kronah? 100 dolarjev je 496 K
tedaj

45 - 96 ]( * 496 - = K 227-96

4. ali avstrijski trgovec dolguje v New Yorku
K 65.50. Na koliko dolarjev se mora glasiti poštna
nakaznica? 100 kron je 20i6 dolarjev, tedaj

65 6 X 20-16
100

13-20 dolarjev.

Vse v tabeli navedene valute so razdeljene v

100 stotink, izvzemši angleško. Funt sterling (Z) ima

20 šilingov (s) in 1 šiling 12 pens (d).

1 Z. je K 24 06
ls, „ 1-20

ld, „ 010

— 45  -

Račun se glasi L  1" 3" 5" (1 sterling, 3 šilinge,
5 pens). Koliko je to v kronah?

5 d  je K 0-50
3 s , „ 3‘60
1 l  . „ 24-06

K 28-16

Trgovec dolguje angleškemu trgovcu K 450'60.
Koliko je to v angleški veljavi? Izračunali bomo
najprej, koliko je to v d.  K 1 = 10 d,  tedaj

K 450-60 X 10 = 4506 d:  koliko je to Z. in s?

4506 : 240 = L  18

4320

ostane 186 d :  12 = 5 15

180

ostane 6 d  __ d  6

L  18" 15" 6"

(240 d  = 1 L,  12 = 1 s.)

Kakor že zgoraj omenjeno, je te kurze določila
pošta za denarne nakaznice, da pošiljatelj denarja
zanesljivo ve, koliko mora plačati v naši veljavi. Ako
se pa račun poravna drugim potom, se naj v prera-
čunanje porablja dnevni kurz na borzi, ki ga prinaša
vsak večji list med borznimi poročili pod „valute“ in
je navadno nižji kot pa v tabeli porabljeni.

— 46  —

Preračunavanje anuitet in sestavljanje
amortizačnih načrtov.

Zlasti pri hipotečnih zavodih in hranilnicah velja
■običaj, da se odplačujejo najeta posojila v zneskih, ki
so si vsako leto enaki. Ti zneski obsegajo v prvi vrsti
narasle obresti, poleg tega pa tudi še del odplačila
na glavnico.

Obresti in odplačilo na glavnico imenujemo skupno
.anuiteto”. Jasno je, da morajo biti vsakoletne obresti
vsled rednega odplačevanja na glavnico vedno manjše.
Načrt, iz katerega je razvidno, koliko znaša vsako
leto ostanek dolga in koliko obresti od tega dolga,
imenujemo amortizačni načrt.

Ker je preračunavanje amortizačnih načrtov zelo
zamudno in za marsikoga jako težavno, sestavile so
se praktične tabele, s pomočjo katerih je vsakomur
mogoče določiti anuiteto za dano posojilo po dogo¬
vorjeni obrestni meri in za dogovorjeno dobo let.

V tabelah na naslednjih straneh imamo takozvane
anuitetne faktorje za 1 K po 3 1 / 2 (j/o, 4%, 4>/ 2 % in
5% za dobo 30 let. Za vsako posojilo najdemo anui¬
teto na ta način, da znesek posojila pomnožimo z
dotičnim anuitetniin faktorjem.

Vzemimo, da hočemo posojilo K 20.000 odplačati
pri 4°/o obrestovanju v 8 enakih letnih anuitetah. V
razpredelnici za 4°/o obrestovanje v 8 vrsti najdemo
anuitetni faktor 0 14852783. Če posojilo 20.000 K
s tem faktorjem pomnožimo, dobimo letno anuiteto
2970 K 56 h.

Sestavimo si sedaj amortizačni načrt k tej primeri.

— 47

Amortizačni načrt,
posojila K 20.000, vračljivega v 8 letnih anuitetah
po 2970 K 56 h po 4%

48

Anuitetni faktorji.

1 035

0-52640049

035693418

0-27225114

0-22148137

0-18766821

0-16354449

0-14547665

0-13144601

0-12024137

0-11109197

0-10348395!

0-097061571

0-09157073!

0-08682507,

0-08268483!

0-07904313!

0-07581684|

0 07294033!

0-07036108'

0-06803659 i

0-06593207'

0-06401880!

006227283,

0-06067404

0-05920540

0-05785241!

0-05660265,

0-05544538

0-05437133'

1-04

0-53019608 1

0-36034854!

0-27549005

0-22462711

0-19076190

0-16660961

0-14852783

0-13449299

0-12329094!

0-11414904,

0-10655217|

0-10014373!

0-09466897!

0-08994110

0-08582000,

0-08219852’

007899333!

007613862'

0-07358175

0 07128011'

0-06919881

0-06730906!

0-06558683,

0-06401196

006256738 1

0-06123854!

0-06001298

005887993

0-05783010!

1-045

0-53399756

0-36377336

0-27874365

0-22779164

0-19387839

0-16970147

0-15160965

0-13757447

0-12637882

0-11724818'

0-10966619!

0-10327535,

0 09782032:

009311381

008901537!

0-08541758

0-08223690!

0 07940734

007687614,

0-07460057!

007254565'

0-07068249j

006898703

0-06743903

0-06602137

0-06471946

0-06352081

0 06241461

006139154

1-05

0-53780488
0 36720856
0-28201183
0-23097480
0-19701747
0-17281982
015472181
0-14069008
0-12950458
0-12038889
0-11282541
0-10645577
0-10102397
0-09684229
009226991
008869914
0-08554622
0-08274501
0-08024259
0-07799611
0-07597051
007413683
0-07247090
0-07095246
0-06956432
0-06829186
0-06712253
006604551
006505144


49

4

— 50  -

Tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega

Pri računanju obresti je treba mnogokrat vedeti,
koliko dni je preteklo od enega datuma do drugega,
n. pr. od 2. februarja do 9. julija. S pomočjo predsto-
ječe tabele se število preteklih dni lahko hitro najde.
Ako poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v
našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti raz¬
liko med dnevi t. j. 7 (9—2=7) torej je preteklo od
2. februarja do 9. junija 127 dni.

Od 2. februarja do 2. junija = 120 dni
od 2. junija do 9. junija = 7 dni

127 dni

Od 15. avgusta do 15. novembra je preteklo 92 dni.
V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem
letu je treba februarju 1 dan prišteti.

V V

— 51  —

4 *

314 yardov = ? ruskih aršinov ?

100 yardov = 128-57 aršinov, tedaj 314 X 128-57

o

o

05

to

05

co

05

C/i

CO

o

Čo

O* 03

e; I-

— 52  —

Meter Yard : Aršin (ruska) Alen (dansko)

>N1

C * t

O

C.

c m-;

c '£ 4
«? £

Q S

O

OS'

5 ~

O

3 E

lab >
c o
< m

E

So

o

■^f

co

»b

co

Tf

CN

O

o

ib

t>-

g

05

00

co

$

p

CN

S-

§

05

O

s

s

x

*?s

53

p p

3 3
ctqoq

3 3

tog

Sr

a

X

a

54

Kilometer ^ce^drJavf An g L mil J a Verst  ( ruska ) Geogr, milja

OJ

N

TO

Cer

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

Vojaška taksa.

je iz dohodninske tabele znana višina
lahko izvemo iz naslednje tabele višino
vojaške takse.

: Dohodninska tabela je v članku »Osebni davki".

— 55  —

Tabela za razredčenje alkohola.

3

CM GO CO CM
(M t-- LO rt*
CO <-< I-. CM

' CM CO I
■ 00 CO I
CO -H I

h- co
co co

C- CM

- CM S- CM CO C

OO CM CO t--
cn o v-r lo
co co co co

h- co

‘O r?


83

i>. co

-O O -h CO CM CTi cn r~<  CO CM I

s* io cm  t-. iort* oo cm  s- lo n* i

n  05 CO <—< t'— CM t-- CM CO CO 1

1  c3-

t-. CM t-- CM CD C

SCO SCO
CCO COr-
CD CO JO rt*

1  CM co
1  W JO rt*
CO rt* JO ^

"'C CO 00 CM

COrH rtco

LO rt* lo  rf

CM CO Ort* CM CO ■— 1  C") CO rt* CO S- CO rt* '

LOrJ* CM t-. I—- CM CO CO CT> O CO CD S-CM ■

Cy> 03 CO v— CO T— CM S- CM CO co 1

S rt* CM O
rt* r—i o
I IO rt* io r

....OO CON OO

■* CO S- CM LO LO OO O— CO S- S- CM CM CO i
' MrH COr-i  CO CM S- CM t--CM CD CO CO CO i

8  £

— 56

TO N-
CO CO
h-. (M

20 to

o 2 S ^

8 S 88 sT

cm  co
coco
<m

LO L.O
N~ M
n- cm

—* 05
N- <M
O CO :

n-  co i
co O ■

o co i

2ig

*—I 05 co

co t-h  co co

CO i—i N- CN
SCO COlM

co rt*
00 —<
rT LO

CM 00

oo cs
n- im

O)

CO TT CO CM
C-l N- IMS I
CO •—* N- CM

CO CM CM CO
O 05 —< CO
MiH NN

LO LO CD rT 1
T LO LO Tf 1
t-- (M CD CO i

Tf CO
co
CO co

rT o
lO rT
LO rt*

: 83

(M t'-

IsšT

Ššg§

(05 -H i

9S ■

COCM C
N~ CM c
rt* iO <

—< 05 c
rt* lO i
rf LO c

-■ C5 CO M CO cM N- O

*—< 05 05 r
rt* LO co C
b- CM CO C

CM 00

co co
co co

' CO (M '
h- CM
' co CO '

8  S

co co

00 CM
05 O
CN N»

rr CO
I'' CM
CM h~

' CO rj* O) —'
CN h- CO CO
CO CO CM t—

I S8 28

' CNS (MN

h- CO CO rj*
CD CO 05 O
CN N rH X

(M CO CO N
CM h- CO CO
CNN >—'CO

05 —<
rt* LO
CO CO

00 (M I
O 05 ■

co co (

' 005  u 5  io
' CNN --*M

CM 00 1-0 »O ■
CO ■—i (M N~ !

LO rf LO rf ■

CM CO '
(M N~ i

co co i

I LO LO co CM
' N- CN r-i  CO

1  rr lo  rr lo

CM CO

83

28
f 50

i 05 (M CO

-< 05

co —*

(M N- :

rr CO I
co co -

CM N«, c

83 kg :

CN t~- (NN c

gg

CO N-

—« 05 CO rr
N- CM CNN

v—< oo ^ co

2 05 10-5

89

28
rr to

- CO LOU

?SSj

O O LO LO
00 CM CO CO

co co co co

CO rr
co co

žs

CM N-

00 CM ’

N- (M

<N n-

CM N-

iiS-

(M N~


s i

> « w*n

a> o 2 ”

v r\

-OO d

ss;®*« s.

O >N _

E °—"ff

«coo

•u C-T
c  n

33 ~ 8

— O +ZJ&

i N  a

•~a § g>

tal*

c/5 j- *a

oS o
S 1 o -S S

c *a < u,
w >

N | E rt

2 S ® ^

c« -C O H .
ir id co oj

k*  rt —•  *t3

< 0^ rt q

c:-- n « >

CC3 Jn ».

£■§ N is
al

- « E “

o> ra —
g  C J C o
> S*^ o o
£ O o 7 =z£

lo lo  o o o o >co c

O..S rt 5
>N C Cj

liii

57

za preračunanje 91°,o alkohola iz kilogramov v litre.

— 58  —

O (N X rt X
X CD O *->  (N
N»0« CM
CM CM X X X

D rr lo  t--. x

D^iOtCN
5 X co X X

ClC^tNCO
CC O -- CM CO
CO T rt rt rt

CO rf X X CD
•j* CM CO rt X

čm  co tj*  ib cb
CM co t}*  LO co

CM CM CM CM CM

J-fiCON

5 *g lo  -o t^-

5 co co co co

co cr. o cm  co

XI C. — CM CO

cjrCT-ft

—* —« T-I -H CM

ONlOCMO
--H •—< CM CO CO
(ONODOČ

CDNMCDrt

—« CM X LO CO
CM X rt LO co
CM CM CM CM CM

x o o —*

N CO O —i CM
CM CM CM X X

®OJQOrH

cb oo o ~

N ® O — CN

CM CM CM X X

?feS

fLON

CM X’>f LO O
® ^ LO CC K
X X X X X

" CM cp LO
OOOO-IN

5 r ZJ £2

co M- -H CO CD
X co t-'. I--. X
X O) O *— 1
X O O Cl X

X ri CO CM X
X CD O O O

- X X r
fLOLOCi

ONCOfflO
l'- X CD O CM
CM CM CM X X

^CMX’tUO

CD o O *-* CM
OMj.OH
X CD C CM X

COX’T^-T)-

ib cb x 03
CO D- 00 2 g

X Tl- X CM —•
X X X X X
'tiooš®
<0^X030

X rr X X CO

O O *-> CM X
-X’CIOO
CM CM CM CM CM

N N X 03 C3

£8862
CM CM CM X X

CM CM CM CM CM

X rt X X
X X X X X

OOJKNC

r^. co co cc co

čd  o < bi x

CM rr lO X
X X X X X

Ulil

Š 333 S

Tf X X
r: —

®x^ri , t

o lo  x n ®
NMClO-i
CM CM CM X X

L*«- UJ  l_/J

OOOCIO

—« X XX o

O* T 1  ' V T 1

03 O *—' CM X Tf LO X X D-

-f x x r-~ ooaoHCM

xx'ft^r

M rt* X X D
D X X X 0

ooooo ooooo

in«t-ooo) o rf cm m  <rt<

******** **  N w  N N «

ooooo
io(Ot-»a>
ca ca ca cm cm

30000  OOOOO

3-5€MM«* Lnxr-XCT>

) m MMM M X M M X

59

za preračunanje 95° o alkohola iz. kilogramov v litre.

'"“OCOO-COiflKCOO I
M31P030 03  ° ^ ^ ^ 'P ^ 0° cr> ! — ■— 1  M T iO 'J N X 3; ■- |
9 » c r u F ib i~>  cb Cd  cb tb tb to tb tb UPt^r-b-t^-tPh-tPP.00 !

.01 oz I !

O} B7

:oooo6hh hh:

m. mfiA.it. HlNMVUStONCOroO '-*MMtMC'ONCOO)0

!U!BJfiO|!H  6 č66oč566h|hhhhhhhhhmI

60

CS CO lO C"- CV © CS ■g' CD t->. |CT< — cOTrOMO^-fOiC iNMONML^Nfnnro

c-, rc -r iC cp cp 9  p — c\ cpipcpt^ooo — csco-r tCČoooosol^csSouoS
oooodooooococoojoici a>c>o>o>050oooo 16660 ---.-^^

C — CSCO^ipcpt^OOp 9  7 ‘^ 9 'f'p^NCOC'- O-fMCOTiOCNOOm

oooDasoooooodooociooo ds < 5 > 05 čn čr. Č 5  o cs Č5 c*

ocpcp
ib do © čs
CO -rr  10 N- OO
CM 1» CS (M (M

f > 0 N 05 -<

OOrtiMrt

cs co co co co

cs tj* cd  00 c
IC (C t - co e.
co 00 00 co Tj*

- CO to l'. 00

- cs co — 10
P Tp g« rp tP

lOCOrnrfS
99 -THt»
ib l'- 05 b< cs

NCOOr-iN

r-MSCS

tpcOONiO
■d- (b 60 05

co rt* 10 co co
cs cs cs cs cs

co tp cd  co o
aio-icss”
cs co co co co

S  10 00

t'- OC 05
3  CO CO CO CO

lO N O O CS

i'- 00 o> -h  cs

r--,-CSCS

to I". 00 o cs

N 00 O -H M
>—I F_ ■—I CS CS

10 C5 -h
co ■s* lo  co 00

CS CS CS CS CS

CO U 5  N co o
co Tp to co co
cs cs cs cs cs

CO ip CS 05  Cp
čs b* cb 55

05 o-

cs co co co

S 3 ?

3 3

CO Tf co co

®NCOC5

co co co co

C 5  —I CO to CD

o cs ro -t  to

'T 'T 'T tP tP

s co co co co

Cp Ip CS 05 9

S čs b* ib t'-
CO N co o

co co co co co

CS C_ P- “J
*— CO Ip 7- cp
ib «b do © b.
t'- CO CT5 —' CM

— — ^ cs cs

CO Tp 05 10 »-<

00 to *— OC 10

co 10 co 00 o

h- CO 05  to O

eb b* (b do ©

CO -P 10 co p-
cs cs cs cs cs

•—< ČO ‘O <0 00
05 O —< CM CO

cs co co co co

00 O CS co 10

05  — CO ^P CO
^P 0  N CO 05

co co co co co

00000 00000 o o o o o 00000 00000

10  ec e- cc ct> o r,' m  irt to t- 00 0» o j« o.-; co id  co i- co <n

1 H r< w « IS N  CS 03  CJ NpjNNIM rt “ M CJ rt CO co co co co

— 61  —

Primera. Koliko litrskih odstotkov da 373 kg  pri
91°/o alkoholu ?

370 kg  da po tabeli. 406-02

3 „ „ , . na levi strani . 3'31

skupaj torej . . . 409'33 litrskih

odstotkov.

Če hočemo dobiti litre, moramo znesek 409'33
91

deliti z j ( j,j ali znesek 40933 z 91. To pa da

449-81 /.

Odgovor: 373 kg  je 449'81 litrov pri 91%
alkoholu.

□ □ □

- G2 -

63

— 64  —

— 65  —

— 66  —

Užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev.

