Poštnina plačana v gotovini* štev. 1.
0
r?!
li*
5G781
Maribor, 4. Januarja 1936.
Posamezna Številka Dta 1.—« Letnik L
DELAVSKA FRONTA
t ■
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina; celoletno Din 36-
F'111 -.....................................................    ■Ul	...	"	Milili..........	IIMJ'	'	n......................
-, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
V Delavsko fronto I
Delavci, bolj kot kedaj, je danes potrebna delavska fronta! Naš sovražnik je vedno močnejši, mi smo vedno slabejši. Vsi delavci brez razlike mišljenja in strokovnega organiziranja, se oklenite svojega neodvisnega glasila »Delavska fronta«. Mi hočemo, da vsi složno korakamo v eni fronti proti materijalizmu, kapitalizmu in fašizmu.
Materijalizem se je zažrl v nas. Vse je hladen račun dohodkov in izdatkov. Delavcu je to hladno računanje vsiljeno, da mora misliti le na to. Vse ure, ko so roke odmaknejo od dela in ko ga zopet zagrabijo, mora samo računati, da ne bi kje izdal preko svojih prejemkov, pa če še tako potrebuje. Pa naj računa kakor hoče, stalno se ponavlja, da so izdatki večji kakor dohodki. Delavcu očitajo, da je materijalističen. Toda on ni materijali-stičen, samo razmere ga silijo v to!, Kakor hitro bo imel najmanj to, kar kot človek potrebuje, bo zadovoljen! Tedaj bo svoje misli obrnil tudi v delo za svoje strokovno in stanovsko vzgojo. Nihče tako kakor delavec želi, da bi mu bili studenci prave neskaljene kulture dostopni, da bi tako človek postal!
Mnogi pa so, ki tega delavcu ne priznajo. Ne dajo mu možnosti, da bi mislil na svojo stanovsko kulturo, niti na svojo vero, niti na svojo narodnost. Ti ga namenoma utapljajo v materijalizem, da bi otopel kot človek, da bi bil le mašina, ki jo sme bolj kot mrtve mašine izrabljati vsak.
Kapitalizem je izrodek materijalizma, materialističnega mišljenja pri onih, ki delavcu režejo kruh. Ne režejo ga, kakor človek človeku, bolj skrbno dajejo olja mašini, da se ohrani, vse gre le na hladen račun, doseči čimvečji dobiček^ Kakor materijalizem ni organizacija, ampak mišljenje, tako se tudi kapitalizem skriva pod raznimi drugimi firmami, kjer pod vse-možnimi lepo zvenečimi naslovi kuje verige, s katerimi naj bi bil priklenjen delavec kakor svoj čas sužnji na galejah. Kapitalizem vidi v človeku-delavcu le delov-
no silo, kakor vidi v elektriki le delovno silo, kakor vidi v vodi le vodno silo. Ce se da in dokler se da ta človeška sila izrabljati, dobro, ko se ne da, ga večine briga, če tudi je sam izcuzal vso življenjsko silo dotičnega človeka.
Fašizem pa bi naj dal kapitalizmu privatno organizirano in od kapitalistov posebej plačano žandarmerijo — uniformirane fašiste. Fašizem hoče biti predvsem čuvar materijalizma in fašizma in krotilec vseh, ki hlepijo po svobodi, zato ne pripušča ne svobode vesti, ne svobode, govora, ne svobode tiska, ne svobode organiziranja ,ne svobode pravične socijalne borbe. »Kuš« — molči, to je edini odgovor fašizma na vsak poizkus, da bi se človek boril za svoje človeško dostojanstvo.
Ta trojna zmota materijalizma-kapita-lizma-fašizma je fronta pravični socvjal-ni ureditvi človeške družbe. Proti tej fronti postavljamo mi Delavsko frontio! Ne bomo se borili s frazami, ne z demagjo-škimi gesli, naš boj bo stvaren, toda kljub temu odločen. Razkrinkati hočemo one, ki so z materijalizmom skušali ubiti v delavcu dušo, ki so ga hoteli odtujiti od Boga, da ga tako lahko postavijo na položaj \ živali. Dvigniti hočemo delavcu glavo, d*£ ne bo gledal le v tla, v zemljo ,kjer se muj tako skopo reže kruh, da se ne boril! ka-f kor pes za obrano kost, ampak da bo kot človek — stvar božja — od sočloveka ter-1 jal bratstvo in bratovsko pravo, ne miloščine, ampak pravo do iste dediščine, da-. ne od Boga, Očeta vseh!
Tovariši, na fronto! Razkropljeni1'ste, za drobce se lovite, o imenih in,barvah se prepirate. Kakor, da ste iz*različnih vrst stvarstva, ne pa ko ljudje, se med seboj ne poznate in ne priznate. Toda v dnu vaših duš živi isti klic, da hočete tudi vi biti Človek, da hočete imeti ono človeško dostojanstvo, ki ga je tudi vam določil Stvarnik, Odprite svoje duše na strežaj, naj se čuje ta klic, mi ga hočemo ponesti širom naše domovine. Vaš in samo vaš klicar bomo, kdor misli pošteno, naj gre z nami!	"*
Politične vesti.
Za pol milijarde državnih bonov. Na
seji ministrskega sveta 2. januarja je bila sprejeta uredba o izdajanju 3 do 12-mesečnih blagajniških bonov (zapisov) v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Zneski, dobljeni od vnovčenja teh bonov, se bodo uporabili za izplačilo letečih dolgov državne blagajne ter se bo tako poživilo gospodarsko življenje. Pred vsem bode z izdanjem bonov pomagano kronični bolezni naših financ:	pomanj-
kanju obratnega kapitala glavne državne blagajne. Naši državni proračuni so bili, kakor je izjavil g. finančni minister dr. Letica, zadnja leta vsled krize redno de-ficitni. Država ni mogla pravočasno izplačevati svojih upnikov, liferantov in podjetnikov. Zastoj je znatno zavrl vse naše gospodarsko življenje, ki bo sedaj dobilo nov razmah.
Važna izjava ministra Behmena. Ker se zadnje čase širijo govorice o nekem nesporazumu med radikali v glavnem odboru, je važna tozadevna izjava, ki jo je podal minister Behmen na političnem sestanku v Kaknju. Povdaril je, da je treba razlikovati stranko in vlado. Naravno je, da bodo v velikih strankah vedno spori, ki ižvirajo iz osebnega častihlepja.. Taki spori pa se vedno sami likvidirajo. Vsa ta vprašanja bo livikvidirala stranka JRZ. Vlado pa je treba soditi po njenih delih s stališča splošne državne politike in tu je treba povdariti, da uživa sedanja vlada ministrskega predsednika dr. Stojadino-viča splošno zaupanje vseh ljudskih plasti. V nadaljnem svojem govoru je navajal minister, da so se začela izvajati že .velika državna javna dela.
Prijateljstvo med Avstrijo in Italijo sc ohlaja. Angleški listi poročajo, da se je prijateljstvo med Italijo in Avstrijo znatno ohladilo. Avstrijci sicer lahko nemo-
teno izvažajo les in živino v Italijo, Italija pa ne more več blaga plačevati, ker ji manjka denarja. Italijani dolgujejo av-strijsk. tvrdkam že ogromne vsote. Poleg tega pa so začele izvajati države, ki so se priključile sankcijam, nekak tih bojkot avstrijskega blaga.
Belgija posreduje. Belgija je zopet prevzela vlogo posredovalca med Italijo in Anglijo. Posredovanje vodi kralj Leopold, ki je v sorodstvu z italijansko kraljevo hišo.
Težkoče predsednika Lavala. Francoskega ministrskega predsednika je spravila afriška vojna v silno neprijeten položaj. Še pred izbruhom vojne se je pogodil z Italijo, da j| prepušča. Francija v Abe-siniji popolnoma proste roke. Kasneje pa je pod pritiskom Anglije moral spremeniti svojo politiko, zlasti ker se je tudi francosko javno mnenje postavilo proti Italiji. Lavala 4bi bila popustljivost napram Italiji skoraj stalo glavo. Z največjim naporom si je zagotovil v parlamentu pičlo večino, vendar si položaja še ni povsem utrdil.
Zakaj se ne moreta sporazumeti Nemčija in Francija? V Berlinu so to jasno povedali: Ker je Francija sklenila vojaško pogodbo z boljševiki. In dokler ne bo sporazuma med Nemci in Francozi, bo mir v Evropi v nevarnosti.
Jugoslavija, Turčija in Grčija bodo pomagale Angliji v slučaju, da bi izbruhnil oborožen konflikt med njo in Italijo. Vse tri države so odgovorile, da bodo dale angleškemu brodovju svoja pristanišča na razpolago, Grčija in Turčija pa tudi svojo mornarico. Poljska pa je obljubila Angležem na pomoč vso svojo letalsko silo.
Španija ima novo vlado. Vladna kriza v Španiji se je končala ^tako, da je sestavil
predsednik Valadares svoj kabinet z ministri, ki so izven strank ter po večini sami uradniki. Vlada je prehodnega značaja ter bo izvedla volitve.
Amerika se pripravlja na volitve. Letos bodo v Združenih državah volitve predsednika. Priprave za te volitve so se že
pričele ter jih je otvoril predsednik Roosevelt s svojim novoletnim nagovorom, ki ga je imel v parlamentu.
Vojaško pogodbo sta sklenili Japonska in Nemčija z namenom, da onemogočita ruskemu boljševizmu oborožen pohod v Evropi ali v Aziji.
Vse za delavčevega otroka!
(Socijalna akcija Delavske fronte.)