•2 >.«
£ "O -


<U

E

•a

>

-a

o

a

c

c

-+-*

>N

3

I Or

J_

CO

00 00 CN (O CM
OCDCO-r (MLO

CO

b4

o '°4
to

C/3 *0

.S c.

• £
J* C

>CJ ^

'5

JO ^ ^ ^ ec
c/) ^ o

o« o O <C ^

0  cn S C 5
•—>to cn c/d

§oo M ^

> ’0. U C

—* o

n  >N

ec jo
OjO n
CJ o

c

._r S £

-g §

§

JjS

■sC c

5)^."

>  ^ o .Si,] -
cC *0  ca Js? £

N O C a/ ec

hJB g

* C/)

C

JO

: T3 o

—« CJ cj

w >

HO

j tj

3-^ o £i O

^ Tf *0 05

^lO^ o
O (O c/5
-O XJ S ^
_2 o>o g

.2£,>G >o cj
c >yj x/j >N
b/) CC CC 5^

•—: 0- 0- GO

C ca ■
JjC >
U >N
X5

J2 O)

o c

- ^
OJ

*ča v

w  ca
•» bJG
o o

C/5 _vj

E ^

gis o J g -S

j: Jr N c
CC Ou r> N

$ N  ~- s ~

(U - NO
JJ JJT E C  ^
c/3 OJ cC O 3
> *0 "O >N

< CM CC -=f to CO h-

— 67

Za Kranjsko  je užitnina vsled letos (1914) upeljanih 145° o doklad k užitnini mnogo večja in
sicer znaša s terni dokladami vred: za 111. razred od št. 1) 12*35, 2) 2*06, 3) 0*83, 4) 0*54, 5) 1 57, 6) 3*09 in
7)4*61; za izjemno tarifo, v katero spadajo kraji okrog Ljubljane, ki niso v ljubljanski užitninski črti, toda
morajo živino klati v mestni klavnici v Ljubljani, pa znaša užitnina s 145°, o deželno doklado pod št. 1) 20*58,

Opombe.

1. Za živali, katerim manjkajo le posamezni deli
(glava, noge), je plačati užitnino od kosa.

2. Kot teleta, ki niso že prekoračila starosti enega
leta, se smatrajo ona, katerim ne manjka noben mlečnik.
Protidokaz je izključen.

3. Glede utežnih postavk v postavkah 4, 5 in 6 je
omeniti, da veljajo za takrat, ko se živali obdavčijo.

4. Pri določitvi teže se taki deli, ki niso užitni,
pa so v zvezi z mesom, n. pr. kosti, ne odbijejo.

5. V 1. tarifni razred spadajo kraji, ki imajo čez

20.000 duš in v II. razred kraji s prebivalstvom od

10.000 do 20.000 duš in v 111. razred vsi drugi kraji.
Za naše kraje pride torej le III. razred v poštev, ker
je Ljubljana z v aprto ozemlje in pobira svojo užitnino
(glej tabelo). Število duš velja le za posamezne kraje,
ne pa n. pr. za celo občino.

Užitnina za vino in mošt  znaša za vse de¬
žele od hektolitra 5 K 94 h. Za Kranjsko se pobira
poleg tega 145%. deželna doklada k tej užitnini.
Vendar pa veljajo za nekatere kraje izjeme in so ti
kraji v posebnih razglasih izvzeti.

Na Kranjskem  znaša užitnina za nekdanje
Postojnsko in Novomeško okrožje od hektolitra 4 K
46 h in pa 145% deželna doklada. Ti okraji in občine
so v posebnih razglasih označeni kot kraji, kjer se
prideluje vino slabše vrste.

Isto velja za Štajersko, Koroško in Primorsko,
kjer znaša v nekaterih krajih užitnina tudi le 4 K 46 h
od hektolitra. V nekaterih okrajih Goriške, Gradiščan¬
ske in Istrije ter na kvarnerskih otokih znaša užitnina,
ker je tamošnje vino v ceni veliko nižje nego drugod,
le 3 K 72 h od hektolitra.

Sploh pa opozarjamo na tozadevni zakon o užit¬
nini na meso in vino, kajti če se tega zakona ne
pozna dobro, se ne more presoditi, po katerem merilu
se pobira užitnina zlasti od vina.

- 68  -

Osebni davki.

1. Občna pridobnina.

Občno pridobnino mora plačevati vsak, kdor
izvršuje v tuzemstvu, t. j. v kraljevinah in deželah
zastopanih v državnem zboru, kako pridobitno pod¬
jetje ali se sploh peča s kakim na dobiček merečim
opravilom. Merodajno za davčno dolžnost je torej, da
se podjetje ali opravilo v resnici izvršuje, brez raz¬
ločka, ali je podvrženo obrtnemu redu ali ne, in da
obstoji namen ali objektivna zmožnost, da se iz pod¬
jetja ali opravila doseže kak dobiček, naj se nameravani
dobiček uresniči ali ne in naj se porabi kakor se že
hoče. Tudi tedaj, če na dobiček mereče opravilo služi
obenem kakemu dobrodelnemu ali javnemu namenu,
ni davčna dolžnost izključena.

Občni pridobnini morejo biti podvržene i posa¬
mezne osebe i družbe, kakor javne trgovske družbe,
komanditne družbe, družbe z omejeno zavezo, te pa
le, dokler njihova naložna glavnica ne presega 1 mi¬
lijon kron, sicer so podvržene posebni pridobnini.

Občni pridobnini niso podvržena:

1. Javnemu dajanju računov podvržena podjetja,
ker so obdačena s posebno  pridobnino (semkaj
spadajo državna, deželna in občinskemu davku pod¬
vržena podjetja, delniške družbe, pridobitne in gospo¬
darske zadruge, družbe z omejeno zavezo, katerih
naložna glavnica presega 1 milijon kron).

2. Opravila, ki se vrše v službenem razmerju
proti plačilu ali mezdi, vendar so agentje ali potniki,
nastavljeni proti proviziji, tudi če delujejo za eno
samo tvrdko, podvrženi občni pridobnini.

3. Obratovanje kmetijstva in gozdarstva, kamor
je prištevati tudi vrtnarstvo, lov in ribarjenje. Lov po
tujem zemljišču, ribarjenje v javnih ali v zakup vzetih
vodah in umetno ali trgovsko vrtnarstvo pa je pod¬
vrženo občni pridobnini. Tudi kmetijski in gozdarski
postranski obrti niso zavezani občni pridobnini, če se
pridelavajo načeloma  le lastni pridelki, n. pr. žage

— 69  -

če se žaga les le iz lastnih gozdov in podjetje
nima očitnega industrijskega značaja.
Prodaja kmetijskih in gozdarskih pridelkov (n. pr.
prodaja zelenjave, mleka, lesa) je občne pridobnine
prosta, ako se prodajajo le lastni pridelki in sicer ne v
posebnih prodajalnicah ali skladiščih na drugih krajih,
kakor na sedežu kmetijskega ali gozdarskega obrata.

4. Občne pridobnine so oproščene delavke, ki
imajo opraviti z navadnimi ročnimi deli ali opravki v
stanovanju svojih naročnikov ali doma brez poma¬
gačev (n. pr. šivilje), dalje so oproščeni dijaki, ki se
pečajo z zasebnim poukom, domači obrtniki, ki nare-
jajo ali obdelujejo obrtniške izdelke samo po nalogu
in na račun podjetnikov, sami ali s svojo družino,
stare, betežne osebe, ki opravljajo kak obrt brez po¬
magačev, da si deloma pridobe svoj potrebni živež.
Oproščena tega davka so tudi vsa postranska opra¬
vila, če njihov letni donos ne presega 100 K in ako
jih ni morda šteti za del rednega obsežnejšega obra¬
tovanja.

Revne pridobninske zavezance, ki opravljajo svoj
obrt brez pomagačev, ali z enim pomagačem, sme
pridobninska komisija, oziroma davčna oblast oprostiti
občne pridobnine za eno, ozir. za dve leti.

Občna pridobnina se odmerja vsaki dve leti. Skupna
vsota, ki jo morajo plačati vsi obdačenci, se je dolo¬
čila za prvo priredbeno dobo, to je za leti 1898/99
na 35,464.000 K, kateri znesek se zvišuje vsako pri¬
redbeno dobo za 2-4 odstotka. Ta takozvana pridob¬
ninska glavna vsota se pa ne razdeljuje neposredno
na posamezne pridobninske zavezance, temveč na po¬
samezne davčne družbe.

Davčni zavezanci vsakega priredbenega okraja
se uvrste po visokosti doslej plačevane pridobnine v
štiri razrede. Pripadniki vsakega takega pridobninskega
razreda tvorijo eno davčno družbo. Priredbene okraje
za prvi in drugi razred sestavljajo okraji trgovinskih
zbornic, za tretji in četrti razred so priredbeni okraji
mestni in obrtniški kraji z več nego 20.000 prebivalci

70  —

in pa politični okraji. Za vsako davčno družbo dolo¬
čeni del glavne vsote razdeli na posamezna, davku
zavezana podjetja pridobninska komisija in sicer na
ta način, da odloči vsakemu podjetju en davčni po-
stavek. Ako se vsota vseh davčnih postavkov ene
davčne družbe ne vjema s tistim zneskom, ki ga
mora ta davčna družba plačati (po sklepu kontingentne
komisije na Dunaju), bodisi da tega zneska ne doseže,
bodisi da ga presega, tedaj je treba to razliko po¬
ravnati s tem, da se vsakemu davčnemu zavezancu
(davku podvrženemu podjetju) dotične družbe enak
odstotek davka pribije k določenemu davčnemu po-
stavku ali pa se enak odstotek odbije.

Davek odmerja pridobninska komisija,
ki obstoji za vsako davčno družbo iz predsednika in
njegovega namestnika, katera imenuje finančni minister
(predsednik je po navadi davčni referent dotičnega
okraja) in pa iz 4, 6 ali več udov, katerih polovico
tudi imenuje finančni minister, polovico pa jih volijo
pripadniki dotične davčne družbe. Volitve se vrše
neposredno  in ne več po volilnih možeh. Glasov¬
nice se na določeni dan in ob določenem času oddajo
ali osebno ali pa podpisane  pošljejo volilnemu
komisarju. Udje in namestniki piddobninskih komisij
se volijo, ozir. imenujejo za dobo osmih let.

Pridobninska komisija odkaže za priredbeno dobo,
to je za vsaki dve leti, vsakemu davčnemu zavezancu
tisti davčni postavek, ki po njenem prevdarku najbolj
ustreza srednji donosnosti  njegovega obrta ali
opravila v razmerju do srednje donosnosti
obrtov in opravil drugih davčnih zave¬
zancev iste davčne družbe.  To srednjo
donosnost presoja pridobninska komisija na podlagi
poizvedenih in sicer ji znanih merodajnih razmer.

Glavno podlago pri tem imajo tvoriti pridobninske
izjave (napovedi), ki se morajo vlagati vsaki dve leti
ob določenem roku pri davčni oblasti ali pa dati ustno
na zapisnik. Izjava obsega več točk, ki jih je izpolniti.
Posebno važna je točka 21., to so posebni zunanji

— 71  —

znaki, ki jo je treba izpolniti v izjavi za nekatere obrti
in opravila. Ker se namreč pridobnina ne odmerja na
podlagi čistega donosa,  temveč po zunanjih
znakih,  treba je pri nekaterih obrtih in opravilih
poleg splošnih znakov navesti še posebne znake,
kakor jih našteva priloga, ki jo dobi davčni zavezanec
k pridobninski izjavi, n. pr. pri mesarjih vrsto in
množino zaklane živine in sicer ločeno po posameznih
vrstah, pri gostilnah množino iztočene pijače, pri
trgovcih z mešanim blagom, branjevcih itd. višino
dnevnega ali tedenskega izkupila. Te povedbe se
morajo nanašati na čas od 1. julija do 30. junija pri-
redbeni dobi predidoče dobe. Če kdo ne vloži izjave
ob določeni dobi kljub temu, da je dobil poziv s
pripomnjo, da se sicer odmera izvrši uradoma na
podlagi pripomočkov, ki jih ima komisija na razpolago,
temu komisija uradoma  odmeri davčni postavek.
Zoper ugotovitve pridobninske komisije v takih slu¬
čajih priziv nima uspeha, ker se davčni zavezanec
nahaja v „kontumacu“.

V poslovne knjige davčnega zavezanca sme davčna
oblast pri občni pridobnini  vpogledati le, ako
to davčni zavezanec sam ponudi.

Davčni postavek in davčni znesek (z ozirom na
porazdelbo) se davčnemu zavezancu da na znanje s
plačilnim nalogom, zoper katerega je dopuščen priziv
v 30 dneh. V drugem letu priredbene dobe zoper
davčni postavek,  ki se je odkazal za vso prired-
beno dobo t. j. za 2 leti, ni dopusten priziv.

Kadar kdo prične na novo kak obrt, ali drugače
občni pridobnini zavezano opravilo, mora to takoj
naznaniti davčni oblasti. Naznanilo pri politični oblasti
(mestnem magistratu) samo ne zadostuje. V tem slu¬
čaju dobi davčni zavezanec obrazec za pridobninsko
izjavo, da jo primerno izpolni in sicer po verjetnih
(pričakovanih) znakih.  Davek se mu odmeri s
prvim dnem tistega meseca, ko je pričel obrt ali
opravilo, in sicer odmeri davek davčna oblast sama,
ker še ni uvrščen v nobeno davčno družbo.

— 72  —

Kdor odpove ali trajno ustavi  svoj obrt,
mora to naznaniti davčni oblasti v štirih tednih, da
se davek izbriše od prvega četrtletja dalje, ki pride
po dejanskem opustu obrta. Kadar se naznanilo izda
prepozno, izbriše se davek še le s prihodnjim četrt¬
letjem po dnevu, ko se je podalo naznanilo.

Kadar se pridobninski zavezanec preseli s svojim
obrtom v drugo davčno občino, predpiše se mu pri-
dobnina od obratovališča v tej davčni občini še le s
prihodnjim četrtletjem, ako je svoj obrt v prvotni
občini ustavil vsaj tedaj, ko je pričel obrt v drugi
občini in če je dokazal (s potrdilom), da je pridobnina
v prvotni občini plačana.

Ravnotako se predpisuje pridobnina še le s pri¬
hodnjim četrtletjem pri prehodu obrtov ali opravil na
druge osebe.

Za priredbeno dobo odkazani davčni postavek more
finančno ravnateljstvo deloma znižati,  ako je
nastal bistven motež  v obratu vsled smrti ali
bolezni imetnikove, po požarju, povodnji ali drugih
izrednih okolnostih,  torej tudi vojne.

Višina občne pridobnine.

— 73  -

2. Dohodnina.

Dohodnino  plačuje vsaka fizična oseba, ki ima
čez 1600 kron  dohodkov na leto. Za dohodek se
smatra vsota vseh v denarju ali denarni vrednosti
obstoječih prejemkov posameznih davčnih zavezancev.
K dohodkom se prišteva tudi najemna vrednost sta¬
novanja v lastni hiši ali prostega stanovanja sploh. Isto-
tako se mora dohodkom prištevati vrednost kmetijskih
pridelkov in obrtniških izdelkov, ki se porabijo v
hišnem gospodarstvu.

Dohodnina se odmerja vsako leto,  in sicer
vedno od letnih dohodkov, ki so se dosegli v davčnemu
letu predidočem letu, najsibodo ti dohodki stalni ali
premenljivi. Če pa dohodki še ne obstoje eno leto
(n. pr. nekdo je vstopil s prvim julijem 1914 v službo
z mesečno plačo 200 kron), tedaj jih je vzeti v poštev
po verjetnem letnem donosu  (200 K X 12 =
2400 K).

Pri priredbi dohodnine se dohodkom glavarja
hišnega gospodarstva prištevajo tudi dohodki pripadni¬
kov hišnega gospodarstva, torej dohodkom moževi, ozi¬
roma očetovim zlasti ženini in otroški dohodki. Izjema
od te splošne določbe nastopi samo tedaj, kadar se
dokaže, da se taki dohodki ne' stekajo v skupno go¬
spodarstvo. Ne prištevajo se pa tudi delovni do¬
hodki  zakonske žene ali drugih pripadnikov hišnega
gospodarstva, ako se ne pridobe v gospodar¬
stvu davčnega zavezanca in skupni do¬
hodki hišnega gospodarstva ne presegajo
4000 K. V teh dveh slučajih se mora dotični dohodek
posebej obdačiti. O delovnih dohodkih moremo go¬
voriti tedaj, če slone na lastni fizični aii duševni de¬
lovni moči dotične osebe brez bistvenega sodelovanja
glavnice, torej se n. pr. žena ne obdači posebej, ako
ima samostojne dohodke iz zemljišča, poslopij, trgo¬
vine ali obrta ali iz glavnice.

Tisti prispevki, ki jih daje redno mož svoji ne v
skupnem gospodarstvu živeči ženi (ali nasprotno) ali

74  —

ki jih dajo redno starši (tasti, tašče) svojim ne v
skupnem gospodarstvu živečim otrokom (zetom in
sinaham in obratno) se smatrajo pri ocenitvi dohodkov
dajalcev kot odbitki, čeprav ne slone na posebnem
pravnem naslovu, in se pri prejemniku obdačujejo z
dohodnino. K takim prejemkom spadajo tudi natu¬
ralni prejemki, n. pr. prosto stanovanje: Ni treba, da
bi se taki prispevki dajali ravno v določenih rokih,
n. pr. vsak mesec.