Poznate delavčevo stanovanje? Poznate vse kleti in podstrešne sobe, poznate malo sobico in kuhinjo, kjer se jih tlači toliko, da zvečer ne vedo, kam bi kdo glavo položil, da ne bi drug čez drugega iežali? Poznate zimski mraz v teh stanovanjih? Poznate delavčevo ženo, mater številnih otrok, ki skopari za moža in za sebe, da more dati otrokom skorjico kruha? Ali ste pogledali kdaj v omaro, eno ediro omaro v delavčevem stanovanju, kjer ima vsa številna družina tako bore malo obleke? Ce tega niste nikdar videli, potem ne veste, kako skromno, kako si-romaško živijo ljudje, katerim se morda niti pri delu, niti na cesti ne pozna, da tako siromaško doma živijo.
In v teh prostorih dorašča naš mladi narod. Raste kakor občutljivo bilje, ki pa 3e ne more razviti, ker ni ne kruha, ne sobica, ne zraka, ne obleke. Ta dorašča-joči narod v mestih in trgih in industrijskih krajih ima samo uboge, če tudi še tako dobre starše, ki pa nikakor niso v možnosti, da bi otroku vsega preskrbeli, kar potrebuje. Žalostni gledajo njihovo bledo obličje, cvet brez barve, trepečejo, kdaj bo v mlado telo zasadila svoje kremplje bolezen, kdaj se bo pojavila morilka:
> jetika.
Za zdravljenje na jetiki bolnih imamo •sanatorije*' imamo protituberkuloz-nft lige, imamo druge organizacije, ki naj skrbijo za bolnike. Prav je tako. Toda predvsem pa je treba, da ohranimo mladino zdravo, da jo v nežni dobi zavarujemo pred bo-, leznijo! Ce tega ne bomo storili, bomo
kar naprej zidali sanatorije, a nikdar jih ne bo zadosti! Začnimo takoj drugače!
Malo je takih staršev, ki bi se, sami ne brigali za svojega otroka. Veliko pa jih je, ki ne zmorejo, da bi se zadostno brigali. Posebno se to pozna po zimi, ko potrebujejo otroci tople obleke in o počitnicah, ko ne morejo nikamor na sveži zrak, ko morajo ali čepeti doma v sobi ali pa se poditi po prašnih mestnih cestah pa malem dvorišču.
»Delavska fronta« hoče, da iz te delavčeve mladine zraste zdrav narod. Zato javno prosi in poziva vse, da obrnejo svojo skrb na delavčevo mladino. Vemo, da je za načrtno delo treba priprav. Tudi mi ne bomo mogli takoj za zimo vsega, kar želimo, doseči. Smatramo pa, da so podpore potrebni posebno oni, ki svojih otrok ne morejo zaradi bede v zdravju ohraniti. Pozivamo zato privatnike in urade ter zastopstva, da se vedno in povsod ozirajo na družine z otroci.
Za poletje, ko bodo nastopile počitnice, pa imamo sledeči načrt: Takoj bomo začeli zbirati podatke, katere kmetske družine bi sprejele delavčeve otroke čez počitnice, kateri starši brez otrok bi o počitnicah oskrbeli kakega potrebnega delavčevega otroka, da bi v prosti naravi se navžil zraka, in soJ.nca
Vsi smo dolžni, da takoj poprlmemo za to delo! Vsi, ki bi mogli pri tej naši akciji sodelovati, sporočite nam svoje, naslove!.	-j?
Vse za delavčevega otroka!
Domače vesti.
f - Kanonik Franc časi. V Leonišču v Ljubljani je umrl na starega leta dan mariborski stolni kanonik Franc Časi. Rajni gospod kanonik se je rodil 4. marca 1865 pri Sv. Frančišku v Sav. dolini. Bil je župnik \ori Sv. Lenartu nad Laškim, od koder je prišel za župnika leta 1913 v rudarske revirje v Trbovlje. V rudarskih revirjih ga j& vse spoštovalo in ljubilo kot vzornega duhovnika ter požrtvovalnega jav. delavca, ki je stal rudarjem v najtežjih medvojnimi časih zvesto ob strani. Leta 1924. je bil imenovan za stolnega kanonika v Mariboru. Naj počiva v miru.
Us,n.novitev nove župnije v Studencih se^p.-jjpravlja. Samostojno župnijo si želi tudi -g ae tamošnje prebivalstvo. Značilno pa j<_, da so zagnali mariborski socijalisti proti temu vik in krik.. V Studence župnije na noben način ne marajo. Bog si ga vedi zakaj?
Najemnine je znižala mariborska mestna obč\na najprej v zasilnostanovanjskih hišah v magdalenskem predmestju, sedaj pa še na svoji zadnji seji stanovalcem žalostnih Dajnkovih barak in vagonov. Tem so znižali najemnine za 50%.
Maribor — sedež nove gasilske župe. Že dalje časa so si prizadevali mariborski gasilci, da bi se osnovala v Mariboru posebna gasilska zupa za mesto in ožjo okolico, ker je to nujno potrebno za dvig gasilstva. Iz političnih razlogov so bila vsa ta prizadevanja pod prejšnjim režimom zastonj, ker so hoteli gotovi ljudje celo iz gasilske čete napraviti svoje politično orodje. Sedaj je prizadevanje mariborskih gasilcev rodilo uspeh. Na novega leta dan je prispelo obvestilo, da je ministrstvo za telesno vzgojo odobrilo ustanovitev noVe gasilske župe za mesto Maribor in okolico. Novo župo bosta tvorili najprej mei^tna gasilska četa in gasilci iz železniške delavnice, pozneje se ji bodo
pa še priključile čete iz Pobrežja, Studencev in Radvanja.
Odlikovanja zaslužnih mariborskih, gasilcev. Na novega leta dan so bili odlikovani s priznalnimi diplomami zaslužni mariborski gasilci: Josip Černy za 251etno in Ivan Cerče za lOletno delovanje, ter Janžek, Krivanek in Giber vsak za 1000. vožnjo z reševalnim avtomobilom.
Voditelji Kmetijske ekspertne zadruge pridejo pred sodnike v Mariboru. Polom Kmetijske eksportne zadruge je leta 1932 posebno globoko odmeval med nižjimi sloji, ki so se dali zapeljati namazanim jezikom agentov ter so trumoma pristopali k tej sleparski ustanovi. Veliko milijonov iz delavskih in kmečkih žepov je bilo izgubljenih. Voditelji Kmetijske eksportne zadruge Benda, Krištofič in Žunkovič so se po polomu v Mariboru preselili v Zagreb, kjer so osnovali takoj novo slično družbo »Edinost«, s katero so osleparili na tisoče ljudi na Hrvaškem. Sodišče jih je zgrabilo ter so bili v Zagrebu obsojeni. Žunkovič je umrl v zaporu, Kenda in Krištofič pa sta se preselila v ječe lepoglavske jetnišnice. Krištofič je bil sedaj deležen amnestije in bi bil prišel na svobodo, če ga še ne bi zahtevalo mariborsko sodišče. Proti njemu in proti Kendi je razpisana za 13. januarja, razprava, na kateri se bodeta zagovarjala zaradi sleparskega poslovanja pri Kmetijski eksportni zadrugi. Za ta proces vlada v mestu in okolici ogromno zanimanje.
Slika gospodarskih razmer. Lani je bilo predlaganih pri mariborskem sodišču 14 poravnav izven konkurza, konkurznih predlogov pa je bilo 10.
Koliko stane kajenje? Cigarete so nam postale vsakdanja potreba. Kadilec misli, da niti ne čuti tistih dinanev, ki jih izda za tobak. Ogromne pa so v resnici avote, ki se zakadijo. Tako so samo Ma-
rj.^»aT^rt.y,r^7a'.uiKM^a^^3g:CTpry«3sg».ui'T.'T»KVTT>g-~T,;-v^ &zrr3zz—z~zszz
iborčani izdali v lanskem letu 23,141,815 Din za tobačne izdelke, predvsem seveda •;a cigarete. Na glavo vsakega meščana, clikega ali malega, pride potemtakem i88 Din. Toliko, kot je šlo v enem letu za :igarete, znaša ravno celoten mariborski ibčinski proračun za novo leto 1936-37.
Avstrijci izganjajo naše ljudi. Skoraj 'rsak dan prihajajo preko meje pri Mariboru naši ljudje, ki jih Avstrijci izganjajo. Samo v mesecu novembru so izgnali 160 naših državljanov, po veliki večini Slovencev. Vsi izgnanci so delavci, ki so bili v Avstriji že desetletja zaposleni, pa jih sedaj šiloma odtrgajo od dela in izženejo iz krajev, ki so jim postali že druga domovina. Avstrijci pravijo, da morajo dobiti prostora za svoje ljudi, ki so brezposelni.
Proračun okrajnega cestnega odbora v Mariboru predvideva 5,499.318 Din izdatkov in 3,430.474 Din dohodkov. Razlika se bo krila s cestno doklado na državne davke. Razveseljivo je, da je v novem proračunu predvidenih 1,555.000 Din za zgradbo novih cest, pri katerih se bo zaposlilo lahko večje število pridnega delavstva.
Preureditve občin po željah prebivalstva. Komasacija občin, ki jo je izvršil poprejšnji režim, se je slabo obnesla. Povsod si skoro ljudje želijo drugačne razmejitve. Gospod notranji minister je želje prebivalstva povsod upošteval. Do sedaj se je na novo izpremenilo že precej občinskih mej. Zadnje izpremembe so se izvršile v ožji mariborski okolici. Občina Radvanje se je odcepila od Studencev. V kratkem se bodo vršile v Radvanju občinske volitve. Dne 19. januarja bodo občinske volitve v št. H ju v Slov. goricah, kateremu se je priključila občina Kaniža.
Dva slovenska generala. Za sanitetna generala sta bila imenovana Slovenca dr. Hočevar in dr. Kobal.
70.000 dinarjev ukradel svojemu stricu. Pri Sv. Petru pod sv. Gorami je odnesel svojemu stricu gostilničarju Gabronu njegov nečak Leskošek 70.000 Din. Z denarjem se je v avtomobilu odpeljal v Celje, kjer je hotel silvestrovati ter je plačal neki družbi 17 steklenic šampanjca. Za nečakom pa se je pripeljal njegov stric, vendar mu je še pravočasno zopet n taksijem ušel v Kranj, kjer je nadaljeval popivanje. Tam so ga na Novega leta v jutro aretirali. V eni sami noči je zapravil 9 jurjev.
Ljudsko gibanje v naših največjih me-Btih. V Ljubljani je bilo v letu 1935 po-
ročenih 709 parov, narodflo se je 2504 otrok, od tega 2030 v porodnišnici, umrlo pa je 1307 ljudi (799 v bolnišnici). V Mariboru je bilo vseh rojstev 1153, vseh smrtnih slučajev 847, porok pa 4'54. V Celju so imeli 580 rojstev, 460 smrti in 145 porok.
Ljubljana — 85.000 prebivalcev. S priključitvijo okolice je porastlo število prebivalstva v Ljubljani za 22.619 duš, tako da šteje sedaj Velika Ljubljana 85.008 prebivalcev. S tem je postala četrto največje mesto v državi ter je spodrinila Sarajevo. Na prvem mestu je Belgrad s 241.542, drugi Zagreb 185.581, tretja Subotica s 100.58 in četrta sedaj Ljubljana.
Slovenski radio v upravi Prosvetne zveze. Poštno ministrstvo je zopet izročilo eksploatacijo ljubljan. radiopostaje Prosvetni zvezi, ki jo je upravljala od ustanovitve do leta. 1932. ko ji jo je odvzel prejšnji režim.
Milijoni so šli — in ne prinašajo koristi. Mnogo se je pisalo o koristih, ki jih bo prinesla zgradba jnosta preko Dpnave med Beigradom in Pančevom., Most je eden največjih v celi Evropi ter je bil zgrajen pod prejšnjim režimom. Stal je 377 milijonov dinarjev brez blaga, ki so ga Nemci dobavili na račun reparacij. Sedaj se je pa izkazalo, da je most čisto lokalnega pomena in se ni preko razvijal ne izvoz in ne uvoz ter niti ne notranjegospo-darski promet. Le za maloštevilni prebivalce mesteca Pančevo, za katere je poprej zadostoval vsak dan en parnik, se je gradil most za denar, ki bi se bil kje drugje lahko plodonosneje naložil.
Število zavarovanih delavcev je znašalo po statistiki SUZOR-a v mesecu septembru 1935 v naši državi 594.340. Od avgusta do septembra se je zaposlenost povečala za 7652 osebč
Soclialno zavarovanje. r,a*ebnlh nameščencev jc bilo nedavno predmet posebne ankete v Be:-gradu. Sodelovali ao pri anketi nameščenci vseh strok is področja Cele države. Sklenilo sc je, da se pokojninsko zavarovanje za zasebne uradnike razširi na celo državo. To zavarovanje je. bilo doslej izpeljano le v Sloveniji in Dalmaciji polom Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Hvalevredno je, da se namerava 3odjalno zavarovanje nameSčenatva razširiti tudi na ostale pokrajino države, vendar pa ne na tak način, kakor se je to sklenilo na omenjeni anketi. Sklep je bil namreč, da naj 'ne izvede socijaino zavarovanje za. vao državo 3trogo centralistično in popolnoma enotno, to ae pravi, da bi 3e vse skupaj centraliziralo v Belrjradu. Kaj bi potem ostale pokrajine od take centralizacije imele, si lahko mislimo. Vzgled za vse Škodljive pojave centralizacije nam daje SUZOR, prati kateremu se bore v5o naSe delavske organizacije.
di kulturne pravice. Opozarjamo aamo, kako nemoralno se postopa v naših tovarnah z ženskami, v kakšni nevarnosti so pred vsiljivostjo mojstrov in drugih nadrejenih ljudi. Tudi vprašanje praznikov je zlasti za tekstilno industrijo Zelo pereče. Delavstvo naj tedaj premisli, koga bo volfio. Ali samo one kričače, ki mu jih postavi politična skupina kot voditelje samo zaradi tega, da pritegnejo celo tovarno* v socijalistični tabor, ali na
one, ki se trudijo, da bi is naaih delavcev vzgojili neke fašistične pretepače, ki bi :>.psili svojo kožo na trg. za nekaj tako-"vanih nacionalističnih generalov? Naše Iclavstvo bo volilo ljudi, ki jim tudi vest narekuje, da branijo svojega bližnjega, rJp. ga ščitijo pred izrabljanjem. Taki pa ■10 le možje krščanskega prepričanja, ki jim je vera globoko vsajena v srcu. Takih ljudi pa v marksističnem ali nacionalističnem taboru ni!
Zgodba o devetih železničarjih.
Bilo je tik pred volitvami v narodno skupščino leta 1935. V delavnici državnih železnic je cirkulirala ostra nota, da morajo vsi, ki hočejo biti »državotvorni«, glasovati za dr. Jančiča. Mi delavci, ki smo najhujše čutili nesrečni in krivični bič JNS režima, smo po svoje komentirali to noto. Preprosti delavec vsako leto stvar vzame bolj odkrito in bolj svobodno, kakor pa marsikateri inteligent. Ker jo g. Jeftič skupno z Marušičem razglasil, da bodo volitve popolnoma svobodne in da se osobito nobenega državnega uslužbenca ne bo smelo preganjati ali šikanirati, ako bo volil po svoji vesti, smo imeli preprosti delavci v delavnici prepričanje, da pač lahko svobodno izražamo svoje mnenje o volitvah. A kaj se nam je zgodilo? V delavnici imamo žalibog še precejšnje število elementov, ki v sedanji dobi strašnega pomanjkanja in bede nimajo bolj nujnega posla, nego da dan na dan denuncirajo najbolj poštene delavce in uslužbence, samo da zadostijo svoji umazani strankarski strasti. To je tista strašna kuga, ki razsaja v delavnici in ki se je zanesla bog-ve odkod v naše kraje. (Opomba uredništva : Nam je znano, katere sorte ljudje so zanesli kugo denuncijantstva k nam, pa žal ne smemo povedati. Bralci pa itak to veste, kateri so ti ljudje.) Nekega lepega dne v aprilu je dobila cela vrsta delavcev
in sicer tovariši Veber, Brenčič, Plevanfi itd. službeni' poziv, da morajo zapustiti. Maribor in se preseliti v južne kraje. Mislite si to nesrečo! Brez pravega vzroka se je te uboge ljudi tiralo proč od žene in dece v neznane kraje samo radi tega, ltcr so morda v privatni družbi izrazili svojt. prosto mišljenje o volitvah. Radi lepšega so gospodje Marušič, Jančič in menda eefo Jeftič obljubili, da jih bodo spravili nazaj, a ostalo je samo pri obljubah. Ker so frili ti delavci večinoma prej organizirani jori socijalistih, so se obrnili na bivšega $*>-slanca Petejana, Eržena itd. Žalibog je? ta intervencija ostala brezuspešna. Ko vse ni nič pomagalo, so prosili bivšega poskuica Žebota, sedanjega mariborskega podžupana in organizacijo JRZ za mesto MarHoor, naj jim pomagajo. Podžupan Žebot »e je peljal v Beograd in je osebno pri g. ministru dr. Spahu interveniral in ni pr<*j odnehal dokler ni g. minister pred njm odredil vrnitev ubogih delavcev iz ji» l v Maribor. V tem se vidi razlika med pristaši prejšnjega režima in pa med ra.s pmi starimi prijatelji, ki se zbirajo po$ vodstvom dr. Korošca.' Za nas delavce v delavnicah državnih železnic je to res en migljaj, na koga se naj nasloniti«>, ako nas tarejo težave in nepotrebna brid-, kosti.
Volitev cieleivslciti Miipniko^.
V tekočem mesecu januarju bodo volitve obratnih zaupnikov. Te volitve ao zelo važne, ker imajo obratni zaupniki po zakonu o zaščiti delavcev velike pravice in dolžnosti. Zaupniki morajo vplivati na vzdrževanje dobrih odnošajev med delodajalcem in delavstvom, morajo posredovati v sporih, ki izvirajo iz službenega razmerja ter tako praktično napraviti soglasje med obema taboroma. Ustanova obratnih zaupnikov je tedaj bistveno krščanska in strogo protimarksi-stična, saj imajo izrazito protirazredno-bojno nalogo. Zakon o volitvah obratnih zaupnikov imamo pri nas že od leta. 1922,
je prevzel ministrstvo socijalne politike g. dr. Gosar, znani naš krščanski stro kovni delavec, ki je izdsEI navodšt; 1 in po slovnik za te volitve. — Za delasfstvo so volitve obratnih zaupnikov obene) po težka preizkušnja. Vse strokovne organizacije se na nje pripravljajo, ker se po rezultatih volitev presoja potem tudi pidpadnost delavstva k tej ali oni skupini. Naše delavstvo stoji tedaj te dni pred težko in odgovorno nalogo, komu bo oddalo svoje glasove. Dobro bo treba premišljati, da bodo izvoljeni res samo oni ljudje, ki to zaupanje tudi zaslužijo. Zaupnik mora biti odločen mož, ki bo znal in mr>gel ščititi
Naj udjiri kladivo! Ne bo udarilo zato, da bi drobilo in uničevalo, udarilo bo zato, da bo kiovalo! Delavska kritika — to je naše kladivo! Nihče se naj ga ne boji, kdor delfa pošteno, kdor pa misli, da so delavci ad dandanes uboga abesinska raja, se pa jMoti. Tudi mi ne bomo dali miru nikomur, ki bo delal krivico delavstvu! Dali ga. bomo pod kladivo, da ga okujemo za do’iro jeklo, če je pa steklo, pa naj se zdrobi1!