Pri vgotovitvi davku zavezanih dohodkov se od
prejemkov odbijejo ti-le stroški:

1. Vsi stroški, uporabljeni v dosego, zavarovanje
in vzdrževanje dohodkov. Pri trgovskih in obrtnih
podjetjih se bodo torej odšteli zlasti ti-le zneski:

a)  Stroški za vzdrževanje in obnovitev obratu slu¬
žečih poslopij in drugačnih naprav, kakor tudi
stroški za vzdrževanje in spopolnjevanje živega in
mrtvega inventarja;

b)  primeren odstotni znesek za uporabo poslopij,
strojev, orodja i. t. d.;

c)  stroški zavarovanja predmetov, naštetih pod a);

č) zakupnina in najemnina zemljišč, poslopij, orodja

in pravic, ki se vzamejo v z^juip ali najem, da se
izvršuje obrt;

d)  stroški kurjave in razsvetljave v obratu — ne v
stanovanju davčnega zavezanca;

e)  stroški za nabavo surovin, blaga in sploh mate¬
riala, ki se potrebuje za obrat;

/) plače, oziroma mezde v poslovnem obratu zapo¬
slenih uradnikov, nameščencev, pomočnikov, po¬
magačev, delavcev, hlapcev, slug i. t. d., vrednost
naturalij, ki se vzamejo iz obrata, da se prehra¬
nijo pravkar naštete osebe, se sme le tedaj od¬
biti, če se je postavila tudi med dohodke;

g)  dohodnina, ki jo plačuje službodajalec za svoje
uslužbence, kakor tudi prispevki bolniške in po¬
kojninske blagajne, ter pokojnine, ki se dajo
prejšnjim uslužbencem;

75  —

h)  posredne davščine (kolki, užitnina, carina, posebna

davščina od žganih opojnih pijač i. t, d.).

i)  denarna vrednost blaga, ki se je prevzelo iz

poprejšnje poslovne dobe.

(V splošnem je pa pripomniti, da je
pri napovedi čisti h dohodkov izhajati od
dobička, ki ga izkazujejo trgovske knjige,
ako se vodijo pravilno).

2. Zavarovalne premije za vse vrste zavarovanja
zoper škodo.

3. Pri zavarovanju za življenje največ 300 kron, ako
je davčni zavezanec sam, če so pa zavarovani žena in
otroci, se sme odbiti letna premija do zneska 600 K.

4. Prispevki za bolniške blagajnice, za blagajnice
zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdovske,
sirotinske in pokojninske blagajnice ali enake zavode,
v kolikor jih davčni zavezanec plačuje zase ali za
svoje rodbinske ude in ne presegajo vsote 300 ozir.
600 K, kakor določa št. 3.

Delavci sploh in tudi drugi uslužbenci, katerih
letna plača ne presega 3000 K, morejo od svojih
dohodkov odbiti stroške za nabavo in vzdrževanje
svojega delovnega orodja in svoje delovne obleke,
dalje posebne izdatke, ki so v zvezi z delom v po¬
sebno nevarnih, nepretrganih ali nočnih obratih, isto-
tako voznine v kraj, kjer delajo, in nazaj, kakor tudi
tiste zneske, ki jih plačujejo v strokovne ali pomožne
blagajne, da si zagotove podpore za čas bolezni, ma¬
terinstva, brezdelnosti ali drugih nezgod.

5. Vsi neposredni davki z dokladami vred, kakor
tudi vojaška taksa in gostaščina. Ne odbija se pa
dohodnina.

6. Obresti od vporabnih in zasebnih dolgov in
na posebnih pravnih naslovih sloneča trajna bremena
n. pr. užitki.

7. Pri davčnih zavezancih, katerih letni dohodki
ne znašajo več nego 3600 kron, en odstotek letne
anuitete od dolga, ki je vknjižen na zemljiški in
hišni posesti.

— 76  —

Odbiti se pa ne smejo  zlasti zneski za razšir¬
janje ali povečanje opravila (investicije), za odplače¬
vanje dolgov (razen ravnokar pod št. 5 naštete izjeme),
obresti za lastno glavnico davčnega zavezanca, naloženo
v podjetju, stroški za zasebno stanovanje in za pre¬
hrano davčnega zavezanca in njegove družine kakor
tudi ne za prehrano poslov, ki jih ima za osebno
postrežbo, darila in darovi, ako jih ni prištevati med
obratne stroške.

Koliko znaša dohodnina, se vidi iz tabele, priob¬
čene takoj spodaj. Poleg davčnih postavkov, ozna-

Dohodninska tabela.

— 77

čenih v tej tabeli, morajo davčni zavezanci, ki imajo
skrbeti za pripadnike hišnega gospodarstva, ka¬
terih morebitni dohodki bi se skupno ž njimi ob-
dačili (to so žena, otroci, vnuki, stoječi v skupnem
gospodarstvu), plačevati še 15 odstotkov poviška
(takozvani samski davek),  davčni zavezanci, ki
imajo skrbeti za eno tako osebo, pa 10 odstotkov
poviška. Vendar pa zakon dovoljuje neke izjeme.
Vračunati je namreč treba pri uporabi te določbe tudi
ne v skupnem gospodarstvu  živečo ženo,
starše, otroke (zete in sinahe) i. pod. ter obratno, ako
davčni zavezanec tem osebam daje redne prispevke,
ki znašajo več nego 5 odstotkov njegovih dohodkov.
Istotako se vračunajo med pripadnike hišnega gospo¬
darstva sinovi, za katere morajo starši plačevati rodi¬
teljsko takso po zmislu zakona o vojaški taksi, kakor
tudi v oskrbi davčnega zavezanca stoječi potrebni
bratje in sestre ter svaki in svakinje do drugega ko¬
lena. Tisti davčni zavezanci, ki so izredili dva ali več
otrok, tudi ne plačujejo nobenega poviška, ako nji¬
hovi davku zavezani dohodki ne presegajo 4800 K.

Pri davčnih zavezancih, ki imajo poleg žene
skrbeti še za več nego enega rodbinskega člana in
katerih letni dohodki ne presegajo 2400 kron, zniža
se davčni postavek za vsakega nadaljnega člana za
eno stopnjo, če pa njihovi dohodki presegajo 2400 K,
toda ne 4800 K, se pričenja zniževati davčni postavek
šele pri tretjem rodbinskem udu.

Priredba dohodnine se razdeljuje med davčna
oblastva (okrajna glavarstva ozir. davčne administra¬
cije) in med cenilne komisije  na ta način, da
davčna oblastva vodijo vse priprave za ocenitev do¬
hodkov, cenilna komisija  pa ocenjuje dohodke
in določa davčne postavke na podlagi svoje ocene.
Cenilne komisije imajo poleg predsednika in njego¬
vega namestnika, ki ju imenuje finančni minister, po
6 ali 12 udov, katerih polovico tudi imenuje finančni
minister, polovico jih pa volijo dohodninski zavezanci
cenilnega okraja za dobo šestih let.

— 78  -

Kot pripravo za priredbo dohodnine morajo davčna
oblastva v sporazumu z zaupniki  napraviti zazna¬
mek tistih v svojem okolišu stanujočih oseb, o ka¬
terih se domneva, da so zavezane dohodnini. Važen
pripomoček za popolno izpolnitev tega zaznamka tvo¬
rijo hišni in stanovanjski  izkazi, ki jih morajo
posestniki hiš predložiti davčni oblasti v določenem
roku, kakor tudi naznanila o izplačanih služ¬
benih prejemkih.  Najvažnejšo podlago za pri¬
redbo pa tvorijo dohodninske napovedi.  Osebe,
katerih davku zavezani letni dohodki presegajo 2000
kron, morajo namreč vsako leto (po navadi do konca
januarja) pri pristojni davčni oblasti vložiti napoved
o svojih davku zavezanih dohodkih na uradno izda¬
nem obrazcu. Kdor ne vloži napovedi v tem času,
temu pošlje davčna oblast vnovič poziv, da naj vsaj
v štirinajstih dneh vloži napoved, sicer bi se odmera
davka izvršila uradoma na podlagi pripomočkov, ki
jih ima davčna oblast ozir. komisija. Vendar se pa
odmera ne more izvršiti uradoma, ako davčni zave¬
zanec pojasni vzroke, ki opravičujejo njegovo zamudo
glede dohodninske napovedi.

Če se pokažejo pomisleki proti pravilnosti ali
popolnosti napovedi, mora predsednik cenilne komisije
pozvati davčnega zavezanca, da napovedbe pojasni.
Za pojasnilo se mora dati davčnemu zavezancu vsaj
osemdnevni rok in se mu morajo naznaniti vzroki,
zakaj se dvomi o pravilnosti ali popolnosti napovedb.
Če davčni zavezanec brez zadostne opravičbe ne od¬
govori na pomisleke, more komisija prirediti davek
uradoma na podlagi pripomočkov, ki so ji na razpolago.

Odmenjeni davek se naznani vsakemu davčnemu
zavezancu s plačilnim nalogom, zoper katerega je
dopusten priziv v 30 dneh. Priziv (brez kolka) se mora
vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Davčni
zavezanec sme zahtevati sam ali po svojem poobla¬
ščencu, da se mu naznanijo razlogi odmere, tudi se
mu mora na zahtevo dovoliti vpogled v akte in prepis

— 79  —

aktov, v kolikor niso temu na poti posebne dolečbe
glede nekaterih notranjih aktov.

O prizivih odločuje cenilna komisija, če pri pri¬
redbi vgotovljeni letni dohodki ne znašajo več nego
6000 K in sta predsednik cenilne komisije ter komi¬
sija mnenja, da je treba prizivu ugoditi, v vseh dru¬
gih slučajih pa odločuje prizivna komisija.  Pri¬
zivna komisija more tudi odrediti vpogled v
poslovne in gospodarske knjige  davčnega
zavezanca, istotako more odrediti, da davčni zave¬
zanec pokaže pogodbe, zadolžnice, najemninske po¬
botnice, izvlečke iz konta, fakture in druga dokazila,
ki jih ima davčni zavezanec in so potrebna, da se
pojasnijo okolnosti, ki so bistvenega pomena za od¬
ločbo prizivne komisije. Ne smejo se pa vpogledati
zapiski, ki obsegajo izključno imena odjemalcev, po¬
slovne kalkulacije in fabrikacijska postopanja. Za
vpogled v knjige se sme odrediti le državni uradnik,
ki se pa sme posluževati izvedenca v knjigovodstvu.

Vpogled v knjige pa sme zahtevati tudi davčna
oblast prve stopinje (okrajno glavarstvo ali davčna
administracija), a ko je uvedla zoper davčnega
zavezanca kazensko postopanje radi dav¬
čne prikrajšbe ali davčne zatajbein  dobila
za vpogled pooblaščenje finančnega ravnateljstva. (Na¬
tančneje določbe o tem glej v članku „Vpogled v
knjige").

Izpremembe v dohodkih med davčnim letom
redoma nimajo vpliva za obdačbo dotičnega leta in
se vpoštevajo šele pri odmeri dohodnine za prihodnje
leto. Če pa kak uslužbenec, ki ni bil doslej podvržen
dohodnini, med letom doseže prejemke, ki znašajo
na leto računjeno čez 1600 kron, tedaj se mu ne od¬
meri dohodnina šele s prihodnjim letom, temveč že
od prvega meseca dalje, ko je prejel davku podvržene
dohodke.

S smrtjo davčnega zavezanca se odpiše dohodnina
uradoma  od prihodnjega meseca dalje, ako dohodki
s smrtjo popolnoma ugasnejo. Če pa s smrtjo dohodki

— 80  —

ne ugasnejo popolnoma, tedaj naj dediči tekom treh
mesecev po smrti davčnega zavezanca naznanijo,
kateri del dohodkov je ugasnil in prosijo za primeren
odpis davka. Z ugasnitvijo stalnih službenih
prejemkov ali z znižanjem  le-teh pod 1600 K
ugasne davčna dolžnost od prihodnjega meseca dalje
le tedaj, kadar dosedaj davku zavezana oseba nima
razen teh službenih prejemkov nobenih, oziroma no¬
benih takih dohodkov, ki bi ji sami zase ali v zvezi
s preostajajočimi ji službenimi prejemki nalagali davčno
dolžnost. Vsak davčni zavezanec, ki stopi iz kake
službe med davčnim letom ter izgubi dosedanje
davku podvržene službene prejemke, naj to vsaj
tekom 14 dni po izstopu naznani pristojni davčni
oblasti.

Dohodnini podvržene osebe, katerih dohodki se
vsled izpadka kakega dohodnega vira ali vsled nesreč
ali drugih izrednih okolnosti v teku davčnega leta
dokazno  znižajo na manj nego dve tretjini zneska,
od katerega so bili obdačeni, smejo prositi (brez
kolka) za razmerno znižanje za ostanek dotičnega
davčnega leta predpisanega davka.

Osebe, ki imajo na leto službenih prejemkov
6400 K ali več, plačujejo plač arino.

3. Rentnina.

Rentnini so podvrženi dohodkiizimo-
vinskih predmetov inimovinskih pravic,
od katerih se že ne plačuje zemljiški,
hišni, pridobninski davek ali davek od
višjih službenih prejemkov.  Semkaj spadajo
zlasti: obresti od vrednostnih papirjev, v kolikor niso
proste davka po posebnih zakonih, obresti vknjiženih
in nevknjiženih terjatev, hranilnih in drugačnih vlog,
eskomptni dobički, zakupnine iz zakupa obrtov, obrtnih
pravic in drugih niti zemljiškemu niti hišnemu davku
podvrženih predmetov, rente vsake vrste, če niso
plačilo za storjeno službo i. t. d.

— 81  —

6

Rentnino pobirajo blagajnice same, ki izplačujejo
rentnini podvržene dohodke (n. pr. hranilnice in po¬
sojilnice, rentnina od obresti hranilnih vlog znaša
1 ;°/o), ako pa se rentnina ne pobira že po blagaj-
ničnih uradih, treba je rentnini podvržene dohodke
napovedati v posebni napovedi, ki se po navadi vlaga
skupno z dohodninsko napovedjo pri davčni oblasti.
Kdor ni podvržen dohodnini, temu tudi ni treba vla¬
gati napovedi o rentnini. V rentninski napovedi je
torej zlasti treba navesti obresti od izposojenih glavnic
(rentnina znaša 2°/o), zakupnine od obrtnih pravic
(rentnina = 3°/o), pa raznovrstne rente (rentnina =
2°/o) in pa obresti od inozemskih vrednostnih papirjev
(avstrijski vrednostni papirji so večinoma davka prosti).
Dividende (delniških družb, družb z omejeno zavezo,
pridobitnih in gospodarskih družb) niso podvržene
rentnini, ker se že itak vpoštevajo pri pridobnini.
Uradni obrazci o napovedih dajejo obširna pojasnila
o rentnini zavezanih prejemkih. V. Ž.

V V

Vpogled v knjige.

Novela o osebnih davkih, ki velja že za priredbo
dohodninskega davka  za letošnje leto, je pri¬
nesla zlasti za trgovski stan dalekosežno uredbo
prisilni vpogled v knjige,  ako se poizvedbe
tičejo dohodnine.

Že po doslej veljavnem zakonu o osebnih davkih
se je za dokaz pri priredbi osebnih davkov vpoštevai
tudi vpogled v opravilne knjige, toda davčna oblast
je imela pravico vpogledati le tedaj, ako je davčni
zavezanec sam ponudil vpogled v svoje opravilne ali
gospodarske knjige.

Po osebno-davčni noveli se pa more davčni za¬
vezanec tudi prisiliti,  da dovoli vpogled v knjige.
Davčna oblast, oziroma prizivna komisija sicer nima

— 82  -

take pravice kakor policijska ali sodna oblast, ki
lahko v gotovih slučajih tudi dejansko prisili, da se
ji izroče knjige in druga v sodnem ali policijskem
postopanju važna dokazila; ona pa more indirektno
izsiliti vpogled v knjige. Zakon ji dovoljuje, da sme
z redovnimi kaznimi do 200 K, ki se smejo ponav¬
ljati, prisiliti davčnega zavezanca, da ji dovoli vpogled
v knjige, poleg tega pa izgubi  davčni zavezanec,
ki ne mara pokazati svojih knjig, pravico sode¬
lovati  pri priredbi dohodnine, kar se pravi, on inore
pričakovati, da se obdači previsoko, ne da bi se mogel
z uspehom pritožiti zoper to.

Vpogled v knjige sme zahtevati že davčna oblast
prve stopinje (okrajno glavarstvo ali davčna admini¬
stracija) ako je uvedla zoper davčnega za¬
vezanca kazensko postopanje radi davčne
z a t a j b e in dobila za vpogled pooblaščenje finančnega
(deželnega) ravnateljstva, ki o tem odločuje v senatu
treh članov, od katerih mora biti eden sodnik, drugi
voljen ud prizivne komisije in samo eden finančni
uradnik. Kdor je torej zatajil kake dohodke v svoji
napovedi, more pričakovati vsak čas, da se mu odredi
vpogled v knjige.

Ako pa zoper davčnega zavezanca ni uvedeno
kazensko postopanje, tedaj davčna oblast ali cenilna
komisija nima pravice zahtevati vpogled v knjige.
Šele če se davčni zavezanec pritoži zoper do¬
hodnino in prizivna komisija  kljub vsem
dokazom, ki jih je ponudil davčni zavezanec, še vedno
ni popolnoma na jasnem glede dohodkov davčnega
zavezanca, more odrediti vpogled v gospodarske in
poslovne knjige, ako je za to vsaj en glas nad
absolutno večino navzočih članov.

Vpogledati se morejo poslovne in gospodarske
knjige davčnih zavezancev ne samo pri trgovskih in
obrtnih podjetjih, temveč tudi pri obratih drugih oseb
n. pr. pri kmetovalcih, odvetnikih, notarjih, zdravnikih
itd. Zakon ne razločuje, ali je kdo po zakonu dolžan
voditi knjige, kakor n. pr. protokolirane tvrdke, tem-

— 83  —

6 *

več določa, da se vpogled v knjige vrši, ako davčni
zavezanec sploh vodi knjige in so sicer dani pogoji
za prisilni vpogled v knjige. Poleg poslovnih knjig
in zapiskov se morejo vpogledati tudi razna druga
dokazila, pogodbe, zadolžnice, najemninske pobotnice,
izvlečki iz konta, fakture itd. Izvzeti so zapiski, ki
obsegajo izključno imena odjemalcev, poslovne kal¬
kulacije in fabrikacijsko postopanje, n. pr. knjiga o
receptih in gospodinjske knjige.

Kadar davčni zavezanec sam ponudi vpogled v
knjige, opravi vpogled predsednik pristojne cenilne
komisije sam ali pa tisti državni uradnik, ki ga pi¬
smeno za to določi predsednik ali davčna oblast. Če
se pa davčna oblast in davčni zavezanec v to zedinita,
da opravi vpogled v knjige kak komisijski član, ki
ni državni uradnik, se seveda more izvršiti tudi to
ob navzočnosti davčnega zavezanca ali njegovega
pooblaščenca.

Kadar se pa odredi  vpogled v knjige vsled
priziva ali v kazenskem postopanju, določi predsednik
prizivne komisije knjigovodstva in davčnega
prava veščega državnega uradnika  s po¬
sebnim pismenim ukazom. Drug, nego državni urad¬
nik, ne sme opraviti vpogleda v knjige. Davčna
oblast se more pri vpogledu v knjige poslužiti kakega
izvedenca v knjigovodstvu, zapriseženega tolmača in
uradnih pomožnih oseb. Take osebe pa morajo z
obljubo v roko obljubiti strogo molčečnost, ako niso
državni uradniki, ki so že itak vezani po disciplinarnih
predpisih. Pri vpogledu mora biti davčni zavezanec
ali sam navzoč ali pa mora pismeno pooblastiti v to
kako drugo osebo. Tudi ima pravico, da si privzame
na svoje stroške k vpogledu izvedenca v knjigovodstvu
iz imenika, ki se vodi pri trgovinskih (deželnih ali
okrožnih) sodiščih, kakor tudi enega zaupnika. Vpo¬
gled se vrši po navadi v uradnih prostorih davčnega
oblastva.

Davčnemu zavezancu se mora osem  d n i poprej
sporočiti vpogled v knjige in se mu morajo obenem

- 84  -

naznaniti osebe, ki se mislijo pritegniti temu uradnemu
poslu. Davčni zavezanec ima tekom petih  dni
potem, ko dobi to obvestilo, pravico zahtevati, da se
vpogled v knjige opravi v njegovih obratnih prostorih
ali na njegovem stanovanju, ako gre za obsežne
poizvedbe ali pa govore za to druge ozira vredne
okolnosti.

Davčni zavezanec more tedaj, če se je vpogled
v knjige odredil v prizivnem  (ne pa v kazenskem)
postopanju, v istem času zahtevati od predsednika
prizivne komisije, da vpogleda ne opravi uradnik, ki
ima svoj uradni sedež v okolišu cenilne komisije
davčnega zavezanca. Istotako more odkloniti izvedence
in tolmače, ki so njegovi konkurenti ali pa so usluž-
beni pri njegovih konkurentih.

O vpogledu v knjige je treba napraviti zapisnik,
v katerega se vpišejo vsa dejstva, ki jih je bilo treba
dognati z vpogledom. Istotako se morajo vzeti v
zapisnik pojasnila in povedbe davčnega zavezanca ali
njegovega zastopnika ter ugotovitve, ki jih je zahteval.
Tudi glede zunanje kakovosti knjig in vpiskov mora
dati zapisnik potrebna pojasnila, kakor se morajo sploh
navesti okolnosti, ki so važne pri presoji verodostoj¬
nosti^ knjig.

Če davčni zavezanec ne mara predložiti knjig in
drugih zapiskov ali dokazil, ali če trdi, da ne vodi
zapiskov, ki se zahtevajo od njega, treba je to ugo¬
toviti v zapisniku obenem z okolnostmi, ki jih je
navedel davčni zavezanec v podkrepljenje svoje trditve.
Ako želi dati davčni zavezanec, njegov zaupnik ali
njegov izvedenec kake pripomnje na zapisnik, treba
jih je tudi navesti v zapisniku. Posebno važna je
določba davčne novele, da sme davčni zavezanec
zahtevati rok 14 dni,  da poda svojo izjavo o uspehu
vpogleda v knjige in morebitnem izvedenskem mnenju.

Kadar se mora uspeh vpogleda v knjige sporočiti
komisiji, torej pri prizivnem postopanju ali pa v slu¬
čaju, če davčni zavezanec sam ponudi vpogled v
knjige, ne smejo se imenovati imena poslovnih pri-

jate!jev, dohodnih virov in odjemalcev. Če je pa kako
ime v zvezi z okolnostmi, katere mora komisija na
vsak način vedeti, da more presojati dokaze, sme se
imenovati tudi tako ime, vendar pa more zahtevati
davčni zavezanec, da se ime ne sporoči celotni ko¬
misiji, temveč le odseku,  ki se sestavi iz komisijskih
članov. Kadar se davčni zavezanec boji, da bi dejstva,
ki so se spoznala iz vpogleda v knjige, mogla ško¬
dovati njegovi konkurenčni zmožnosti, more istotako
zahtevati, da se uspeh vpogleda sporoči le komisij¬
skemu odseku in se temu odseku ne pritegne član,
ki bi mu utegnil škodovati pri konkurenčni zmožnosti.
Odsek voli komisija sama, o zahtevi davčnega zave¬
zanca odločuje predsednik.

O vpogledu presoja prosto  davčna oblast, ozi¬
roma komisija. Vendar pa določa novela, da se
vpiski trgovskih knjig, ki se vodijo po
predpisih trgovinskega zakona, morajo
smatrati za verodostojne, če se ni z dru¬
gače dokazanimi dejstvi ali zneresnično-
stjo drugih važnih vknjižb ali knjižnih
dokazil izkazalo nasprotno.

Če je kdo po svojem poklicu zavezan k molčeč¬
nosti, n. pr. odvetnik, zdravnik, bankir, in dovoli
vpogled v knjige le v toliko, da se ne izvedo imena
klientov, ne sme komisija, oziroma davčna oblast že
iz tega vzroka smatrati dokaz za ponesrečen, ako so
sicer vpiski verodostojni.

V odločbi, ki se izda v davčni zadevi sami (n.
pr. o prizivu, v kazenskem postopanju), sc mora vte-
meljeno sporočiti davčnemu zavezancu tudi, v koliko
se je vpošteval dokaz vpogleda v knjige. V. Ž.

č? Z>

Dopustnost trgovskega potovanja.

Za trgovsko potovanje velja zakon z dne 25. fe¬
bruarja 1902, drž. zak. št. 49 ter ministrska ukaza z
dne 27. decembra 1902, drž. zak. št. 242 ter z dne

- 86  —

27. julija 1903, drž. zak. št. 164. Določbe teh zakonov
so v bistvu sledeče: Lastniki obrtnih podjetij imajo
pravico, da iščejo potujoč izven svojega stanovišča
sami ali po svojih pooblaščencih (trgovinski potniki),
naročila na blago. Trgovinski potniki morajo imeti
seboj uradno legitimacijo, katero izda obrtno oblastvo,
v čigar okrožju je obrtno podjetje, za katero potujejo.
Ako potuje lastnik podjetja sam, mora imeti seboj
kot legitimacijo svoj obrtni list. Pri strankah, ki po¬
trebujejo blago ponujane vrste v svojem kupčij-
skem obratu,  je dovoljeno zbirati naročila ne lev
onem kraju, v katerem ima podjetje svoje stajališče,
ampak tudi izven kraja stajališča. Trgovinski potniki
kakor tudi lastniki podjetja sami ne smejo imeti seboj
blaga samega, ampak le vzorce blaga. Za kolonialno,
špecerijsko in materialno blago je brezpogojno prepo¬
vedano zbirati naročila pri zasebnih strankah,
to je onih, ki blaga ponujane vrste ne potrebujejo v
svojem kupčijskem obratovanju. Prepoved za zbiranje
naročil velja za kolonialno, špecerijsko in materialno
blago potemtakem glede zasebnih strank tako v kraju
stajališča kakor izven kraja stajališča. Za vse ostale
vrste blaga je dopustno zbirati naročila pri zasebnih
strankah, če se to zbiranje omejuje na kraj, v katerem
ima podjetje svoje stajališče. Obstoj in izvrševanje
filijalke je smatrati za posebno podjetje v dotičnem
kraju. Izven kraja stajališča  je pa dovoljeno
iskati naročila pri zasebnih strankah  le, ako
dojde lastniku podjetja izrecen pismen in na določeno
blago se glaseč poziv stranke.

Glede zbiranja naročil pri zasebnih strankah ve¬
ljajo izjeme samo za sledeče vrste blaga:
stroji in motorji ter njih sestavine; stavbno gradivo,
vštevši umetno kamenje vsake vrste, plutove plošče,
strešna lepenka in umetno gradivo za tlakovanje cest;
tehnične, potrebščine za kurilne, svetilne in vodovodne
naprave; lesena zastirala (rouleaux), žaluzije, šivalni
stroji; pisalni stroji; kolesa (biciklji); motorna vozila;
stampilije; luksuriozno perilo, to je iz finejših tkanin

— 87  -

narejeno, v izdatni meri z lepotilnimi šivi, lepotilnimi
robci, vezenjem, čipkami ali gubicami in podobnim
opremljeno belo perilo. Za te vrste blaga je dovoljeno
iskati naročila po predloženih vzorcih tudi pri pri¬
vatnih strankah, ne da bi bilo treba više označenega
pismenega poziva stranke. Za trgovce z zlatnino,
srebrnino in dragimi kamni veljajo posebna določila.
Ako prodaja po vzorcih ni mogoča, smejo iščoč naro¬
čila jemati seboj tudi blago, vendar pa z omejitvijo,
da smejo blago prodajati samo tistim, ki ga imajo
pravico prodajati, torej le trgovcem in obrtnikom
teh strok. W.

V  Č?

Prodaja žganih opojnih pijač na drobno.

Prodaja žganih opojnih pijač na drobno se vrši
na tri načine. Točenje žganja (žganjetoč)  je
vezano na koncesijo. Koncesija za žganjetoč upravi¬
čuje prodajati žganje v točilnicah ali čez ulico v
odprtih posodah in sicer v vsaki množini. Imetnik
take koncesije je upravičen prodajati žganje tudi v
zaprtih posodah v poljubnih množinah. Pravica žganje-
toča obsega tudi pravice trgovanja z žganjem.

Prodaja žganja na drobno (mala pro¬
daja)  je vezana istotako na koncesijo in upravičuje
prodajati žganje v odprtih posodah, toda ne v manjši
množini kakor po '/s litra. Imetnik take koncesije ne
sme dopuščati, da kupovaici uživajo žganje v prostorih,
s katerimi ima on pravico razpolagati. Prodajalci žganja
na drobno so upravičeni tudi trgovati z žganjem.

Tretja oblika prodaje žganja na drobno je trgo¬
vina z žganjem v trgo vs ko - pr a vil no za¬
prtih steklenicah.  Trgovina z žganjem v zaprtih
steklenicah je dopuščena trgovcem z mešanim, špe¬
cerijskim, materialnim in kolonialnim blagom že na
podlagi njih obrtnega lista. Kdor hoče tedaj pričeti
trgovino z žganjem v zaprtih steklenicah, se mora

— 88  —

izkazati s sposobnostnim dokazom, kakor je predpisan
po obrtnem redu za trgovino z mešanim, špecerijskim,
materialnim in kolonialnim blagom. (Učno izpričevalo
in pomočniško izpričevalo, ki potrjujeta izučitev in
pomočniško dobo v skupni dobi petih let.)

Žganjetoč, mala prodaja žganja in trgovina z
žganjem v zaprtih steklenicah so podvržene posebni
davščini glasom zakona z dne 23. junija 1881, drž.
zak. št. 62. Posebno davščino je treba plačevati pol¬
letno naprej. Priporočati je nujno, da se plača ta
davščina vedno pred 1. januarjem in 1. julijem. Kazni
so občutne. Kdor tekom polletja prične, mora plačati
davščino pred pričetkom prodaje, in sicer za celo
polletje. Davščina je različna za žganjetoč, za malo
prodajo in za trgovino. Bolete o vplačilu davščine je
treba dobro spraviti in jih na zahtevo pokazati finančni
straži. Kdor obratovališče izpremeni, mora premestitev
še pred preselitvijo naznaniti. W.

C V

Samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov.

Po veljavnih zakonih so trgovinski obrti pravi¬
loma svobodni obrti. Izvrševati more'trgovinske obrte
torej vsakdo, kdor je svojepraven in proti njemu ni
postavnih izključevalnih vzrokov. Svojepravne so osebe,
ki so dosegle 24. leto ali pa so bile proglašene za
polnoletne, ter niso pod skrbstvom. Kdor hoče pričeti
samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov, mora zgla¬
siti pismeno ali ustmeno svoj obrt pristojnemu c. kr.
okrajnemu glavarstvu, oziroma v Celju, Gorici, Ljub¬
ljani in v Trstu mestnemu magistratu. Obrtno zglasilo
je kolkovati v krajih, ki štejejo manj nego 5000 pre¬
bivalcev, s kolkom za 3 K, v krajih, ki štejejo 5000
do 10.000 prebivalcev s kolkom za 4 K ter v vseh
drugih krajih, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev, s
kolkom za 4 K. V obrtni priglasitvi je navesti ime

— 89  —

in priimek, starost, bivališče, državljanstvo, oziroma
domovinsko občino, stajališče ter obrt, ki se ga namerja
izvrševati.

Razen trgovine z mešanim blagom, špecerijskim,
kolonialnim in materijalnim blagom ni treba zglasi-
teljem donesti dokaza o strokovni sposobljenosti.

Med koncesionirane obrte, za katere treba ob¬
lastvenega dovolila, spada trgovina s knjigami, umet¬
ninami, muzikalijami, nadalje antikvariati ter prodaja
orožja, streljiva, razstreljiva in prodaja strupov.

C č?

Trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonialnim
in materialnim blagom.

Kdor hoče samostojno izvrševati detajlno trgovino
z mešanim, špecerijskim, kolonialnim ali materialnim
blagom, mora dokazati svojo strokovno usposoblje¬
nost. Usposobljenost se dokaže z učnim izpriče-
valom o redni dovršitvi učnega razmerja ter z izpri-
čevalom o saj dveletni službi v trgovini. Celotna
vporaba v trgovini mora znašati najmanj pet let. Učna
doba mora znašati najmanj dve leti. Pripomniti pa je,
da je dopustno učiti se in biti pomočnik v katerikoli
trgovinski stroki. Velja torej enotni sposobnostni dokaz.
Kdor se je izvežbal ter potem serviral v trgovini
katerekoli stroke, more temeljem sposobnostnih dokazil
izdanih od upravičenih trgovcev kot učnih gospodarjev
in delodajalcev, pričeti samostojno izvrševanje trgovine
z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in materialnim
blagom. Oseba, ki se je izučila na primer v galan¬
terijski stroki ter servirala potem predpisano dobo v
tej stroki ali katerikoli drugi trgovinski stroki, more
pričeti samostojno izvrševati tudi trgovino z mešanim
blagom, špecerijskim, kolonialnim ali materialnim bla¬
gom, dasi trgovina z galanterijskim blagom ni vezana
na sposobnoslni dokaz. Učno dobo in pomoč¬
niška leta je dopustno prebiti tudi pri

— 90  —

svojih starših. Oče ali mati, če sta upravičena
trgovca, smeta izdajati svojim otrokom pravoveljavna
izpričevala o učni in pomočniški dobi. Izrecno pa je
poudariti, da velja postavno določilo, ki uvaja spo-
sobnostni dokaz za naštete štiri trgovinske stroke,
samo za detajlno trgovanje, za prodajo na drobno,
dočim je trgovina na debelo tudi za te štiri trgovinske
stroke brez sposobnostnega dokaza dopustna.

Trgovina z mešanim blagom daje trgovcu naj-
obširnejši delokrog, kajti trgovec s takim obrtnim
listom sme prodajati vseh vrst blago, ki je v svo¬
bodnem prometu in ni vezano na posebno oblastveno
dovoljenje. Trgovine s špecerijskim, materialnim ali
kolonialnim blagom upravičujejo v prodajo špecerij¬
skega, kolonialnega, oziroma materialnega blaga.

Pomen in vrednost sposobnostnega dokaza za
trgovine z mešanim, špecerijskim, materialnim in ko¬
lonialnim blagom obstojita v tem, da smejo le trgovci
teh vrst prodajati na drobno sladkor, kavo, čaj, dišave,
mineralno olje, materialno blago, barve, žgane opojne
pijače v trgovsko pravilno zaprtih steklenicah. Pri¬
pomniti je, da velja ta pridržek v prodajnih pravicah
samo za bodočnost, za čas po 16,- avgustu 1907, do¬
čim ostanejo ob tem času že pridobljene prodajne
pravice trgovcev ohranjene. Prav tako ostanejo ohra¬
njene tudi prodajne pravice producentov. Navedeni
pridržek nadalje ne velja za tiste kraje, v katerih
dne 16. februarja 1907, to je na dan razglasitve no¬
vega obrtnega zakona, ni bilo nastanjene niti nobene
trgovine z mešanim blagom, niti nobene trgovine s
špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom.