Fara--, proti fašizmu, ki skruni nedeljo, letošnji fašistični praznik, ki je padel na pon-deljcV;, je zapovedal Mussolini praznovati e popolni’n počitkom obratovanja, dočim pa je ukazal obratovanje za nedeljo. Papež je to početje ostro,, napadel s temi besedami: »Sv. Pismo fimaiaa nopraznovanje Gospodovega dne za, velik .Ejočin. V prejšnjih časih se jc vršilo r-kru-njenao nedelje tajno. Kdor ni praznoval nedelje, cimo ga smatrali za ateista in človeka, ki taji Boga. V naši dobi se vrši profaniranje nedelje javflp. Propagira se javni ateizem, ko sa taji Borgi in ae poizkuša ukiniti nedeljo, ki je njemu potivečena. To je greh, ki mora imeti za posle-dkC' kazen božjo.« Sv. Oče je bil mnenja, naj se propagira praznovanje nedelje posebno med krS Sanskim delavstvom. Javno skrunjenje nedrje seveda ni omejeno samo na Italijo. Saj 3e pvasrvujejo različni narodni in proletarski prazniki na škodo krščanske nedelje po vseh državne^ kjer vlada boljševiški, fašistični in šovinistični nacionalni režim. V duši kristjana naj po-pdinoma otopi, čut za. Boga in njegovo zapoved: JVfioštuj praznik! Kitičen primer za to je bolj-iii viška Ruaija, ki je uvedla petdnevni tednik in tp-ko popolnoma zabrisala nedeljo. Pri nas so Focijaiisti v posameznih kolektivnih pogodbah odpravili praznovanje katoliških praznikov, •uv<Mli pa praznovanje rdečega 1. maja. Naši 'marksisti, ki toliko kričijo in pišejo v svojih listih o 'raznih »bojevitih« in »fašističnih« izjavah italijanskih škofov, niso smatrali za potrebno, da bi nrinerli gornjo papeževo izjavo, ker jim pač ne gre v račun.
Spoštujmo prepričanje! »Delavska fronta«, pozdravljena! Našla boš med nami ugodna tla. Seveda, naletela boš' marsikje tudi na odpor, kajti pravica1 je' Sc vedno In povsod imela ro-vražnika, kar pa naj te ne moti, ker vsi, ki ljubimo in zahtevamo pravico, smo s teboj. Naša že od Valvazorja opevana dolina je večinoma ltmcčka. Vendar pa postaja vedno bolj delavska in po vseh znakih sodeč, bo delavstva večino več. Imamo tudi par to varen — nimamo pa organizacije, ki bi skrbela za delavske interese. Kako nam je taka enotna in močna organizacija potrebna, naj navedem samo en primer: Ni 'še dolgo tepa — recimo, da je bilo pred dvema letoma, ko smo bili priča, da je moralo delavstvo na zahtevo tovarnarja ob določeni uri V tovarno in 3trumn0 kot en mož v spremstvu tovarniškega uradnika korakati na volišče in oddati glas za župana, ki ga je ukazala tovarna. Ali ni to udarec v obraz človeški ovobodt in njegovemu dostojanstvu? Tem in še drugim krivicam hočemo napraviti konec, zato nam pomagaj »Delavska fronta*, ki imaš geslo: Bog —• pravica. — G-ič.
Komunizem naj pronica, celo v Sokola? »Komunistični internacijonal«, uradno glasilo Kominterne, štev. 16—17 od dne 10. VII. 1935, piše na strani 73—75 v ruskem izdanju, da se posebno v Jugoslovanskem Sokolu predvideva komunistična akcija. Kaj je ukrenila sokolska organizacija, nam ni znano.
Marksistična pobožnost, avantgardisti kapitala. Zagrebške marksistične Radničke novine v številki 44. ginljivo pišejo, kako se Španci »pet vnemajo za marksistične voditelje in njihovega generala Azano. španski delavci ao po pisanju tega lista, naravnost »pobožno poslušali ognjevite besede« g. Azane. <Moyek ae nehote rpomnl pri takem pisarenju na Ljeninov božanski kult v Rusiji. Torej tako: Desetletja sc že bori marksizem proti veri in pravemu' Bogu ter obljubuje trpečemu ljudstvu raj na zemlji, da more končno postaviti na oltarje svoje po zemske malike, ki jih prav dobro poznamo v vseh njihovih napakah in slabostih. Zaradi tega vzroka isti list tudi imenuje katoliške misijonarje »predstraže kapitalizma In kolonijalne politike imperialističnih velesil«. Čudno, da ne povedo marksisti še, kakšno plačilo prejenv Cerkev od evroprkih framasonskih vlad za svojo službo. Krščanski delavci in nameščenci moramo vedeti eno: Ko bi tudi bil marksistični ideal ureditve gospodarstva neskončno popoln, se vendar moramo boriti proti marksizmu in ga odklanjati že samo radi njegove strupene in zločinske protikrščanske oati in usmerjenosti
izvajati ae je pa začel šele leta 1927, ko delavske koristi in bo znal obvarovati tu-
rcano veeelo in a umno. Ljudje ao napolnili vse lokale, vino je teklo od miz in prehod v novo leto se je izvršil-v največ-jem razpoloženju. Kakor da ne poznamo krize, da nimamo na tisoče brezposelnih, da imajo vsi ljudje streho nad glavo in kruha dovolj. Tako veselo so silvestrovali predvsem oni sloji, ki zadnje časn najbolj tožijo in vpijejo. Mimo delovnega ljudstva je tudi zadnji dan v letu preše!, kot vsak drugi: v strahu in skrbi za bodočnost..
Nič več Božiča. Letos je v Rusiji bilo prepovedano praznovati Božič. Vsi delavci so morali delati na dan 25. in 26. dec. Kdor se ni hotel podati na delo, je bil strogo kaznovan. S tem jc delavsko vprašanje gotovo »rešeno«;
Komunistično poslaništvo — komunistična agitacijski pisarna. V Montevideo, v državi Urugvay v Južni Ameriki so te dni odkrili komunistično centralno pisarno v — komunističnem poslaništvu. Poslaništva uživajo po mednarodnem pravu popolno svobodo in so na svoji zemlji povsem nemoteni gospodarji. To so komunistični gospodje izrabili in napravili na tem svobodnem ozemlju nemoteno agitacijsko pisarno za vso Južno Ameriko. Državne oblasti dolgo niso mogle verjeti, da je temu res tako. Sedaj pa, ko so dobile v roke dokaze, so se seveda lepo zahvalile za take goste in so jim sporočile, da naj gredo kar lepo domov v Rusijo. Država Urugvay je s tem prekinila vse mednarodne zveze z Rusijd. — Sedaj bodo tudi mnogi razumeli, zakaj se naša država brani sprejeti pogodbe z Rusijo, ki bi omogočile, da bi se tudi pri nas napravile take pisarne. Mi vemo, da se sedaj tudi tako vrši njihovo delo, da imajo za našo državo svojo centralo na Dunaju in svoje agente po vsej državi, vemo, da prihaja v državo denar, s katerim se kupujejo ljudje, da delajo za njihove revolucionarne cilje, vemo, da imajo posamezne. tovarne v Rusiji posebno nalogo, da podpirajo komunizem v naši državi. Toda čemu bi morali prej ali slej slediti zgledu Urugvaya? Bolje je že v naprej se zavarovati pred temi — diplomatskimi komunističnimi pisarnami.
Me^mčoiPsfea pomnsa
Minister Spaho železničarjem. Minister
za promet je izdal za Novo leto svojemu osobju sledečo poslanico: Castitam novo leto 1936. vsemu osobju državnih prometnih ustanov ter osobju zasebnih prometnih ustanov, ki so pod nadzorstvom prometnega ministrstva. Pozdravljam ga in želim, da tudi v bodoče vrši svojo naporno in odgovorno službo za državo in narod zvesto, vestno in požrtvovalno v slavo našega vzvišenega kralja in naše dobre mile domovine Jugoslavije.
Ivan Deržič prestavljen. Kakor čitamo v dnevnih listih, je Ivan Deržič prestavljen iz Ljubljane v Subotico. Ivan Deržič je znan v železničarskih krogih.
Zakaj ne nastavljate domačinov? V' mariborski žel. delavnici nočejo nič slišati, da bi nastavljali domačine. Dobili smo zadnji čas vse mogoče ljudi iz raznih južnih krajev. Privoščimo jim' kruha, ker »o ga tudi potrebni. Toda ti ljudje se tukaj ne počutijo dobro, ločeni so od domačih. Domači pa ne dobijo dela. Ml borno to postopanje stalno zasledovali.
železničarski glas. Mi železničarji smo vsa zadnja leta, ko so nam vladali v Jugoslaviji razni velikaši JNS režima, najbolj bridko čutili korobač sile in pa črtanje naših dohodkov. Za vsako malenkostno reč nas kaznujejo in odtegujejo itak borne dohodke. Pravilniki so tako sko*.
vani, da te lahko na vsak način in ob vsa* Antimarksistični institut v Beogradu. I ki priliki kaznujejo, četudi vršiš službo Se
•	j.	---------------------- —*—: i-; I tako pravilno in tako pošteno. Vsi se 8e
dobro spominjamo, ko je bil želesniški minister dr. Korošec, kako je tedaj bilo povsem drugače. Res je, da smo morali službo vršiti zelo strogo in da je nastopil dr. Korošec zelo energično proti takim, ki so hoteli s štrajkom in pasivno resi-' stenco škodovati prometu* vendar nam je dr. Korošec bil pravičen oče. Za pridno in pošteno delo smo dobili tedaj pošteno pla-
Slišimo, da nameravajo gotovi krogi ustanoviti antimarksistični institut v Beogradu. Povsem pravilno. Treba pa je po preje ustanoviti še institut, ki bo spremenil delavčeve razmere v srbskih krajih, ki so res škandalozne. Ali niso take razmere najboljše orožje komunizma?
V Silvestrovi noči smo mislili, da — ni krize na svetu. Časopisje piše. da je bilo letošnje Silvestrovanje v yg'ih mestih iz-
.jjuuaau. whm
čo. Sedaj pa nam trgajo na vseh koncih in krajih, tako da ne moremo ne živeti, ne umreti. Najhuje so menda prizadeti progovni delavci. Tem so delavni čas tako skrčili, da bodo njih familije sedaj na zimo silovito stradale. Za danes naj velja ta glas kot glas resnega opomina, da se naj z nami tako ne postopa. Mi vršimo svojo službo in svoje delo pošteno po predpisih, želimo pa, da nam železniška uprava daje vsaj toliko kruha, da bomo lahko živeli mi in naša deca.
Glas iz delavnice državnih železnic v Mariboru. V naši delavnici se godi marsikaj, kar ni pravilno. Gospod upravnik se vedno izgovarja, da ni prostih mest. Medtem pa je bilo od jeseni pa do sedaj nastavljenih cela vrsta ljudi, ki jih je priporočila zloglasna JNS po svojem mariborskem tajništvu in po raznih drugih reži-movcih. Preiskati bi trebalo tudi zadevo, kako se je moglo celo v velikem Bečke-reku razglasiti, da se rabi v mariborski delavnici večje število delavcev in se je pozneje res sprejelo celo vrsto ljudi pro-fesijonistov in neprofesijonistov iz južnih krajev, dasiravno imamo tu doma na tisoče in tisoče brezposelnih. Ta zadeva se je že razpravljala na javnem shodu JRZ v Studencih in mišljenja smo, da se bo moralo merodajne osebnosti pri upravi delavnice v Mariboru prav resno poklicati na odgovor, zakaj se naše tukajšnje domačine pri sprejemanju novih delavcev tako kruto zapostavlja.
Pogrebno društvo je prišlo v redno poslovanje. V Mariboru je svoj čas dobro delovalo Pogrebno društvo. Leta sem pa ni smelo delovati in je tako silno oslabljeno njegovo delovanje. Novi člani niso smeli pristopati. Sedanja vlada je dala železničarjem nazaj, kar je njihovega. Želimo društvu, naj bi s svojo dobrodelno akcijo kar najbolj uspešno nadaljevalo.
Brez strokovnih organizacij so železničarji, zato bo Delavska fronta stalno in vneto zastopala njihovo stališče. Poročajte nam, kaj in kdo in kje vam jc napravil krivico, branili vas bomo!
Plače jeseniškega delavca. V 249. št. »Slovenca« z dne 29. okt. 1. 1. je neki člankar na 1. strani v rubriki »Jesenice«, pod naslovom »Na zaposlitvenem uradu« napisal med drugim tudi sledeče: »Zaposlitveni urad je posebno oblegan v dobi krize, ko prihajajo od blizu in daleč delavci, obrtniki in intelektualci, posebno še, ker so Jesenice poznane s svojimi najvUjimi mezdami v naši državi. Dobrim gospodarskim zvezam podjetja se je zahvaliti, da so tovarne zdržale krizo tudi tedaj, ko so zapirale obrate tudi najmočnejše železne tovarne Evrope.« — K temu se mi zdi potrebno pripomniti še tole: Plače, ki jih ima jereniško delavstvo, si jc priborilo po dolgotrajni borbi po svojih strokovnih organizacijah. Da so pa to najvišje plače v državi, močno dvomim, člankar naj samo primerja cene živil z Jesenicami in drugimi mesti. Delavec mora kupiti vse — tudi vodo. Pisec naj se enkrat potrudi stopiti v notranjost obratov na Jesenicah ali na Javorniku. Naj pogleda, ne, tudi poskusi naj samo en dan, kako se dela v martinami pri tekočem železu, kjer se enemu užge obleka, da za opeklinami naslednji dan umre, ali v valjarni med švigajočimi žarečimi žicami, kjer žareča žica drugemu ožge noge do kosti, pa naj pove, za kakšno plačo bi on vršil to delo! — »Dobrim gospodarskim zvezam pod-
jetja se je zahvaliti« i. t. d. Je So res, a vendar, člankar gotovo ne vo ali pa je pozabil, kaj je bilo 15. marca 1932. Iznrtje vsega delavstva. Nekateri 30 bili poklicani kmalu zopet r.a delo, a zadnji šele v avgustu in septembru. Pa še pred izprtjem: skrajšanje delovnega časa' na štiri in na šest ur, redukcije, znižanje plač, odvzem kurjave po znižani ceni, okrnjenje družinskih doklad. Res, vzdržali smo, a bile so potrebne milijonske žrtve, ki jih je moralo delavstvo doprinesti na oltar gospodarske krize. Tudi v bodoče ne vemo, kaj še pride, zato stoji in mora stati delavstvo vedno na straži. Kar so pa tiče zaposlitvenega urada pri K. T. D., bi bilo pa tudi lahko marsikaj drugače in za naš kraj boljše. — Jeseniški kovinar.
OUZD naj t« napravi! Kropa. Smo v kraju, ki je precej odrezan od sveta, popolnoma sami zase, od železniške postaje Otocc oddaljeni tn-četrt ure peš hoje in od postaje Podnart-Kropa ena in pol ure. Kdor pride prvikrat v naš kraj. si misli, kam neki ga more pripeljati pot, ko so ne vidi drugam, kot v zrak, in ko pa pride v kraj sam, dobi takoj drugačno sliko in se skoro vsak v našem kraju prav prijetno in dobro počuti. Posebno za izlete je naš kraj prav pripraven, ki se dajo zelo lepo kombinirati. Prav porebno pa je pripraven teren za ljubitelje zimskega športa — smučanja na planini »Vodice«, ki je oddaljena dobro uro od Krope, a še lepše za to pa je »Mošenska planina«, oddaljena dve in pol ure od Krope. Je naš kraj popolnoma industrijski, dobro znan po svojih izdelkih, posebno z izdelovanjem ročno kovanih žebljev za čevlje. Večji del trga ročno kovanih žebljev v naši državi zalaga naš kraj, veliko teh izdelkov pa se izvaža tudi v druge države. Zelo zanimivo si je ogledati izdelovanje teh izdelkov. — Imamo pa velike nepriltke za slučaj, da kateri delavec oboli, ki se mora, ako hoče vedeti, kako se ima ravnati z zdravljenjem, poslužlti neura-dovega zdravnika. Bilo je dosedaj nemalo takih slučajev. Letos v mesecu avgustu si je neki tukajšnji delavec, član OUZD, pri padcu zlomil roko tako, da je bilo zdravljenje v bolnici nujno potrebno in rs je bolnika moralo proti volji uradovega zdravnika prepeljati v bolnico. Da je bila zdravniška pomoč takoj nujno potrebna, naj bo v dokaz to, da če naveden slučaj ne bi bil tako opazen za bolnikovo zdravje, bi bolnika gotovo ne obdržali nad šest tednov v bolnici in to samo za zdravljenjem roke. Podobnih slučajev bi se moglo Se več navesti. Čudno se mora zdeti človeku, ki sam redno plačuje prispevke za; bolniško blagajno, ko pa potrebuje zdravniške pomoči, se pa v pogostih slučajih mora za zdravljenje poslužiti drugega zdravnika, ker uradov zdravnik v resnih slučajih za delavčevo zdravje pravi: »To ni nič«. Skrajni čas Je v interesu delavstva čarnega, da se taki in podobni slučaji ne ponavljajo več. A
Zopet en obrat zapro? Dobrava. Tovarna za elektrode, edina v naši državi, sc koncem tega leta ali pa do 31. marca 1936 zapre: stroje bo KTD prodala menda tovarni elektrod v Rati-boru v Slezijo. Človeku, ki pozna zgodovino te tovarne, ni mogoče verjeti. L. 1916 je država proti volji posestnikov zasegla najboljše njive in travnike dobravske in naročila KTD na Jesenicah. da zgradi to tovarno elektrod na Dobravi. Svet je bil plačan po 1 krono 10 vinarjev, gospodarskemu odseku pa celo po 80 vinarjev za kvadratni meter, sicer se jim pa razlasti. Vei protesti niso nič pomagali. Po devetnajstih; letih »e bo pa tovarna zaprla, dasl je čisto gotovo, da bi ena sama taka tovarna v Jugoslaviji lahko delala, četudi ne s tako ogromnim dobičkom, kot ga je kapitalizem vajen. Pa bo zopet okrog 100 delavcev brez posla. Več o tem prihodnjič.
Dz godapsKita.
PCVipjCN?-
Razmere v rudniku Stanovsko pri Poljčanah se kljub stavki niso prav nič izboljšale. Delavcem so lastniki rudnika še na dolgu za mezdo, prikrajsujejo jih pri
vsaki priložnosti itd. Potrebne bi bile intervencijo oblasti, predvsem pa Delavske zbornice, ki pa kaže za svoje najvažnejše naloge vse premalo zanimanja, kar bi gotovo mnogo bolj pomagalo, kakor taka predavanja,ki jih prirejajo razni gospodje iz Maribora, ki imajo pri Delavski zbornici veliko vpliva, pa ga za delavske koristi ne izrabljajo.
Trbovlje. Na Štefanovo smo praznovali lep uruštveni jubilej v našem društvenem domu. V dobrin časih so nasi požrtvovalni somišljeniki in delavci zgradili ta lepi društveni dom. Katoliška prosveta bo tudi v bodoče posebno gledala na stanovsko kulturo trboveljskega delavca. Mi pa se bomo borili za njegovo boljšo bodočnost, da bo zopet veselje po Trbovljah kot je bilo svoj čas.