Ker je bilo v naših krajih običajno, da so od
nekdaj takozvani branjevci in kramarji prodajali tudi
špecerijsko blago, je položaj tak, da smejo vse tiste
osebe, ki imajo obrtni list za branjevski ali kramarski
obrt že izza časa pred 16. avgustom 1907, prodajati
tudi sedaj tiste predmete, ki so sedaj od 16. avgusta
1907 dalje pridržane gori naštetim štirim trgovinskim
strokam, za katere velja sposobnostni dokaz. Pridržek,

ki ga postavlja zakon glede predmetov sladkor, kava,
čaj, dišave, mineralno olje, materialno blago, barve
in pa žganje v zaprtih steklenicah velja tudi za vsak
posamezen teh predmetov. Kdor bi na primer hotel
na drobno prodajati samo petrolej ali samo sladkor
ali kar se praktično največkrat dogaja žganje v zaprtih
steklenicah, bi se moral prav tako izkazati s sposob-
nostnim dokazom, ki je predpisan za trgovino z meša¬
nim, špecerijskim, kolonialnim ali materialnim blagom.

Izpričevala o dovršitvi določenih učilišč morejo
nadomestiti učno dobo deloma ali celo popolnoma,
pomočniško dobo (serviranje) pa v največji meri do
enega leta. Določila navaja ukaz trgovinskega mini¬
strstva z dne 13. avgusta 1907, drž. zak. štev. 198.
Po teh določilih se absolventom nižje realke in nižje
gimnazije ter enoletnih trgovskih tečajev skrajša učna
doba za eno leto, absolventom višje gimnazije in
realke ter dveletnih trgovskih šol se učna doba po¬
polnoma odpusti ter vrhutega skrajša pomočniška
doba za eno leto. 117.

V Z>

Izpregled (dispenza) sposobnostnega dokaza.

Obrtno oblastvo prve stopnje ima pravico izpre-
gledati sposobnostni dokaz, ki je predpisan za trgo¬
vino z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in mate¬
rialnim blagom. Včasih se namreč zgodi, da iz tega
ali onega razloga ni mogoče zglasiteljem predložiti
pravilnega učnega in pomočniškega izpričevala. Na¬
stale bi trdosti, če ne bi bilo v takih izrednih in
izjemnih slučajih izhoda za silo. Izpregledanje rednega
sposobnostnega dokaza, ki obstoji iz učnega in po¬
močniškega izpričevala, je dopustno le, če gre za
prehod od kakega proizvajalnega ali kakega na spo¬
sobnostni dokaz nevezanega trgovinskega obrta. Pro¬
silec mora že izvrševati kako samostojno pridobitno

92

opravilo. V takih primerih je treba dokaza, da je bil
prosilec najmanj pet let samostojno ali pa kot usluž¬
benec v dotičnem obratu zaposlen. O takih prošnjah
morajo obrtna oblastva zaslišati trgovsko in obrtniška
zbornico ter pristojno zadrugo dotičnega kraja. W.

V V

Prodaja storjene obleke in čevljev.

Vsak trgovec je po svojem obrtnem listu upra¬
vičen za prodajo predmetov svoje stroke. Izdelovati,
in podelovati obrtnih izdelkov sam ne sme, tudi po¬
pravil ne sme sam izvrševati. Pri blagu, ki ga proda,,
sme izvršiti le one izpremembe, ki so potrebne, da
se blago priredi za potrebe vsakokratnega kupca.
Trgovci so v splošnem upravičeni sprejemati tudi
naročila na blago, katero smejo po svojem obrtnem
listu prodajati. Smejo v ta namen tudi jemati mero,
toda tako naročeno blago morajo potem dati v iz¬
vršitev upravičenim producentom. Za prodajalce obleke
in čevljev veljajo posebna določil«. Ločiti je glede
teh trgovcev dve vrsti. Oni trgovci, ki izvršujejo iz¬
ključno ali saj v pretežni meri že od 1. januarja 1907
trgovino z obleko ali čevlji, smejo ne le prodajati
obleko in čevlje iz svoje zaloge, ampak smejo spre¬
jemati tudi naročila za obleko in čevlje tako, da sami
jemljejo mero. Vsi drugi trgovci, ki prodajajo storjeno
obleko in gotove čevlje, smejo jemati mero le v toliko,
v kolikor je potrebno, da se odbere blago za kupca
iz že obstoječe zaloge. Sprejemati naročila po meri,
katero vzemo sami, ne smejo.

Noben trgovec, ki prodaja čevlje ali
obleko, ne sme sprejemati čevljev in
obleke v popravilo. W.

tp <?

93  —

Nedeljski počitek v trgovskih obrtih
na Kranjskem.

I. V Ljubljani, na Glincah (občina Vič),
Mostah, Selu, Stepanji vasi, Spodnji Šišk
Ud m a tu (občina Moste)  in  na  Viču je ob nedeljah
dopuščeno prodajati samo  sveže sadje od 7. do
10. ure dopoldne.

Izjeme: V nedeljo pred sv. Miklavžem (6. de¬
cembra) in pred Božičem (25. decembra), v nedeljo,
ki nanjo pade praznik deželnega patrona (sv. Jožef
19. marca) je v pod I. navedenih krajih dopuščen
obrat vseh trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 12.
ure opoldne ter od 3. do 6. ure popoldne.

II. V mestih Kočevje, Kranj in Rudolfovo
je ob nedeljah dovoljen nepretrgani obrat vseh trgov¬
skih obrtov, in sicer v Kočevju od 7. ure dopoldne
do 12. ure opoldne, v Kranju in Rudolfovem od 8.
ure dopoldne do 1. ure opoldne. V mestu Idriji  je
ob nedeljah dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od
7. ure zjutraj do 12. ure opoldne z izključitvijo tistega
časa, ki pade na dopoldansko službo božjo.

Izjeme  kakor pod III.

III. V vseh ostalih krajih dežele je ob nedeljah
praviloma dovoljen obrat vseh trgovskih obrtov od
7. ure zjutraj do 1. ure popoldne, vendar z izključi¬
tvijo tistega časa, ki pade na dopoldansko glavno
službo božjo.

Izjeme:  V nedeljo pred sv. Miklavžem in pred
Božičem, v nedeljo, ki nanjo pade praznik deželnega
patrona (sv. Jožef) in v posameznih krajih tiste ne¬
delje, ko se deli sv. birma, je dopuščen obrat vseh
trgovskih obrtov od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne
ter od 2. do 5. ure popoldne.

IV. Zaradi posebnih krajevnih razmer je dopuščen:

1. Obrat vseh trgovskih obrtov:

a)  v Postojni  na Binkoštno nedeljo in dne 15. av¬
gusta, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. do 12.

ure dopoldne in od 1. do 4. ure popoldne.

94  —

b)  v Knežaku (polit. okr. Postojna) dne 15. avgu¬
sta, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. ure zjutraj
do 10. ure dopoldne ter od 11. ure dopoldne do
2. ure popoldne ter od 3. do 5. ure popoldne :

c)  v okrajih Budanje, Vrhpolje, Št u rje’
Vipava  in  Col  (polit. okr. Postojna) dne 8.’
septembra, ako pade ta dan na nedeljo, od 7. do
12. ure dopoldne ter od 1. do 4. ure popoldne;

d)  v Spodnji Šiški  v nedeljo po sv. Jerneju
(21. avgusta) od 7. do 12. ure dopoldne ter od

2. do 5. ure popoldne;

e)  v Idriji  tiste nedelje, ki padejo nanje prazniki
sv. Florijana (4. maja), sv. Ahacija (22. junija)
in sv. Barbare (4. decembra) od 7. ure zjutraj do

3. ure popoldne,-

/) na Jesenicah in na Savi  (pol. okr. Radovljica)
tiste nedelje, ki pade nanje praznik sv. Valentina
(14. februarja) in sv. Petra in Pavla (29. junija),
od 7. do 12. ure dopoldne ter od 1. do 4. ure
popoldne;

g)  v zdraviškem okolišu Bled  v dobi od 1. maja
do vštetega 30. septembra vse nedelje od 7. do
12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne;

h)  v mestu Kamnik  zadnje tri nedelje pred Veliko
nočjo od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od

1. do 4. ure popoldne;

1 )  v Starem trgu  (polit. okr. Črnomelj) Cvetno
nedeljo in prvo nedeljo v Adventu od 7. ure
zjutraj do 1. ure popoldne ter od 3. do 5. ure
popoldne;

j)  na Vinici  (pol. okr. Črnomelj) šesto nedeljo po
Veliki noči in v nedeljo Marijinega imena (prvo
nedeljo po 8. septembru), kakor tudi dve naslednji
nedelji za tem praznikom od 8. do 12. ure do¬
poldne ter od 2. do 6. ure popoldne.

2. prodaja svetinj in odpustkov (devocionalij) in

medarskega blaga:

n) v farnem kraju Dobrava  (polit. okr. Ljubljanske
okolice) ob nedeljah med 14. avgustom in med

- 95  -

nedeljo Marijinega imena (prvo nedeljo po 8.

septembru) vštevši to zadnjo nedeljo od 7. do

12. ure dopoldne ter od 2. do 5. popoldne.
b)  na božji poti Brezje  vse nedelje leta brez raz¬
ločka od 7. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5.

ure popoldne.

Prodaja izdelkov voščenih sveč v deželnem stol¬
nem mestu Ljubljana dne 2. februarja, ako pade na ta
dan nedelja, od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne.

V. Peki  smejo prodajati kruh v krajih pod I. od
6. ure zjutraj do 12. ure opoldne, v vseh ostalih
krajih od 6. do 10. ure dopoldne in od 3. do 5. ure
popoldne.

VI. Slaščičarji  smejo neomejeno  prodajati
svoje izdelke.

VII. Kolačarji, mandoletarji in medarji
smejo prodajati v krajih pod 1. od 8. ure zjutraj do
8. ure zvečer, v vseh drugih krajih od 8. do 10. do¬
poldne in od 1. do 7. ure popoldne.

Vlil. Mesarji  smejo prodajati v krajih pod I.
do 9. ure dopoldne, povsod drugod do 10. ure
dopoldne.

IX. Prekajevalci  svinskega mesa in izde¬
lovalci klobas  v krajih pod I. od 7. do 9. ure
dopoldne, drugod od 7. do 10. ure dopoldne.

X. Mleko  se sme prodajati po vsej deželi do
10. ure dopoldne.

XI. Cvetlice  se smejo prodajati od 7. do 12.
ure dopoldne; če padejo Vsi Sveti na nedeljo ali na
soboto tedaj naslednjo nedeljo od 7. do 12. ure
dopoldne ter od 1. do 4. popoldne.

XII. Kostanjarji  smejo prodajati vse nedelje
izvzemši Velikonočno nedeljo od 9. ure dopoldne do
8. ure zvečer.

XIII. Brivci in frizerji  izvršujejo obrt od 6.,
do 12. ure dopoldne.

XIV. Fotografi  cel dan, istotako sodavičarji in
prodajalci ledu za prodajo cel dan.

— 96  —

Nadomestni počitni čas. V tistih trgovskih
obrtih, v katerih se osobje ob nedeljah uporablja
dalje nego tri ure, je temu osobju zamenoma dati
popolnoma prosto vsako drugo nedeljo ali, kadar se
to ne da izvršiti, mu je dovoliti polovico delavnika
kot počitni čas.

Določiti to ali ono alternativo, navedeno za na¬
domestni počitni čas, je za vsak posamezni obrtni
obrat prepuščeno dogovoru med delodajalcem in nje¬
govimi pomožnimi delavci.

Ob urah, ko nedeljsko delo za trgovski obrt ni
dovoljeno, morajo biti zaprta vhodna vrata k proda-
jalnicam, ki so določena za promet z občinstvom. To
velja tudi za tiste imetnike trgovskih obrtov, ki ni¬
majo pomožnega osobja.

Kadar se s trgovskim obrtom izvršuje v skupnem
obratovališču drug obrt, glede katerega je nedeljski
počitek uravnan drugače, tedaj velja glede vsega
obratovanja strožji počitni predpis, kadar uredba
obratovališča ne omogoči take ločitve posameznih
obratov po prostoru, ki bi zanesljivo jamčila za to,
da se izpolnujejo dotični predpisi o nedeljskem počitku.

vv  Opravljati kontorska in pisarniška dela je dopu¬
ščeno uslužbencem 'ob nedeljah od 9. do 11. ure
dopoldne pod pogojem, da se da vsakemu uslužbencu
najmanj vsaka druga nedelja popolnoma prosta, v
nastopnih obratih:

1. v tvorniško obratovanih proizvajajočih obrtih,
ki razpolagajo za ta dela z osobjem, pod svojim
vodstvom stoječim, od tehničnega obrata ločenim, in
sicer tudi v pisarnah in kontorjih, ki so krajno ločeni
od delavnice, kateri služijo;

2. v pisarnah in kontorjih živinskih in konjskih
trgovcev, potem transportnih obrtov, dalje brzojavnih
agentur in potnih pisaren, in

3. v pisarnah obrtov za posredovanje služeb
in mest.

97  —

7

V potnih pisarnah in v pisarnah za posredovanje
služeb in mest je ob pisarniških urah dopuščen tudi
promet naročnikov.

Prestopki določil tega razglasa se kaznujejo po
kazenskih določilih obrtnega reda.

Za zasa vojne nastopijo izjeme, ki se vsakokrat
razglasijo. (Glej „Slov. Trgov. Vestnik" št. 8 iz 1. 1914.)

O O

Zapiranje in odpiranje trgovin v Ljubljani,
Spodnji in Zgornji Šiški, v Udmatu, Selu,
Mostah in na Glincah.

Dne 24. aprila 1913 je stopil v veljavo razglas
c. kr. deželne vlade, ki govori o delovnem času in o
zapiranju prodajaln v trgovskih obrtih in sorodnih
kupčijskih obratih v mestnem ozemlju Ljubljane in
v krajih Spodnja in Zgornja Šiška, Udmat, Selo, Moste
in Gline. Razglas se glasi: Na podlagi § 96. e)
obrtnega reda v besedilu zakona z dne 14. janu¬
arja 1910, drž. zak. št. 19, o tem, doklej traja delavni
čas in obklej se zapirajo prodajalnice v trgovskih
obrtih in v sorodnih opravilnih obratih, deželna vlada
ukazuje tako-le:

§ 1 .

Pri vseh,  v mestnem ozemlju Ljubljane, dalje
v krajih Spodnja Šiška, Zgornja Šiška, Vodmat, Selo,
Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih
obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih pro¬
storih (ptodajalnicah), odprtih za promet odjemalcev,
morajo biti ti prostori s pisarnami in skladišči vred,
ki spadajo k njim — z  izjemami, navedenimi v §§ 2,
3, 4 — zaprti v času od pol 8. ure zvečer  do
pol 7. ure zjutraj.

§ 2 .

Na delavnik pred nedeljo ali prazni¬
kom,  potem dne 5. decembra in 23. decembra, ali

— 98

kadar na ta dneva pade nedelja, tisti dan poprej
smejo biti prodajalnice — ne krateč dalje segajočega
določila § 4. tega razglasa odprte do 8. ure
zvečer.

§ 3.

Pri prodaji blaga pekarske in mesarske obrti, ka¬
kor tudi pri prodaji mleka je odprtje  prodajalnice
podvrženo samo zakonitemu določilu. Take prodajal¬
nice se ne smejo odpreti pred 5. uro zjutraj.

§ 4.

Pri trgovini z živili,  to je s stvarmi za
živež in užitek, smejo prostori, ki so omenjeni v § 1.
biti odprti do pol 9. ure zvečer,  tiste dni, ki so
omenjeni v § 2., pa do 9. ure zvečer.

§ 5.

V mešanih obratih,  v katerih se poleg dru¬
gega blaga prodajajo tudi živila v skupnem obratnem
prostoru, veljajo ugodnosti,  navedene v §§ 3.
in 4., samo za prodajanje živil.

§ 6 .

Odjemalcem (kupcem), ki so tisti čas, ki je do¬
ločen za zaprtje prodajalnice, v prodajalnici že nav-
zočni,  se sme še postreči.

§ 7 .

V vseh slučajih, v katerih je s tem ukazom ne¬
katerim trgovinskim obratom priznan daljši nego
13 urni prodajni čas, se mora vsakemu pomož¬
nemu delavcu po § 96. d)  obrtnega reda do¬
voliti 11 ur nepretrganega počitka.

§ 8.

Med časom, ko morajo biti v § 1. omenjeni
prostori zaprti, je po § 96. i)  obrtnega reda prepove¬
dano hoditi z blagom okoli in po cestah ter ga po¬
nujati naprodaj.

7 *

- 99  -

§ 9.

Zgoraj navedena določila se uporabljajo tudi na
blagovni promet konsumnih društev in drugih prido¬
bitnih in gospodarskih zadrug.

§ 10 .

Prestopki teh predpisov se kaznujejo po kazenskih
določilih obrtnega reda, oziroma po ministrskem ukazu
z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. H)8.

§ H.

Ta razglas se ne dotika na Kranjskem veljavnih
predpisov o nedeljskem počitku.

Opomba : Za časa vojne stopijo ti predpisi iz
veljave in se razglasijo posebne odredbe.

O  č?

Delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje
trgovin.

V trgovskem in spedicijskem obrtu in v proda¬
jalnah produkcijskih obrtov se mora dovoliti po kon¬
čanem dnevnem delovnem času pomožnim delavcem
nepretrgan počitni čas najmanj  11 ur. Za kočijaže
v spedicijskem obrtu mora znašati nepretrgan počitni
čas najmanj 10 ur.