Zagorje ob Savi. Pri nas pojo zagorski zvonovi. Ne le oni v stolpu, imamo sedaj tudi list »Zagorski zvonovi«. Vsak mesec nam poroča o naših domačih zadevah. Vsem ga priporočamo. Zagorjani, ki so po svetu okrog, povsod najdeš Zagorjana, naj mislijo na domač kraj, ki je sedaj v velikih skrbeh za vsakdanje življenje.
Sitarjevo pri Litiji. Naš rudnik je že dolgo zaprt. Nešteto mož in fantov je našlo kruha v tem rudniku. Naš srez je eden najbolj revnih v vsej Sloveniji. Ni-kakih večjih del se ne vrši v tem kraju. Oni, ki imajo dolžnost, da gledajo na to, da ne bo take strašanske bede, kot je pri nas, naj se dajo podučiti o naši bedi in naj nekaj ukrenejo!
Cesta za Savo? Milijarda za javna dela je določena. Za Slovenijo samo nekaj milijonov. Ne bodimo tiho, zahtevajmo cesto za Savo, zahtevajmo jo vsaki dan! Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija, vse se naj dvigne in stalno zahteva to cesto, da boste združeni s svetom!
Tragična smrt rudarja. Na novega leta dan se je v Hrastniku smrtno ponesrečil Viktor Smolič. Na Silvestrovo je šel na delo v 90 metrov globok rov, kjer je potiskal vozičke na dvigalo. Ob pol petih zjutraj je pozabil zapreti zaporo pri jašku. Ko je spet pripeljal poln voziček do dvigala, je voziček padel v odprt jašek in potegnil rudarja za seboj. Padel je 30 m globoko ter se na dnu čisto raztreščil. Tudi njegovega očeta je zadela žalostna smrt v rudniku. Ves kraj je vest o tragični nesreči globoko pretresla.
Generalni štrajk rudarjev grozi na Angleškem. Izbruhnil bi naj meseca februarja. Vlada se krčevito trudi, da bi štrajk preprečila.
i
mana
Kaj pa je tebe treba bilo? Ko boste prejeli pašo prvo številko, jo boste najpreje vprašali, kaj pa je tebe treba bilo, nato pa jo boste prekritizirali. To vam že kar naprej povemo, da vam v prvi številki nismo mogli vsega prinesti in ne povedati. Videli boste Sami, da hočemo biti med vami kot vaš borec, kot vaše glasilo, kot
vaše orožje, biti vam hočemo kot tovariš med tovariši. . Ta prostor je za vaše medsebojne proste razgovore.
Kaj sodimo o strokovnih organizacijah. To bodo vsi, ki delujejo v strokovnih organizacijah, iskali v našem listu takoj v prvi številki. Da ne bo treba kakega ugibanja in ker tudi mi nočemo v tem oziru, da se lovimo slepe miši, vam kar povemo: To je vaša zadeva, delavci. Nihče naj se nc vtika v to, kakor vi sami. Kdor je od stroke, pozna položaj, ta tudi ve, kako se je najbolje boriti za uspehe v dotični stroki. Vse, ki bodo na tak način hoteli delavcu pomagati do boljšega življenja, bodo v nas našli svojega prijatelja in podpornika. Smo za enotno delavsko organizacijo, ki naj se peča le s strokovnimi vprašanji delavstva. Če hočemo v mišljenju enotno fronto delavstva, jo moramo samoposebi zahtevati tudi v strokovnem oziru.
Bratstvo in iskrenost. Med tovariši mora vladati bratstvo in iskrenost. Da, včasih se tovariši med seboj celo bolje razumejo kot bratje, ker so si bolj iskreni. Tudi pod tem zaglavjem bomo povedali si iskreno. Prosimo vas, da tudi vse tako iskreno sprejmete.
Roke imamo, da bi lahko delali, voljo imamo, da hočemo delati, družino imamo, ki hoče kruha, življenje imamo, ki si ga ne smemo vzeti,
samo dela nimamo, da bi svoje in sebe preživeli!
Borza dela. Ali bi ne mogli dati kako drugo besedo za nas? Na borfci se prodaja blago? Ali smo mi blago? Ali je naše delo blago? Ali se naj z nami in za naše delovne sile licitira kakor za živino? Zakaj borza dela ne objavlja dvojnih zaslužkarjev, zakaj vrši golo posredovalno delo kakor vsaka druga posredovalnica? Borza dela naj postane borba dela, borba za delo brezposelnih!
Povečanje podpor ca bresposelne. Nova nared* ba o preskrbi nezaposlenih delavcev je izšla-Vsebuje sploSne odredbe o preskrbi dela ter organizacijo borz za delo. Važna so določila, kt omenjajo podpore. Podpore se delijo na 4 vrste; sedne, izredne, potne in trenutne podpore v gotovini in v naravi. Pravico do podpor ima vsa K ealavec ,ki je bil zavarovan najmanj 200 dni (S mesecev) ali v času dveh let od dne prijave nezaposlenosti imel 300 dni aocijalnega zavarovanja. Redna podpora se deli v osebno in družinsko podporo. Višina osebne podpore se ravna po zavarovanem mezdnem razredu, dodatek za družino pa od števila nepreskrbljenih otrok, največ pa za 3. Redne podpore so za I. mezdni razred 20, _za prvega otroka 25, drugega 30, tretjega 35, II. in III. razred 30, 35, 40, 45; IV.—V. razred 40, 50.50, 70; VI.—VII. razr. 50, 70, 80, 90; VIII.—IX. razr. 60 ( 80, 95. 110); X,—XI. razr. 70 (100, 115, 130) in XII. razr. 80 (110, 130, 150). Izredne podpore sc dajejo samo iz razpoložljivih sredstev, t. j. 20% v proračunu določenih kreditov ter iz rezerve za izredne podpore. Izredno podporo lahko dobe delavci, ki so bili vsaj 5 mesecev prijavljeni kot nezaposleni . Za vsaka 2 meseca članstva v rednem delavskem zavarovanju se mora odobriti 1 teden izredne podpore.
Kriz m sovielska zvezda.
Drama v štirih dejanjih.
Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
osebe:
Polaki, ruski mužik (kmet)
Feodor, duhovnik, Sergjej, mužik, njegova sinuva
Borovič, občinski starešina
Gurko, vladni komisar
Koroča, reven mužik
Kaja, potepuh
Jcrmak, Usa, Aleški, rdeči gardisti Sodni sluga
1.	kmet, 2. kmet, 3. kmet, 4. kmet
Delavec
Genius
Nekaj rdečih gardistov
POZORISCA;
Prvo dejanje: Kmetska soba — Drugo in četrto dejanje: Gozd — Tretje dejanje: Sodna dvorana
PROLOG:
*a glavno zaveso je druga zavesa, zakrivajoča že pripravljeno prvo dejanje. Na njo se od znotraj s črtalnimi žebljički pritrdi navaden, kakih 70 cm dolg križ in pod njim velika peterokraka rdeča sovjetska zvezda; ako se potem vrže na križ in zvezdo z električnim reflektorjem luč iz primerne oddaljenosti, se pokažeta na zavesi senci obeh, ki se ju iz dvorane lepo vidi. Pred zaveso stopi genij, najprimerneje deklica, ki stoji ob strani na podnožniku. Oblečena je v dolgo, belo, prepasano obleko, lase valoveče raspuščene, čelna preveza ali čelni pas ali trak čez čelo:
Čuj, vihro divjo, ki besni po zemlji sveti široširni! Čuj obupni krik in jok in vik, ki odmeva iz ust stotisočev, milijonov!
Iz ruskih ječ, iz daljnih krajev večnega ledu, jz Sibirije daljne done turobni glasi, iz ust trpinčenih ljudi, oeftam kjer Ceka neusmiljeno besni.
Odsvit nevidnih še doslej požarov se bliskovito širi
in ves vzhod plamti v njih grozni zarji.
Tu križ! Tam zvezda sovjetska blešči se v dalji in groza, ki je doslej svet ni poznal enake, objem« nared bedni; nad njegovo glavo pojo žvižgi krvavih bičev svojo strašno pesem. Le na križ s t$m mračntai ljudstvom, veleva glas satanovih slug-tiranov.
Premnogi tisoči so že mučeni od njih, ki ne uklonijo vratov pod trinogov vlado.
In vendar zmaguje Kristus in z bliščem svoj’ga križa
znova prešinja noč pod rdeče zvezde vlado, ki kot pošast zagrinja krščansko velesilo.
O, Odrešenik sveta, usliši naše vzdihe, jade, ah, ne daj, da tvoje ljudstvo tako bedno gine in pogine,
o, reši narod ruski, prosimo te vroče!
Za očetov grehe, za stoletne krivde, tepeš zdaj, o Bog, hčere in sine.
Odpusti že, o Bog! Rusijo sveto čuvaj!
Spasitelj mira, spasi Rusfju!
PRVO DEJANJE
Preprosta ruska izba, leseno pohištvo: miza, okoli nje klopi ali stoli. Na desni vodi kratka lestvica na podstrešje — mišljeno je za kuliso — odtam visi nekoliko sena ali slame. —, Na mizi stoje ročke s kavo in skodelice, tudi steklenica. Zraven kos kruha. Stene brez okrasa, tu in tam visi stara suknja ali telovnik, tudi snopek suhih zelišč ali venec čebule.
1.	prizor:
Polski.
Polski, star mužik brez suknje, v srajei z zavihanimi rokavi in s čepico na glavi. Sedi pri miai in popravlja iz šibja spleteni koš. Vstane, sname s stene suknjo in jo obleče. Posluša nekaj časa oddaljeno petje —znane in turobne pesmi o Volgi, potresa z bridkostjo v obrazu z glavo in se zopet vaede k delu. Petje ne traja dolgo, ena ali dve kitici, zamrje v daljavi, in šele sedaj spregovori mužik resnobno, otožno.