Tekom delovnega časa se mora dati pomožnim
delavcem opoldanski odmor. Opoldanski odmor se
lahko dovoli za vse pomožne delavce istega obrata
istočasno ali pa potom menjavanja in mora znašati,
ako znaša popoldanska delovna doba več kakor 4 ure,
in ako pomožni delavec izven hiše, kjer se nahaja
obrtovališče, obeduje, najmanj eno in pol ure, sicer
eno uro.

Pri obrtih, kjer se vrši prodaja blaga v za odje¬
malce odprtih prostorih, morajo biti ti prostori skupno

s pripadajočimi pisarniškimi prostori in skladišči zaprti
od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Le pri trgovinali
z jestvinami smejo biti ti prostori in skladišča odprti
do devete ure zvečer.

Odjemalcem, ki so ob času zapiranja trgovine še
v prodajalni, se sme še postreči.

Deželna politična oblast lahko po zaslišanju
trgovske in obrtne zbornice, dotičnih občin kakor tudi
načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov
določi, da se v posameznih občinah ali pa v določenih
delih teh občin tekom celega leta, v gotovih časovnih
dobah ali pa v gotovili dneh, zapro prodajalne v
zgodnejši uri, ki se določi med 7. in 8. oziroma. 9.
uro zvečer, ali pa da se odpro prodajalne po 5. uri
zjutraj.

Ta določba se lahko izda za obrt sploh, ali pa
za posamezne kategorije obrtov.

Ob tržnih dneh se v prejšnjem paragrafu označeni
prostori za nakup in prodajo predmetov, s katerimi
se trži na dotičnem sejmu, lahko odpro že začetkom
sejma.

V zgoraj navedenih prostorih je pomožnim de¬
lavcem dati priliko za sedenje.

Določbe glede minimalnega počitnega časa za
pomožne delavce, oziroma določbe glede zapiranja
trgovin ne veljajo:

1. za dela v svrho izvršitve inventure,

2. za preselitev ali prenovitev trgovine,

3. za obiske sejmov,

4. za dela, ki se morajo v svrho preprečitve pokvar¬
jenega blaga ali v drugih nezgodah takoj zvršiti.

5. razen tega za največ 30 dni v letu.

Ako nastane v pod točko 1—5 navedenih slučajih
skrajšanje minimalne počitne dobe pomožnih delavcev,
zadostuje, ako se to naznani obrtni oblasti, kar se v
pod točko 4 navedenem slučaju lahko izvrši naknadno
tekom 24 ur. Ako pa nastane v pod točko 5 nave¬
denem slučaju poleg tega še skrajšanje zapiranja
trgovin, se tl izjemni časi zapiranja trgovin kakor tudi

101  —

dnevi izjemnega zapiranja trgovin določijo od obrtne
oblasti prve inštance po zaslišanju načelstev dotičnih
zadrug in pomočniških odborov in sicer splošno ali pa
za posamezne obrte in kraje.

V posameznih zdraviliščih, v katerih je promet
v večernih urah običajno posebno živahen, se določbe
o minimalni počitni dobi pomožnih delavcev oziroma
o zapiranju trgovin za časa sezije od trgovskega mi¬
nistra v dogovoru z ministrom za notranje zadeve po
zaslišanju dotičnih trgovskih in obrtnih zbornic, kakor
tudi načelstev dotičnih zadrug in pomočniških odborov
potom ukaza lahko razveljavijo in sicer popolnoma ali
pa le deloma. Za podaljšani delavni čas gre pomožnim
delavcem primerno posebno plačilo.

V času, v katerem morajo biti zgoraj navedeni
prostori zaprti, je prodaja blaga od hiše do hiše in
prodaja blaga na cesti prepovedana, v kolikor niso od
obrtne oblasti glede te prodaje blaga na cesti dovo¬
ljene izjeme.

Te določbe veljajo tudi za blagovni promet kon¬
zumnih društev in gospodarskih ter pridob. zadrug.

d

Delovni čas v trafikah in zapiranje trafik.

1. V tobačnih trafikah, v katerih se vrši prodaja
tobačnih izdelkov samostojno, to se pravi kot glavno
opravilo, morajo biti prostori, ki so odprti za promet
odjemalcev, kakor tudi k tem prostorom pripadujoče
pisarnice in skladišča, v času od devete ure zvečer do
pete ure zjutraj zaprti.

Prodajni obrat sme tedaj v času od 5. ure zjutraj do
9. ure zvečer trafikant poljubno izvrševati, toda vsekako
tako, da zdržema ne sme manj kakor 12 ur trajati.

Začetek in konec prodajnega časa se mora na¬
znanili pristojni oblasti, katere dolžnost je le nad¬
zorovati, koliko časa in ob katerih urah je trafika
zaprta.

- 102  —

2. Določbe prvega in tretjega odstavka točke 3.,
odredbe z dne 22. maja 1906, št. 23.810, Ukaznega
lista št. 115, o prodaji postranskih predmetov v samo¬
stojnih tobačnih trafikah ob nedeljah, veljajo analogno
tudi za delavnike v tem zmislii, da je prodajanje
drugih postranskih predmetov, kakor eraričnih vre-
dnostnic, kadilnih predmetov in časopisov med pro¬
dajnim časom (točka 1.) le v onem času dovoljeno, ki
je sploh za razpečavanje takih predmetov po določbah
zakona z dne 14. januarja 1910, drž. zak. štev. 19.
ali pa na podlagi tega zakona izdanih predpisih glede
delovnega časa in zapiranja prodajalen v trgovskih
obratih in sorodnih kupčijskih obratih, dopusten:

3. Samostojnim trafikantom je prostovoljna ana¬
logna vporaba določil zakona z dne 14. jan. 1910,
drž. zak. štev. 19, glede dovolitve najmanj 11 urnega
nepretrganega počitnega časa in najmanj 1 urnega
opoldanskega odmora pomožnim delavcem, pod tem
pogojem dovoljena, da le ta ne ovira redno in nepre¬
trgano izvrševanje prodajnega obrata, ki je dopusten
po točki L

4. Ob posameznih delavnikih, ob katerih posebne
razmere zahtevajo razširjenje kupčijskega obrata (tržni
dnevi, slavnostne priredbe in enako) more pristojna
oblast izjemoma dovoliti podaljšanje prodajnega časa,
v katerem se sme vršiti prodajni obrat v pod točko 1
navedenih trafikah. Premaknitev večernega zapiranja
prodajalnic pa je v takih primerih le najkasneje do
10. ure zvečer dopustna.

5. Za posamezne trafike, v katerih je zvečer
prodajni obrat posebno živahen, tako, da bi se ako
bi se ob predpisanem času prodajalne zapirale, znatno
manj razpečalo, n. pr. v zdraviliščih med sezijo, v raz¬
stavah in zabavališčih, v kolodvorskih trafikah itd.,
more pristojna oblast v točki 1 navedene utesnitve
zapiranja prodajalnic trajno pa od slučaja do slučaja
preklicati.

6. Določbe o zapiranju prodajalnic in o delovnem
času ob delavnikih (točka 1—5) veljajo v splošnem

— 103

tudi za praznike; pristojna oblast pa je pooblaščena,
da sme samostojnim trafikantom ob praznikih vsled
obstoječih krajevnih razmer dovoliti zmanjšanje pro¬
dajnega časa do štirih ur, in določitve časa za zapiranje
trafik ob najzgodnje 11. uri dopoldne.

Na Božični dan, na Novega leta dan in na sv.
Rešnjega telesa dan, kakor tudi ob vseh praznikih,
katerim sledi, ali pa je bil prejšnji dan nedelja ali
praznik, obrat v samostojnih trafikah ni dopusten dalj
časa, kakor ob nedeljah

7. V trafikah, v katerih se prodaja tobačnih izdel¬
kov ne vrši samostojno, ampak kot postransko opra¬
vilo v skupnem obrtovališču s kakim obrtom, se sme
ob delavnikih prodaja tobaka vršiti le toliko časa,
kolikor časa je obrat dotičnega obrta po obstoječih
predpisih o delavnem času in o času zapiranja pro-
dajalnic, v trgovskih in sorodnih kupčijskih obratih
dovoljen.

V primeru pa, da je obrtovališče tako urejeno,
da omogoči tako prostorno ločitev obrtnega obrata
od tobačne trafike, ki zanesljivo zajamči izpolnjevanje
za dotični obrtni obrat obstoječih predpisov o delov¬
nem času in o času zapiranja prodajalnic, veljajo
glede prodaje tobaka ob delavnikih in praznikih v
takih prodajalnah ista določila, kakor za samostojne
tobačne trafike. (Točka 1—6).

8. Za tobačne zaloge pa odločbe te odredbe ne
pridejo v porabo.

y. Za trafike, ki jih opravljajo založniki tobaka,
kakor tudi prodajalne s tobačnimi specialitetami veljajo
predpisi točk 1 —7, za hišne trafike katere so se po¬
delile lastnikom krčmarskih in gostilniških obrtov, pa
veljajo predpisi točke 7 te odredbe.

10. V samostojno izvrševanih tobačnih trafikah je
na v dotičnem deželnem jeziku sestavljenem stenskem
plakatu na viden način naznaniti, kateri čas se trafika
ob delavnikih in praznikih zapira.

104  —

Poštne določbe,

i. Pisemska pošta.

Navadna pisma namenjena v Avstro-Ogrsko,
kneževino Lichtenstein, v Bosno in Hercegovino ter
v Nemčijo ne smejo prekoračiti 250 g,  težja pisma je
pošiljati z vozno pošto. Za pisma v navedene dežele
se plača do 20 g  po 10 h, od 20 do 250 g  po 20 h.
V vse druge države je teža pisem neomejena.  Za ta
pisma je plačati v Srbijo, Črno goro, v Egipet, v
egiptovski Sudan in v Albanijo na c. kr. poštne urade
za vsakih 20 g  po 10 h, v ostale inozemske kraje pa
za prvih 20 g  po 25 h in za vsakih nadaljnih 20 g
po 15 h.

Kot pisma  se smatrajo vse pošiljatve, ki se na
kakršenkoli način na pošto zaprte  oddajo in ki ni¬
majo nikake vrednosti  označene.

Dopisnice,  navadne in z odgovorom se lahko
pošiljajo v vse države in stanejo v Avstro-Ogrsko,
Lichtenstein, Bosno in Hercegovino, 'Nemčijo, Srbijo
in Črno goro po 5 h, v vse druge države po 10 h.
Dopisnice z odgovorom stanejo še enkrat toliko kakor
navadne. Privatnim potom izdelane dopisnice morajo
biti v vsakem oziru enake uradnim, t. j. ne smejo
biti daljše kot 14 cm  in ne krajše kot 10 cm,  v širjavi
ne smejo imeti nad 9 in ne pod 7 cm  in mora biti
jakost papirja enaka uradnim dopisnicam. Levo polovico
prednje strani in zadnjo stran sme' odpošiljatelj po¬
rabiti za svoje beležke, desna polovica prednje strani
pa je izključno za poštno manipulacijo Na dopisnice
se sme na označenih mestih prilepljati - vinjete,
slike i. dr. iz tankega papirja; nedopustno pa je
pošiljati na dopisnicah pripete ali prilepljene vzorce.
Dopisnice, ki ne odgovarjajo navedenim določilom,
je frankirati kot pisma.

105  —

Tiskovine.  Pristojbine za tiskovine, ki so na- n
menjene v Avstro-Ogrsko, kneževino Lichtenstein ■ t
v Bosno, Hercegovino ter Nemčijo so: do 50 gr  s

3 h, do 100 gr  5 h, do 250 gr  10 h, do 500 gr  20 h 1

in do 1 kg  30 h. Težje tiskovine v te dežele niso
dovoljene. V vse druge države dovoljena je teža do
2 kg  in je plačati za vsakih 50 gr  po 5 h. Kot tisko¬
vine se sme pošiljati vsak na papir, pergament ali trd
papir napravljen odtis ali pomnožitev, ki se doseže s
tiskom, rezom, litografijo in avtografijo, ali s kakim
drugim mehaničnim postopanjem razen s pisalnim
strojem.

S pristojbinami za tiskovine se pošiljajo tudi s
črnilom ali pisalnim strojem izgotovljena pisanja, ki
se mehaničnim potom (kromografijo i. t. d.) pomnože
s pogojem, da se te pomnožitve v najmanj 20 eksem-
plarih na pošti, (ne v nabiralnik) odda. Velikost tisko¬
vine ne sme v nobeni smeri 45 cm  prekoračiti. V
slučaju, da so zvite (Rollenform) smejo imeti 75 cm
dolžine in 10 cm premera. Tiskovine morajo biti vsaj
deloma frankirane, sicer jih pošte ne odpošljejo na¬
slovniku. Zavite morajo bitii tako, da se lahko pregleda
vsebina, pisani dostavki niso dopuščeni. Olajšave
glede pisanih dostavkov so sledeče: na zavoju po-
šiljatve se sme zapisati ime, tvrdka, stan, bivališče
odpošiljatelja in dan odpošiljatve. Na tiskanih  vizit-
nicah, kakor tudi na dopisnicah za Božič in Novo leto
se smejo pozdravi, voščila, izrazi zahvale in sočutja
zabeležiti z največ petimi besedami. Gotove besede
se tudi lahko prečrta ali podčrta. V cenikih (ponud¬
bah, kurznih listih, trgovskih cirkularjih in prospektih)
se sme z rokopisom ali mehaničnim potom številke
vpisati. Na vabilih je dovoljeno vpisati ime vabljenca,
dan in kraj kakor tudi namen zborovanja ali vabila.

Na knjigah, muzikalijah časopisih, fotografijah in
rezih se sme navesti stanovanje in položiti dotični
račun. Ha obvesilih tvrdk se sme ime potnika in dan
prihoda z rokopisom označiti. V naročilih knjig, časo¬
pisov, muzikalij in sploh tiskanih del se sme ime

106  -

naročenega izdelka z rokopisom označiti. Na nakaz¬
nicah ali položnicah, ki se razpošiljajo s tiskovinami,
se sme zabeležiti znesek, ki je za plačati kakor tudi
kontrolno črko ali številko. Tiskovine morajo biti tako
zavite, da se lahko pregleda njih vsebina.

Poslovni papirji  se pošiljajo samo v ino¬
zemstvo, izvzemši v Nemčijo in Črno goro. V tuzem¬
sko, Bosno, Hercegovino, Nemčijo in Črno goro jih
je pošiljati kot pisma. Za poslovne papirje je sma¬
trati vsa pisma in listine, ki so docela ali deloma
Pisane ali risane in ki imajo značaj osebne korespon¬
dence, kakor n. pr. pisma, dopisnice starejšega datuma,
ki so že izpolnile svoj namen, od javnih uradnikov
izstavljene listine, tovorni listi, računi, različni poslovni
papirji zavarovalnih družb. Te pošiljatve morajo biti
vsaj deloma frankirane in njih teža ter velikost je
lahko enaka kakor pri tiskovinah. Pristojbina znaša
za vsakih 50 g  po 5 h, najmanj pa 25 h.

Blagovni vzorci.  Dovoljena je teža do 350 g.
Za Avstro-Ogrsko, Lichtenstein, Bosno in Hercegovino
ter Nemčijo znaša pristojbina do 250 g  10 h, do
350 g  20 h. V vse druge države za vsakih 50 g po
5 h, najmanj pa 10 h. Velikost sme biti: v dolžini
30, v širini 20 in v višini 10 cm.  Pri zvitih oblikah
je dolžina lahko 30 in premer 15 cm.  Vzorčne poši¬
ljatve ne smejo imeti nobene vrednosti in nikake
druge pisane opazke kot ime ali tvrdke odpošiljatelja,
tovarniško ali trgovsko znamenje, redovno številko,
cene in podatke glede teže, mere. razpoložljivo mno¬
žino ter izvir in vrsto blaga. Vzorci morajo biti vsaj
deloma frankirani.

Spojene pošiljatve.  V prometu v tuzemstvo,
Bosno, Hercegovino, Črno goro in Nemčijo se sme
pošiljatev vzorcev s tiskovinami pošiljati. Take po¬
šiljatve ne smejo prekoračiti 350 g  in tudi ne veli¬
kosti vzorcev. Pristojbina ista ka v kor pri vzorcih. V
inozemstvo (izvzemši Nemčijo in Črno goro) se lahko
pošiljajo vzorci, tiskovni in poslovni papirji kot eno
pošiljatev pod naslednjimi pogoji: nobeden spojenih

— 107

predmetov ne sme prekoračiti ne velikosti ne teže, ki
sta predpisani za posamezne. Skupna teža ne sme
imeti nad 2 kg.  Ako vsebuje taka pošiljatev poslovne
papirje, znaša pristojbina za vsakih 50 g  5 h, najmanj
pa 25 h; ako pa le vzorce in tiskovine za vsakih
•50 gr  5 h, najmanj pa 10 h.

Priporočene pošiljatve.  Vse pisemske po-
šiljatve se lahko oddajo priporočeno, izvzemši pisem,
ki nimajo polnega naslova in katerih naslov je pisan
s s v i n č n i k o m (v notranjem prometu kakor v Bosno,
Hercegovino in Nemčijo, je dovoljeno naslov napisati
s kopirnim svinčnikom) ali pa direktno na pismo in
se ga le vsled prozornosti ovoja čita, ter pisma, ki
so namenjena V države, ki ne pripadajo svetovnemu
poštnemu prometu. Pristojbina znaša poleg navadne
poštne pristojbine še 25 h. K vsaki priporočeni po-
šiljatvi sme odpošiljatelj zahtevati tudi povratnico
(Retour-Recepis), za katero je plačati še 25 h posebej.
V notranjem prometu (brez Ogrske) kakor tudi v
prometu z Bosno in Hercegovino zahteva lahko vsak
oddajatelj priporočene pošiljatve, da mu naslovni poštni
urad vpošlje potrdilo, da in kedaj je pošiljatev tja
dospela. Tako pismo ima odpošiljatelj označiti z R.
E. in plača poleg drugih pristojbin še 25 v. Svoje
ime z natančnim naslovom mora na pošiljatev napisati.

Ekspresne pisemske pošiljatve  se sme
pošiljati v našo državo, Bosno in Hercegovino, Argen-
tinijo, Belgijo, Čile, Kulumbijo, Kostariko, Nemčijo,
Dansko, Danske Antile, Francosko z Monako in Al-
žirom, Francosko lndokino, Angleško, angleške kolo¬
nije, Guyano, Mauricij, Santa Lucia, Siera Leone, Caj-
nean, otoke Salvador, Italijo z Eritrejo, Japonsko
s Formozo in japonske zavode v Kini, Korejo, Libe¬
rijo, Luksemburg, Črno goro, Nizozemsko, Parag¬
vaj, Portugalsko, portugalske kolonije, Švedsko,
Švico, Srbijo in Sijam. V deželah južnoafrikanske
zveze (Kapkolonie, Natal, Oranje, Transval). Ekspresne
pisemske pošiljatve v lokalnem prometu niso dovo¬
ljene. Odpošiljatelj ima označiti na naslovni strani

108

opombo »ekspresno". Plačati je poleg drugih pristojbin?
še 30 h. Prav toliko se plača tudi za ekspresna de¬
narna pisma. Po 50 h poleg drugih pristojbin se plača
za pakete. Ekspresne pošiljatve se ne dostavljajo od
10. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ako odpošiljatelj hoče,
da se dostavi tudi ponoči, ima to označiti na naslovni
strani z opombo: »Tudi ponoči dostaviti". Vsak na¬
slovnik ima pravico pri poštni upravi zahtevati, da se
mu vse došle ekspresne pošiljatve dostavljajo tudi v
nočnem času, čeprav ne nosijo poprej omenjene
označbe.

Nefrankirane poštne pošiljatve.  Tisko¬
vine, vzorci in poslovni papirji morajo biti vsaj de¬
loma frankirani, ker jih sicer poštna uprava ne od¬
pošlje. Za vse nezadostno ali nič frankirane pošiljatve
Plača prejemnik dvakratni  primanjkljaj, izvzemši na¬
vadnih pisem  iz Ogrske, Bosne in Hercegovine ter
Nemčije, za katere se plača primanjkljaj do popolne
frankature in 10 h dokladne pristojbine.

II. Poštne nakaznice.

Navadne.  Za odpošiljanje denarja se je poslu¬
ževati samo uradno napravljenih blahketov, ki stanejo
3 h. Nakaznice ne smejo biti s svinčnikom pisane in
morajo biti izpolnjene v valuti tiste države, kamor
so namenjene. Najvišji znesek, ki se ga sme z eno
nakaznico odposlati, je 1000 K, oziroma ta vrednost
v valuti tuje države. Pristojbine znašajo l.jzaAvstro-
Ogrsko, Bosno in Hercegovino do 20 K 10 h, do
100 K 20 h, do 300 K 40 h, do 600 K 60 h in do
1000 K 1 K; 2.) za Nemčijo in Luksemburg do 40 K
20 h, za vsakih nadaljnih 20 K 10 h; 3.) za Črno
goro in Srbijo do 50 K 20 h, do 100 K 40 h, do
300 K 80 h, do 600 K 1 K 20 h in do 1000 K 2 K.
Glede pristojbin v druge države, kakor tudi v kateri
valuti in do kakega zneska se sme pošiljati denar,
je najbolje vprašati na pošti, kjer se dobi natančna
pojasnila.

— 109  —

Ekspresne poštne nakaznice. Za to je
poleg navadnih pristojbin plačati še 30 h. Ekspresne
nakaznice se tudi lahko v lokalnem prometu odpo¬
šljejo.

Brzojavne poštne nakaznice.  Za te je
plačati 1.) navadno pristojbino; 2) brzojavno pristoj¬
bino in 3) v Avstro-Ogrsko in Bosno ter Hercegovino,
če ni nakaznica označena s »poštno ležeče' še 30 h za
ekspresno dostavitev. V inozemstvo se pod 3 ozna¬
čene pristojbine ne plača, ker jo mora prejemnik na¬
kaznice plačati. Kam in do katerega zneska so brzo¬
javne nakaznice dovoljene, se izve na pošti.

Pri navadnih kakor brzojavnih nakaznicah sme
odpošiljatelj zahtevati potrdilo o izplačilu (avis de
payament), za kar plača 25 h. Pri teh nakaznicah kakor
tudi pri ekspresnih in brzojavnih mora biti ime od-
pošiljatelja označeno. Pri vseh drugih pa to ni potreba.

III. Poštni nalogi.

Poštni nalogi se lahko odpošiljajo v Avstro-Ogrsko,
Bosno, Hercegovino, Egipt, Belgijo, Dansko s haroer
otoki in Izlandijo, Nemčijo, Francosko z Alžirom, Italijo
z Eritrejo, Luksemburg, Nizozemsko in nizoz. Vzhodno
Indijo, Norveško, Romunsko, Švedsko, Švico, Srbijo,
Tunis in na c. kr. avstrijske poštne urade v Turčiji,
v Albanijo na c. kr. poštne urade v: Drač, San
Giovani di Medua, Santa Quaranta, Skader, Valona.
Poštni nalogi ne smejo presegati zneska 1000 K, ozi¬
roma te vrednosti v valuti drugih držav. Znesek mora
biti označen vedno v valuti države, v katero se nalog
odpošlje. Poštni nalogi so vselej priporočeno oddat".
Na ovoju je zabeležiti natančno naslov odpošiljatelja.
Prepovedana je vsaka osebna korespondenca. Predmet
poštnega naloga so: zadolžnice, menice, pobotnice,
računi, kuponi itd. V tuzemstvu se sme v prometu z
Ogrsko, Bosno in Hercegovino z enim poštnim na¬
logom odposlati pet  različnih listin na pet različnih

no —

upnikov, ki morajo kajpada stanovati vsi v enem in
istem kraju, V inozemskem prometu je število listin
neomejeno, ampak število dolžnikov je na pet ome¬
jeno. V tuzemskem prometu lahko odpoliljatelj zahteva,
da se ga takoj obvesti, če noče dolžnik naloga spre-
jeti, kar mora označiti z besedami: „Če ne sprejeto,
takoj obvestiti." To obvestilo stane 25 h. Prepovedano
je pri odpošiljanju več listin z istim nalogom razne
dneve zapadlosti  označiti, ker morajo imeti vse
isti termin.

Zapadle terjatve do 10 K se lahko izterjuje v
notranjem prometu (Avstrijsko) in Bosno ter Herce¬
govino z naložno karto  (dopisnico). To se dobi za
id vinarjev. Ima jo odpošiljatelj izpolniti in oddati
kakor navadno pošiljatev. Nedopustno je pri naložni
■ 5 a rti zahtevati obvestilo, ako je naslovnik ne sprejme.
Odpošiljatelji poštnih nalogov, ki imajo pri poštni
hranilnici svoj čekovni račun, izterjajo tudi lahko v
notranjem prometu (Avstrijsko) vsote čez 1000 kron.
Ta nalog ne sme imeti več kot eno listino in mu je
Priložiti poštnohranilni položni list.

Priporočena pisemska povzetja.  Vse pi¬
semske pošiljatve se lahko oddajo proti povzetju do
1000 K, oziroma do te vrednosti v valuti države kamor
? e  povzetje pošlje. Te pošiljatve je oddati priporočeno
■n na ovoju natanko označiti naslov kakor tudi znesek
Povzetja s številko in besedo in v valuti dotične države,
kamor je pošiljatev namenjena. Kam so pisemska
Povzetja dovoljena, poizve se na poštnem uradu.

IV. Vožna pošta.

Denarna pisma.  V tuzemskem prometu,
Potem na Ogrsko, v Bosno, Hercegovino in v Nem-
C1 i° se lahko pošilja papirnat in kovan denar (zlato,
srebro, in v malih zneskih tudi nikel in brons) ali
vrednostni papirji v obliki pisem do 250 g  brez
Postne spremnice. Zavitki, ki se jih je posluževati, so

— m —

ali uradni, ali privatni. Prve se mora na dveh,_zadnje
na petih krajih z enakim pečatom zapečatiti. Če pre¬
sega, vsota odposlanega denarja 1000 K, se odda
pismo lahko odprto  na pošti, kjer se denar uradno
prešteje in šele potem zapečati; prinesti je svoj pečat
s seboj. Pri takih denarnih pismih jamči pošta za
vsebino, za to manipulacijo je treba plačati poldrugi
znesek vrednostne pristojbine. Odprta denarna pisma
se sprejema le v tuzemskem, in v prometu z Ogrsko.
Denarna pisma nad 250 g  se pošiljajo kot denarni
paketi s pošto spremnico. — Pristojbina za denarna
pisma v omenjene dežele obsega 1. pristojbino za
težo in sicer za vsa pisma do 250 g  enako za I. pas
(10 geog. milj) 24 h, za vse druge daljave (ID — VI.
pas) 48 h. 2. pristojbino za vrednost in sicer za
Avstro-Ogrsko, do 100 K 6 h, od 100 do 600 K 12 h
in za vsakih nadaljnih 300 K 6 h več. V vse druge
države se pošilja v vrednostnilj pismih (Lettre de
valeur) ali v vrednostnih paketih. V vrednostna pisma
se ne sme vlagati kovan denar. Na kateri način in
do kolike vrednosti se sme v različne države poši¬
ljati, se poizve pri poštnem uradu.

Poštni zavoji.  Za pošiljanje poštnih zavojev
v inozemstvo, izvzemši Nemčijo, veljajo za vsako
posamezno državo posebni predpisi, ki se jih poizve
pri pristojnem poštnem uradu. V naslednjem se ozi¬
ramo samo na predpise v tuzemskem in prometu z
Ogrsko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo, ker so enotni.

Stvari, ki bi lahko uslužbence ali druge reči po¬
škodovale, so iz prometa izključene. Kdor odda pod
napačno deklaracijo take stvari na pošto, jamči za
vso škodo, ki bi utegnila nastati in se kaznuje vrhu
tega še s 50 K. Najvišja teža za razne zavoje je
skoro splošno za vse stvari na 50 kg  določena. Pri
odpošiljanju živih živali, ki se sprejme pogojema v
promet, ima odpošiljatelj na zavoj in spremnico sle¬
deče zabeležiti. 1. „Če ni sprejeto nazaj!" 2. „Če ni
sprejeto, prodati!" 3. „Če ni sprejeto, brzojavno ob¬
vestilo na moje stroške." Razpošiljanje tekočin v ple-

- 112  -

tenicah po pošti je le pogojno dovoljeno. Te stekle¬
nice ne smejo imeti nad 3 l.  Plačati se ima zanje
višjo pristojbino (Sperrgut) in ne prevzame poštna
uprava nikakega jamstva zanje. Odpošiljatelj poštnih
paketov sme že pri predaji zahtevati, da se mu v slu¬
čaju nedostavljivosti pošiljatev vrne oziroma drugemu
naslovniku odda (dostavi). To zahtevo je na sprem-
nici in na pošiljatvi označiti.

Z eno in isto poštno spremnico se lahko odpošlje
do troje zavojev na enega naslovnika. Ti zavoji mo¬
rajo biti enotni t. j. ali vsi brez vrednosti, ali z vred¬
nostjo do 100 K oziroma na Ogrsko, Bosno in Her¬
cegovino ter Nemčijo do 600 K ter vsi frankirani ali
nefrankirani.

Pristojbina obsega 1. pristojbino za težo in sicer
za zavoje do 5 kg  za 1. pas 30 h, za vse druge da¬
ljave 60 h. Za težje pošiljatve za prvih 5 kg  kakor
navedeno, potem pa za vsak nadaljni kg  za I. pas
6 h, II. pas 12 h, III. pas 24 h, IV. pas 36 h, V. pas
48 h in za VI. pas 60 h. V lokalnem prometu se
računa I. pas. Za zavoje, na katere je treba posebno
paziti (Sperrgut), se plača ta pristojbina v poldrugem
znesku. 2. Pristojbina za vrednost je ista kakor pri
denarnih pismih. Pri nefrankiranih pismih in zavojih
se plača še prikladna pristojbina 12 h. Za pošiljatve,
ki se pošiljajo po vozni pošti, se lahko zahteva po¬
vratnica (returrecepis) kakor tudi ekspresno dostav¬
ljanje in sicer pod pogoji, ki so pri pisemski pošti
navedeni. Vsaka pošiljatev se lahko tudi obteži s pov¬
zetjem  do 1000 K oziroma do te vrednosti namembne
države. Za te pošiljatve je plačati še poleg navedenih
pristojbin tudi provizijo za povzetje, ki znaša 1. v
tuzemstvu in prometu z Ogrsko, Bosno, Hercegovino,
Črno goro in Srbijo 2 h za vsake 4 K, najmanj pa
12 h, 2. v prometu z Nemčijo, Švico in c. kr. avstr,
poštnimi uradi v Turčiji po 2 h za vsake 2 K, naj¬
manj pa 12 h in 3. za vse druge države po 20 li
za 20 K.

— 113  —

8

V. Brzojavi. pi

P

Za promet v Avstro-Ogrski, Bosni in Hercego- s!

vini ter Nemčiji znaša najmanjša taksa 60 h, vsaka zi

nadaljna beseda 6 h. Za besedo se šteje do 15 črk n

ali 5 številk. Besede v naslovu in v podpisu se vza- o

mejo v račun prav tako, kakor besede v tekstu. Obrazci , ii
za brzojave stanejo 2 h. p

Za mednarodni promet je določena za vsak brzojav t
osnovna taksa per 60 h. Za vsako besedo (največ j

15 črk ali 5 številk) se plača za brzojav v Algir in \

Tunis 26 h, Belgijo 16 h, Bulgarijo 13 h, Črno goro <
10 h, Dansko 18 h, Francosko 16 h, Grško 24 h, t
Italijo 14 h (v obmejnem prometu le 8 h), Nizozemsko ]

16 h, Portugalsko 29 h, Romunijo 7 h, Rusijo 24 h, ;

Švedsko 21 h, Švico 8 h, Srbijo 6 h, Turčijo evropsko 1
28 h, azijsko 39 h, Veliko Britanijo 23 h. Za brzo¬
jave v Ameriko obstoje posebne tarife za vsako državo.

Brzojavna pisma  se oddajo pri brzojavnih
uradih, ki sprejemajo vsaj do desete ure zvečer brzo¬
javke. — Sme se jih oddati med 7. in 10. uro zvečer
in sicer le na pošti. Morajo biti pisana v navadnem
(ne domenjenem) jeziku in označena z L. T., ne smejo
imeti kake druge označbe kakor posterestante. Pri¬
stojbina za besedo v notranjem prometu P5 vinarja,
v prometu z Bosno, Hercegovino in Ogrsko 2 v, z
Nemčijo 3 v, najmanj pa 60 v. V druge države so
take brzojavke nedopustne.

VI. Natiskovanje poštnih vrednostnic na pisemske
ovoje, dopisnice i. dr.

Natiskovanje poštnih vrednostnic se more naprav¬
ljati na pisemske ovoje, ki so opremljeni s firmo odpo-
šiljatelja. Natiskovanje poštnih vrednostnic pa se more
napravljati tudi na one pisemske ovoje, katere vla¬
gatelj izroča v ta namen drugim osebam, da jih ra¬
bijo za pošiljanje na njegov naslov. Natiskovanje

- 114  —

poštnih vrcdnostnic je dalje dovoljeno tudi na onih
pisemskih ovojih, na katerih je mesto polnega na¬
slova (tvrdke) pošiljatelja natisnjeno le konvencionalno
znamenje, znamka tvrdke, grb, okrajšano ime, črke,
monogram. V takih primerih mora vlagatelj dati
osrednjemu kolkovnemu uradu vzorce na razpolago
in mu naznaniti poštni urad oziroma poštne urade,
pri katerih ali v katerih nabiralnih okrajih se bodo
tozadevne pošiljatve oddajale.

Z ozirom na poškodbe, ki se dogajajo pri natisko-
vanju se mora vsaki naročbi priložiti primeren do¬
datek (lo/o) pisemskih ovojev i. dr. Ako pa ta dodatek
ne zadostuje za dobavo polnega naročenega števila
poštnih vrednostnic, ki naj se natisnejo, se izda vla¬
gatelju za ostanek potrdilo, na podlagi katerega mora
dobiti natiskane vrednostnice poljubne vrste na novem
materialu do zneska, ki je razviden iz navedenega
potrdila.

C? O

Pokojninsko zavarovanje zasebnih uslužbencev.

Radi pomanjkanja prostora v letošnjem koledarju,
ne moremo priobčiti določb tega zavarovanja, ki so
se s cesarsko naredbo z dne 25. junija 1914 drž. zak.
št. 138 precej spremenile. Zlasti se je obseg zavaro¬
vancev natanko določil in čakalna doba za prejemanje
rente v slučaju nezmožnosti za delo skrčila na pet
let kakor kaže tabela, ki jo priobčujemo.

Vse določbe zakona so pa objavljene v „Slov.
Trgovskem Vestniku" iz 1. 1914 od številke 7 naprej.
Kdor rabi torej navodila o zavarovanju, naj jih letos
poišče v „Vestniku".

Izkaz o razdelitvi zavarovancev, o predmetu za¬
varovalne dolžnosti in o izmeri zakonitih prispevkov
smo obdržali, oziroma izpopolnili.