POLSKI: Kako žalostna, kako bridko otožna je ta naša pesem, prav tako kot potrta duša tlačenega ljudstva ruskega. Uboga Rusija! Kako tarnaš in ječiš v blatu! Kako so te zasužnile pesti bolj-ševikov! In kako rablji iz Moskve teptajo muzika in mu stopajo za vrat! Sam Bog ve, kako me ta pesem gane .turobna je kot naša duša. (Pogleda na podstrešje.) Ali Sergjej še spi? (Vstane in stopi k lestvici ter zakliče polglasno tako, da položi dlani k ustom.) Sergjej! Sergjej! Ubogi Sergjej trdno spi v svojem skrivališču. Neustrašeni fant! Kot protirevolucijonar dela z drugimi vred za svobodo svoje domovine, pa se mora skrivati v hiši svojega očeta. (Slišati je hitre korake.) Korake slišim. — Kdo li pride? Moj Bog, kako vsak šum človeka takoj prestraši! (Pri oknu.) Rdeči gardist? (Boječe.) Kdo — kako — kaj hoče? Ah — hvala Bogu — Jermak je, prijatelj mojega sina Feodora. (Odpre vrata.)'
2.	prizor:
Polaki, Jermak.
Jermak, rdeči gardist, ima aiv plašč, pas z orožjem, je-kleno čelado z rdečo zvezdo; v njegovem vedenju in govorjenju se razodeva neka skrivnost in skrb. Bolske-mu poda roko.
JERMAK: Tako! Vendar sem vas našel očka Polski.
POLSKI (vprašujoče): No kaj — kaj je, Jermak? Kaj tako skrivnostno? Zgodilo — se je kaj zgodilo?
JERMAK (položi* čelado na mizo, si obriše pot s čela ter hodi nemirno sem in tja): Ce se je kaj zgodilo? Seveda, hudič je v Rusiji še vedno izpuščen in hodi svobodno okrog.
POLSKI: Vsedi se, Jermak. Kaj hočeš s tem reči? Govori. (Oba sedeta.)
JERMAK: Sem z drugimi vojaki v sosedstvu. Re-- kviriramo pri mužikih.
Stran 4.
DELAVSKA FRONTA
4. januar 1936.
—PEBB M CT
-7SXX:WKSm
Iver-Kolenc:. ___ -
Denar.
Sodobni roman.
Pryi del.
I.
— Prosim gospoda, česa želite? — je vprašal Konštantin, strežnik v kavarni »de la Paix«. Medtem je s servijeto brisal mizo.
Avenštin Muzard, blagajnik dnevnika »Pošta«, je pogledal po družbi, kakor da bi vsakega vprašal, potem pa je nekam samozavestno odvrnil:.
— Pet čaš piva!
Poleg Muzarda je stal Ivan Soleme; bil je za glavo večji od Muzarda. Soleme je bil reporter »Pošte«. Ta dan je bil zanj precej vroč. Ves dan je tekal po mestu zaradi nekega umora, ki je bil izvršen v Batingnolles. Bil je zelo utrujen in je komaj čakal, da bi se vsedel. Pograbil je prvi stol, ki mu je prišel pod roko in se je kar zvrnil nanj. Poleg njega se je vsedel Lucij Gerard, priljubljeni risar nedeljskih številk »Pošte« in njegova žena, ki ga je vedno spremljala. Muzard si je poiskal prostor poleg Ge-rardoVe žene. Peti član družbe je še stal, ker ni imel stola. Soleme je naglo vstal in mu ponudil svoj stol.
— Gospod Loche, izvolite se vsesti na moj stol!
— O, kar ostanite! — mu je odvrnil nagovorjeni. — Bom že dobil drug stol.
’ Muzard je pogledal tega človeka, ki mu je Gerard izkazoval tako pozornost. Ta mož je bil bankir in se je 'nedavno nastanil v ulici Vienne. Poznali so ga vsi sotrudniki »Pošte«. Njegov nastop je bil dostojanstven in hladen. Bil je visoke rasti in precej debel. Visoko čelo, prodirne, stroge oči, po modi
ostriženi lasje so mu dajali aristokratski izraz. Muzard mu ni izkazoval niti trohice naklonjenosti in ko mu je ta ponudil cigareto, jo je hladno odklonil.
— Hvala lepa, — je odkima' — kadim samo pipo in tudi to le s privoljenjem gospe Gerard.
Elegantna Odeta se je v znak privoljenja milostno nasmehnila in jc molče prikimala.
Muzard si je nato brižno začel polniti črešnjevo pipo . Ostali so molče opazovali njegovo delo.
Samo Odeta ga ni opazovala. Ona sc ni zmenila za družbo. Njen pogled je blodil po Togu Opere. Z zanimanjem je spremljala živahni rovež in jz oči si ji mogel brati, da bi. tudi ona rada bila v tem neprestanem vrvenju in bi drvela sreči nasproti.
Nenadoma se je ustavil hudournik vosov, avtomobilov, avtobusov, ki so jo vznemirjali. Dvignjena redarjeva roka jim je velela »stoj«. Pred kavarno se je ustavilo kakih dvajset lepih osebnih avtomobilov. Odeta je strmela vanje . Čez čas je stresla z glavo in vzdihnila:
— Oh, ko bi imela denar!------------
Ciprijan Loche je ves čas opazoval Odeto. Ko je slišal njen vzdih, se ji je zagonetno nasmehnil, kakor da bi hotel reči: Ali ste šele sedaj prišli do spoznanja, da je denar edina sila na svetu?
Odetin vzdih je moža razburil. Nervozno je za-bobnal po mizi, potem pa je dejal:
— Dokler mi bo Albert Blond, naš gospodar, plačeval dvajset frankov za risbo, ti ne bom mogel kupiti avtomobila. Boš morala pač potrpeti uboga moja Odeta!
Avguštin Muzard je junaško potegnil iz pipe. Odetin vzdih ga ni vznemirjal. Ivan Soleme pa se je nagnil k bankirju in ga je polglasno vprašal:
— Vaše Društvo Sudanske plovbe je torej čudežno podjetje?
— Naravno, moj dragi, naravno! — je samozavestno odvrnil Loche. — Kupiti bo treba nekaj
ladij, regulirati strugo reke, napraviti tu in tam kak kilometer kanala in čez eno leto bomo imeli sijajne dobičke.
Za hip je umolknil in nasršil obrvi. Potem pa je nekam skrivnostno in strogo nadaljeval:
— Sicer pa sem sklenil, da z vami mladiči ne bom govoril o teh stvareh, ker sem pred leti tudi jaz bil tridesetletnik in sem zaslužil mesečno tristo Crankov in vem, kako se človek vznemirja ob misli: »Če bi imel samo pet tisoč frankov in bi iih vložil v to podjetje, bi za tri leta imel petdeset tisoč frankov.«
Loche je govoril na videz skrivnostno, venda:: pa tako, da bi ga vsi slišali. In so ga res slišali.
— Ni vam treba imeti ozira. — sc je oglasil Muzard — vsaj zaradi mene ne, ker se vkljub mladim letom ne vznemirjam.
Bankir je ostal ravnodušen, ko da ni slišal opazke.
— Koliko znaša najmanjša vsota, ki se more vložiti v vaše podjetje? — je vprašala Odeta, ki ni ostala tako ravnodušna ko Muzard.
Loche ni odgovoril. Pač pa se je mož oglasil.
— Delnice so visoke. A je tudi nekaj znižanih delnic po stopetindvajset frankov.
— Stopetindvajset frankov! — je nekam žalostno ponovila žena. Dvignila je čašo in namočila ustnice v peno piva, kakor da bi hotela ta odgovor tu pokopati V pozabljenje.
Medtem je pridrdral do kavarne voz. Pred vhodom se je ustavil. Z voza je stopilo več oseb. Med njimi sta bila zakonca Nassal. Ko ju je Soleme zagledal, je opozoril družbo:
— Glejte! Nassalova prideta!
Medtem sta prispela do mize. Soleme je vstal ip ju pozdravil. Nato pa ju je predstavil bankirju:
— Moj prijatelj Abel Nassal, podšef v ministrstvu notranjih zadev in njegova gospa ...
(Dalje sledi.)'
7SS
~ , Važni Športni dogodki v novem letu.
V Stalni športni rubriki bomo svoje čttateljc redno obveščali o vseh važnih Športnih dogodkih doma. in po svetu. Novo leto nam bo tudi v športu prineslo mnogo novega.
V naslednjem podajamo najvažnejše športne dogodke in tekme v tekočem letu:
Maribor:
1. 28. januarja: Državno prvenstvo v smučarski kombinaciji.
2. Februarja: Državne prvenstvene tekme v težki atletiki.
3. 18. in 18. julija: Državno prvenstvene tekme v plavanju z izločilnimi tekmami za olimpijado.
4. Julija: Državne prvenstvene tekme v lahki atletiki.
Planica:
V drugi polovici februarja sc bodo na svetov-Jmi znani skakalnici, ki dopušča skoke do 100 m, vrSile mednarodne tekme v smuških skokih, Split:
V poletju se bodo. vršilQ velike mednarodne plavalne tekme,
Beograd:
V poletju prve mednarodne jadralne tekme na Donavi in Savi.
Zagreb:
Velike moto-dirke in mednarodne tekme v jadralnem letalstvu.
Po vsej Jugoslaviji ae bodo vršili tečaji, v katerih se bodo športniki, ki bodo na olimpijadi zastopali jugoslovanske barvo, pripravljali na težak boj z zastopniki 3koraj vseh narodov sveta. Garmisch-Partenkirclien, Nemčija.