— 115  —

3
, a*

z letno plačo
od

Od te
plače
mesečno

; d

o>

J o &,

E

ca co

II.

III.

IV.

VI.

K 600doK 900

900 „ n  1200

,1200 „ „ 1800

,1800 „ „ 2400

„ 2400 „ „ 3000

čez K 3000

„ „ 7200

K 6

„ 9

12

18

, 24

,30

,30

12

12

12

15

30

K 180*—

„ 270-

n 360'—

540-

, 720-—

900-

„ 900- —

K 9*-

„ 13 50

„ 18-

„ 27—

, 36-

,45-

, 45-—

> E
N .Si.

a> 2
— ■ d

.2. g

«'2

c s-

D  3

Vh

« S

u

> . 2 .

c3 O

a> o

E*

■■■)  Ako nastopi nezmožnost za delo brez kake nezgode
po preteku najmanj 60, toda manj kakor 120 mesecev prispe¬
vanja, znaša invalidna renta dve tretjini temeljnih zneskov.

116

-J/7/7/7C.



3

!

N?

!

l

Ali hočete ohraniti
svoje zdravje ?

V slučaju potrebe rabite naslednje
izdelke

c. in kr. dvorni založnik in papežev
dvorni založnik, odlikovan od Nj.
Svetosti papeža z zlatim zaslužnim
križcem pro „Ecclesia et Pontifice".

Ti izdelki so bili z zlatimi kolajnami
in častnimi diplomi na številnih raz¬
stavah odlikovani, in se od slavnih pro¬
fesorjev medicine in zdravnikov kakor
tudi od onih, ki so jih rabili, naj¬
toplejše priporočajo.

s!

S

!

bi

2





2SE

M

Z7/777771Z

z 7&aar-

Z7/7£7/7 /:

1

(

&

HualHen želodčna tinktura

je sredstvo, ki se že 40 let vspešno
rabi, da ohrani želodec, ta važni del
človeškega telesa, zdrav ali da mu zopet
vrne izgubljeno zdravje. Piccoli-jeva
želodčna tinktura okrepi želodec, vz¬
budi tek, pospešuje prebavo in učinkuje
odvajalno; zlasti jo je priporočati onim,
ki trpe na stalnem zaprtju. — Razpošilja
se v zabojčkih po 12 steklenic za 270 K,
po 24 steklenic za K 512 franko zabojček.

Slabokrvne, nervozne, vsled bo¬
lezni oslabljene osebe, bledi, suhi in
bolehno izgledajoči otroci, deklice in
žene jemljejo z najboljšim vspehom

Piuolll-jevs Menam china-vino.

ki vsebuje ono množino železa, ki jo
predpisuje medicinska znanost. Pol¬
litrska steklenica se razpošilja po K 2'32,
tri steklenice za 6 K franko zaboj.

Naročbe je nasloviti na

lekarnarja PICCOLI v Ljubljani Št. 100.

Vsa naročita se rešujejo takoj po povzetju zneska. Poštnino plača naročiteij.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko.

S

tu

Z7/7/7/7ZZ

Z7/7/777/ Z



^sgsg^sz::...,. ' .  \w ^a\7aw

na električni obrat 1« parna barvarija

]os. Reich v £jubljani

Tovarna Poljanski nasip i Filiala Šelenlturgova ul. 4.

Zagotavljajoč Vam strokovnjaško najboljo prvo¬
vrstno in najhitrejšo izvršitev velespoštovanjem

Jos. Reich.

Samo en poiskus in mnogo denarja si
prihranite, ako vaša

tila. preproge, zastore in drugo

pošljete k. strokovnjaško z najmodernejšimi
stroji in tehničnimi pripomočki urejeni to¬
varni, katera najtežavnejša naročila točno
in zanesljivo lahko izvršuje, to je


Tovarna lcanditov in sladčic

Josipiria Schumi

Ljubljana, Gradišče št. 9

- -=,^7

priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v
svojo stroko spadajočih izdelkov, kot: mno¬
govrstnih sladčic (bonbonov) od navadnih do
najfinejših.

Razno navadno pecivo, piškote, vafelne itd.
Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvor-
nice J. Mannerja na Dunaju: čokoladne
in druge predmete na drobno in na debelo.

Kakovost mojih izdelkov brez konkurence!

Postrežba točna! Cene zmerne!

V J

5 a

aaopaDaDaaoannnDaaaaaaaDaaDananoaonaaonaaaDDaanDDaDnanDDDDD

Gričar & JVIejač

Ljubljana, Prešernova ulica 9.

priporočata V največji izbiri po najnižjih cenah

obleke za gospode, dečke in otroke, površ¬
nike za gospode in dečke, žakete za dame,
:: paleto za dame, plašče za deklice. ::

r H. suttnefT

Mestni trg št. 24

LJUBLJANA.

Lastna protokolirana tovarna ur v
Švici. Tovarniška znamka ,,IKO“.
Zastopstvo tovarne ur ,,Zenith“.

Suttner

Zahtevajte cenik, ki se pošlje
_zastonj in poštnine prosto.

kJL


f


, BALKAN 1

trgovska špedicijska in komi-
sijonarska delniška družba.

1

•••,•••••••••••••• •••••••••••••• ••••

5 v  [

• - Podružnica: - |

j v Ljubljani, j

•  •

• Dunajska cesta 33.

I  (Centrala: TRST.)


>!• •••••••••••• ■

Skladišča. Zacarinanje. Preva¬
žanje blaga. Špedicije vsake vrste.

Preselitve

s patentiranimi vozovi. ::

»a_ z M


-J/7U01Z

M

g

Kmet & Ko., Ljubljana

Marije Terezije cesta št. 8.


Trgovina z žitom, semeni
in deželnimi pridelki ter
zastopstvo valjčnega mlina
: Vinko Majdiča v Kranju. :



"3

v v

Najcenejše dežnike in
- solnčnike -

v  domačega izdelka priporoča

]osip Vidmar, £jubljana

Pred Škofijo št. 19. a a a
Prešernova ulica št. 4.

Popravila točno in ceno.

Fr. Mally &  dr.

tovarna opeke

v £jubljani, Reseljeva cesta št. 2

priporoča svojo dobro žgano

zarezano strešno in zidno

— o pi:ko _

na stroj v vsaki množini.

r~

SE


S


Največja delikatesna trgovina
in vinarna ter žgalnica za
kavo z električnim obratom

L

I,

Sv. Petra cesta št. 35 in 42
:: Martinova cesta št. 10.

L_

E3E

-E3°E

::  IL

3g3

Mestna hranilnica
ljubljanska,

Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.

ffajvečja slovenska hranilnica.

Denarnega prometa koncem

leta 1913.K 700,000.000*—

Vlog.. 43,500.000-—

Rezeivnega zaklada . . . „ 1,330.000-—

Sprejema vloge vsak delavnik in jih
obrestuje po

m

brez odbitka. Hranilnica je pupilarno
varna in stoji pod kontrolo

c. kr. deželne vlade.

Za varčevanje ima vpeljane lične

domače hranilnlhe.

■ a ■

IVAN KNEZ

£jubljana, jVtarije herezije cesta 3.

Trgovina z žitom in
deželnimi pridelki.

oooooooo

ooo

m

_S D °Z_

svoje najboljše
mlevske izdelke iz lastnega
valjčnega mlina, sosebno fino
pšenično moko.

Velika zaloga lane-
f  nega semena laškega
in istrskega brinja.

Tovarna zidne,
strešne in za-
rezne strešne
opeke (Strang-
falzziegel) pri¬
znano najbolj
trpežne kako¬
vosti.

OOO

m

-S Da Z_

r

■ ^

Delniška glavnica K 8,000.000.

Rezervni zaklad K 1,000.000.

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče trans¬
akcije, katere je pripravljena najkulantneje izvršiti.

Denarne vloge sprejema na knjižice in v te¬
kočem računu ter jih obrestuje po 4 ] /2 od sto.

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko
poljubno razpolagajo s čeki čez svoje imetje. Sprejema
naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup
in prodajo vseh vrst rent, zastavnih pisem, prijoritet,
delnic in srečk. Pri nakupu vrednostnih papirjev za
vojaške ienitvanjske kavcije se ozira v prvi
vrsti iia kolikor mogoče visoko obrestovanje in pre¬
skrbuje vse tozadevne manipulacije.

Predujme na vrednostne papirje daje proti
primernim obrestim; sprejema

Borzna naročila za dunajsko, graško, tržaško
in inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje.

Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi
nakaznice na vsa mesta.

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji.

Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje
proti kurzni izgubi pri izžrebanju.

Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema
v depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja večje
srečke na tekoči račun; v tem slučaju vlaži ku-
povalec na račun 20 - 30 od sto kurzne cene in osta¬
nek pa lahko odplačuje v poljubnih obrokih. Izvršuje
najkulantneje izplačila za vsa tu- in inozemska mesta. A

Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

Poslovno mesto c. kr. avstrijske razredne
loterije.

Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu,
Sarajevu, Gorici in Celju.

—— : =0
Ustanovljeno 1. 1812.

u

Telefon št. 154.

BRATA EBERL

Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6

nasproti hotela Union.

Tovarna oljnatih barv, raznih lakov in
firneža. Slikarija napisov, dekoracijska,
:: stavbinska in pohištvena pleskanja. ::
Delavnica: Igriška ulica štev. 6. - - - - -
Električni obrat.


Žirokonto pri avstro-ogrski banki.

Kmetska posojilnica j

ljubljanske okolice

registrovana zadruga z neomejeno zavezo.

V Ljubljani v lastnem zadružnem domu na Dunajski =
cesti štev. 18  =

je imela koncem 1. 1913 denarnega prometa IDO,000 000. E

Obrestuje hranilne vloge po 4 3 /4 % e

brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje E
posojilnica sama za vložnike. E

Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekov- E
nim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga E

Stanje hranilnih vlog K 20,000.000.

Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3. 4. ob sobotah E
in dnevih pred prazniki od 8.—1. ure pop.

Pošt. hranilnični račun št. 828.406.

fflleharslia zveza

v Ljubljani

priporoča

SIR

L

domačega izdelka

: polnomastni :

(napol ementalski)
: polumastni :

: četrtmastni :

: po nolnižjlli cenah.:

Zaloga kuhanega in
suroVege masla.

r

:

:

Tovarna-opekarna za

strešnike-zakrivače

ornu.

F. P. Vidic &  K

LJUBLJANA.

Zaloga glinastih peči ter vseh
stavbenih izdelkov.

Zahtevajte popise in vzorce.

!

s
•

:
:

s


Jk

2

Delniška glavnica K 8,000.000,

Jadranska banka

Podružnica Ljubljana

Šelenburgova ulica štev. 7.

(nasproti glavne pošte.)

Rezervni fond okoli K 750.000.

vv-- ))

r ^- i

Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente,
obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice,
srečke itd. Valute in devize. - Predujmi
na vrednostne papirje in ,blago, ležeče v skla¬
diščih. Promese k vsem žrebanjem.

Vloge na knjižice od dneva vložitve 4'/s °/o
do dneva dviga, rentni davek plačuje banka
iz svojega. — Na tekoči in žiro račun po do¬
govoru. .Živahna zveza z Ameriko. Akrediti.

Menjalnica.

Eskomptuje: menice, devize in fakture. Za¬
varovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi.
Revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Stavbni
krediti. Rembours krediti. Borzna naročila. Inkaso.

m

Centrala v Trstu.

PJ lijalke: v Dubrovniku. Kotoru,
Ikoviču, Opatiji, Spljelu, Šibeniku
in Zadru.

Mal položi dar
1 )ornu na altar!



Tvrdka

Iv. Perdan

v Ljnbljani

špecerijska trgovina na debelo in drobno

priporoča najtopleje

= vžigalice =

katere se prodajajo v prid

Dražbi s V. Cirila in |VLetoda.

Slov. trgovci, podpirajte to velevamo društvo!

4

Mal položi dar
Domu na altar!

4 .

lili!

□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□C

Narodno tiskarno

—^ V Ljubljani j .—

!!

priporočamo za izvrševanje vseh
tiskarskih del, kakor kupčijskih
tiskovin, časopisov, knjig, tiskovin
za urade, hranilnice in posojilnice,
sporede, vizitnice, kuverte i.t. d.

Točna, solidna postrežba
v po zmernih cenah, v

n

H

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[

=1 -

L.

Narodna knjigarna

v Ljubljani

V


%

H

Prešernova ulica št. 7.

Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih šolskih
in pisarniških potrebščin. - Bogata izbira trgovskih
knjig vseh vrst, trgovskega papirja in zavitkov od
najpriprostejše do najfinejše vrste. - Sprejema v tisek
trgovska pisma, račune in zavitke. — Pri šolskih
knjigah in zvezkih dobe gg. trgovci izdaten popust.
Razglednice za vse prilike v najnovejših izdajah vedno v zalogi.
Pismena naročila se izvršijo obratno.

Cene nizke. Na drobno in debelo. Blago solidno.

H

it

----

Ljubljanska industrija probkovih zamaškov

Jelačin S Ko., £jubljana.

Uvoz španske, portugalske in afriške
probkovine. Izdelovanje vseli vrst  za¬
maškov za vino, pivo, likerje, mineralne
vode, špecerijske trgovine in lekarne.

Solidna postrežba. Konkurenčne cene.

: : Zahtevajte cenik! : :

□□□□□□©□□□□□c

6R. HLAVKA

izdelovalca kirur-
giških inštrumentov
in bandažista

*

LJUBLJANA

Prešernova ul. 5.

priporočata svojo veliko zalogo kirurgiških inštrumentov,
gumij-blaga in ortopediških aparatov, obvezil za zdravstvo in
bolniško postrežbo, klinih pasov, nogavic za krotice (krčne
žile), sedalnih blazinic, vrečic za jed, prašilnikov za karbol,
aparatov za inhalacijo (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke
in aparati za samoklistiranje. Vse bandaže se izdelujejo po
odredbah p. n. zdravnikov.

.-. Starejši inštrumenti se razkužujejo. .*.
Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje.

eeeeee ŠPEDITER =====

FR. UH FR

= LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA ULICA št. 4.

TELEFON ŠT. 266 . TELEFON ŠT. 266 .

:: PREVAŽANJE BLAGA. : :
SELITVE S POHIŠTVENIMI
VOZOVI. :: SKLADIŠČA.
ZACARINANJE. =

5 ?

PREMOG NA DEBELO.
KOKS, ANGL. PREMOG.

a  o □

:: KOMISIJSKI POSLI. : :

Umetna knjigoveznica

Ljubljana

Frančevo nabrežje št. 13

Ivan Jakopič

se priporoča slavnemu občinstvu za iz¬
delovanje vsakovrstnih knjigoveških
del, cenj. gosp. trgovcem za izdelo¬
vanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov,
komisijskih knjig za potovalce po tvor-
niških cenah in slav. uradom za trpežno
in močno vezanje protokolov.

O O O

Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske
knjige, vezanje knjig za bralna društva,
čitalnice in knjižnice po nizki ceni.

O O O

Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih
znakov s krasnimi modernimi črkami.

Postrežba točna, delo solidno.

Tovarna kemičnih izdelkov

Golob&Komp.

LJUBLJANA-VIČ

priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo
za kovine v skatijah in steklenicah, vazelin v lesenih
in pločevinastih škatljlcah, lak za usnje, modrilno
esenco za perilo, mrčesni prašek v kartonskih škat-
ljicah in odprt, parketno voščilo, kolomaz, voščilo
(biks), olje za vsakovrstne stroje v sodih in za šivalne
stroje v steklenicah.

Najfinejše gonilno olje za motorje.

]_c

III

Pozor!

gospodje trgovci!

Najbolje postrežete svojim
odjemalcem s

„Kolinsko“

„Zvezdno“

in

„Ciril-jfietoDovo“

cikorijo, ki se najskrb-
neje izdeluje v Kolinski
tovarni za kavne pri¬
mesi v Ljubljani.

3

rpoooooooooooooooo— " ■ ~' 7 / ~~ 7 /  ^ooooooooooooooc

lir --  ^<2

fl. Šarabon

N

N

N

H

N

N

©

Ljubljana

Velika zaloga
špecerijskega blaga: žga¬
nja : raznovrstnih mok :
deželnih pridelkov in za-
nesljivih semem.

zaloga «11

Velika pražarna za kavo
in mlin za dišave z elek-
iričnim obratom.

Na drobno in na debelo.

©

| Ceniki so na razpolago. ^

f>


_] 00000000 00000000:

-^0000000000000000 i£l

I. WIDER,

= LJUBLJANA

UMETNI IN TRGOVSKI

:: vrtnar ::

TRGOVINA CVETLIC, ŠELEN-
BUROOVA ULICA ŠTEV. 3 .

VRTNARIJA, CESTA NA ROŽ-

----- ■■■■  NIK ŠT. 27 . - ■

TOČNA POSTREŽBA IN TAKOJ¬
ŠNJA IZVRŠITEV VSAKOVR¬
STNEGA VEZANJA CVETLIC.

□

Vinko Majdič

valjčni mlin, Kranj.

Brzojavke: Valjčni mlin, Kranj. Brzojavke: Valjčni mlin, Kranj.

■ ■

- Zastopstva in skladišča: -

Beljak, Bokan, Celovec, Cerk¬
nica, Ercegnovi, Inomost, Kotor,
Ljubljana, Mostar, Podgrad, Pulj,
Reka, Rovereto, Sv. Lucija ob
Soči, Spljet, Trident, Trnovo-
Bistrica, Trst, Zader.

Vzorci in ceniki na razpolago. Tudi
se naznani voznina do vsake postaje.