V tem kraju, ki je našim smučarjem vsaj po imenu dobro znan, sc bo v mesecu februarju vršila smučarska olimpijada, kot nekak uvod v
splošno olimpijado, ki cc bo vršila meseca avgusta V Berlinu.
Ta olimpijada bo brez dvoma največja, kar Jih je svet videl, še nikoli ni bilo za olimpijado prijavljenih toliko narodov iz vsega sveta kakor tokrat. Nekaj posebnega bo ta olimpijada po uspehih, ki 3c nam od nje obetajo . O čemer športniki in športni učitelji pred leti niso niti 3aujali,- bo na letošnji olimpijadi postala živa resnica. Na olimpijadi v Berlinu 3e na programu tekme iz vseh panog telesne vzgoje, od tekov in 'skokov do orodne telovadbe. Narodi 3c na to olimpijado pripravljajo resno, kakor na vojno. Tekmovalci velikih narodov so že zbrani in pod strogim nadzor,-tvom svojih športnih učiteljev trenirajo za te velike mednarodne tekme.
MjrrfloH
Za delamrzneže — taborišče. V Avstriji so ustanovili celo vrsto taborišč za delamrzneže in klateže, ki so še pri moči. V taboriščih so zaposleni pri javnih delih, dobivajo pa poleg hrane in obleke še 1 šiling dnevno plačila. Tako taborišče se nahaja tudi blizu naše meje na Radiju.
Tako nastopa Nemčija proti Židom. Židovska rodbina Sivnson ima v Sulu znane tvornice orožja. Tvonuea je bila sedaj lastnikom odvzeta, vsa rodbina pa izgpa-na iz Nemčije, ker je izplačevala prenizke mezde delavcem, ni izpolnjevala higijen-skih predpisov in je delala prevelike dobitke. ....1-,;	..
MALA OZNANILA
Mali oglasi. Vraka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Celoletni naročniki-delavci. Ako morate iskati službo, vam damo enkratni brezplačni in-cerat, da lažje dobite službo.
Stanovska država. Gotovo ideal vsakega pravega prijatelja delavskega stanu. Da bomo poznali načrt stanovske države, prečkajmo knjigo, ki jo je spisal znani socijalni delavec g. dr. Aleksič. Knjiga stane v knjigarnah Din 12.—. Kdor pa jc naročnik »Delavske fronte«, dobi to knjigo za polovično ceno, to je za Din 6.—. Pisati pa mora na upravo >Delavr4te fronte« in poslati Din 6.—. Lahko tudi v znamkah in 1 Din za poštnino.
Socijalno vprašanje. Kdor hoče sodelovati pri rešenju aocijalnega vprašanja, mora biti o njem dobro poučen. Zato naj vsakdo kupi knjigo »So-cijalno vprašanje«, ki jo je spisal g. dr. Jeraj. Knjiga stane v knjigotržtvu Din 28.—. Da pa si jo lahko omislijo tudi naročniki »Delavske fronte, smo istim knjigo pripravljeni poskrbeti za Din 10.—. Naročiti jo. mora le potom našo uprave.
Izpovedi socijallsta. Illamo Camelli je bil so-
cijalist. V obliki lepe povesti pripoveduje, kaj jc to biti socijalist. Knjiga stane v knjigarnah Din 16.—. Naročniki '»Delavske fronte« jo dobijo preko naše uprave za polovično ceno.
Krvava zarja. V Mehiki je vzhajala krvava zarja. Krvava je bila nele za kat. Cerkov, ampak , tudi za delavstvo. Zahtevajte to knjigo v vsaki knjižnici! Ce morete, kupite jo za svojo knjižnico! be sta naročnik >Delavske fronte«, jo dobite za polovično ceno, to je namesto za Din 12.— samo za Din 6.—. Naročiti pa jo morate le potom riaše uprave za to, znižano ceno.
Najcenejša zabava. Delavec potrebuje zabave. Ne more si privoščiti kake drage zabave, zato naj si poišče kar najbolj poceni. Ta je gotovo knjiga, ki si jo izposodiš iz knjižnice. Zahte-
vajte v knjižnicah najbolj zanimive potopisno romane Karl Maya.
»Nedelja« — verski tednik, izhaja tedensko na 16 straneh in stanc mesečno samo dve žemlji to je 2.— Din. Gotovo je to najcenejši tednik v Sloveniji. Delavci, ki morajo ob nedeljah delati, imajo v tem ltetu vsaj malo nedelje. Tudi je pri »Nedelji« vsak celoleten naročnik zavarovan za slučaj smrtne nesreče za Din 1000.—. Zahtevajte 1 izvod na vpogled. Pišite na naslov: Uprava »Nedelje« Maribor, Koroška cesta 5.
TTTTTT7TmT
uril ivi ■•( lil ivvrrvii vrv ii •«_■£!•• m vivvvvilllin II
Delavska prodajalna
Edina knjigarna in prodajalna šolskih potrebščin na desnem bregu Drave v Mariboru se je preselila z novim letom
vliišo Fobojiiaslicgi zavoda
Delavci, kupujte v. tej prodajalni, navajajte svoje otroke, da kupujejo šolsko potrebščine tu, ker vi tako hočete!
Priporoča se vam:.
Prodajalna in knjigarna
Tiskarne sv. Cirila
Maribor, Kralja Petra irg 6
POLSKI: No, razumem. (Se bridko smeje.) Da, seveda, rekvirirati, to že razumem. (Popravlja koš.)
JERMAK: Kot prijatelj vaše družine sem se prizadeval, da bi bilo vam, očka, prizanešeno. Pa opomin ne škodi, zato sem skočil sem k vam. Sigurnost je sigurnost, Tudi Eorovič noče, da bi se pri vas rekviriralo.
POLSKI (trpko): Pri meni ni kaj rekvirirati. Ah, ta nesrečna beseda! Boljo bi bilo, če bi rekli: krasti, požigati, odirati!
JERMAK: Saj to res nič drugega ni.
POLSKI: Meni so že vse rekvirirali: krave, svinje, perutnino! O, če bi bila vse to moja rajna žena doživela! Hvala večnemu Bogu, da je že v grobu. (Si briše pot.) Potim se od jeze, kadar na to pomislim.
JERMAK (hodi zopet sem in tja): Očka, to še ni
* ‘ vse. Še hujše reči so. Niti poštene ženske nimajo miru, saj veste! Skrijte svojo hčerko Poljo ... Zato sem prišel.
POLSKI: Polja je na varnem. Na Češkoslovaškem je pri sorodnikih.
JERMAK: Dobro je tako. To me veseli, zlasti, ker tudi vladni komisar, ta podli pohotnež in babjek,
. ni daleč odtod. Kaj pa je z vašim sinom Serg-jejem?
POLSKI (v strahu): Čemu vprašuješ po njem? (Se skrivoma ozira na podstrešje.) Nemara kaj vedo?
JERMAK: Seveda, očka, dobro vedo, da je Sergjej tajni protirevolucijonar .In razventega vem, da ; se skriva na podstrešju.
PpLSKI (prestrašen skoči pokonci, izpusti koš): Jermak!
JERMAK: Le nikar se ne bojte, jaz ne izdam ničesar. Rajši bi se dal razsekati.
POLSKI (vzdigne koš): Ampak odkod — odkod to veš?
JERMAK: Da je Sergjej gori? Ino, saj ste sami izdali s svojim plahim pogledom.
POLSKI: Sergjej spi.
JERMAK: Potem ga pustimo mirno spati. In-zdaj še eno vprašanje, očka: Kaj dela moj dobri prijatelj Feodor ... tvoj sin?
POLSKI (v dvomih): Ko bi le vedel.
JERMAK: Meni lahko zaupate, Polski. O, kako zavidam Peodora, da je duhovnik. Kako je tudi mene vleklo v duhovništvo, sami veste. Žalibog, da nisem imel zato poklica... in postal sem rdeči gardist. O kako obžalujem, da sem storil ta korak.
POLSKI: Povem ti torej. Moj sin Feodor potuje kot mlad nepoznan duhovnik po deželi ter dela tajno za svojo" cerkev,
JERMAK: Bajno!
POLSKI: Vsekakor. A nevarnost mu grozi velika. Navadno potuje preoblečen v krošnjarja.
JERMAK:. In nihče ne ve tega?.
POLSKI: Žal! Koroča to ve. 3T;
JERMAK: To je tisti skrahirani mužik, ki je vedno pijan od vodke?
POLSKI: Da. Slučajno je prišel sem prav takrat, ko je bil Feodor tu. Prisegal je seveda in se rotil pri vseh svetnikih, da ne bo nič izdal. Toda to žganje, to žganje!
JERMAK (kaže na steklenico): Je morebiti v nji dobra vodka? Odkrito rečeno, ne branil bi se kapljice vodke, sem itak nekoliko nahlajen.
POLSKI (vzame, steklenico in da Jermaku povohati): Ne, Jermak, to je jesih. Pa le pojdi z menoj, imam še nekaj dobre vodke zase. Moral sem jo seveda skriti (smehljaje se), da mi je ne bi rekvirirali! (Oba odideta.)
S.	prizor ;
Kaja.
Kaja je pravi, raztrgan potepuh v raztrgani halji ali pla*. šču, rokavi razcefrani, noge ovite s cunjami. Dolgi, črni razkuštrani lasje, izza pasa mu moli suha skorja kruha. Vstopi poizvedujoče, ogleduško, vohuni okrog itd.
KAJA: To je bilo bajno, naravnost sijajno! To so vam bili nepozabni dnevi, tisti oktobrski dnevi v. Moskvi! Da, to je plamen revolucije! Od te dobe zaslužim več kot špijon nego prej kot pošten človek. Ta mužik Polski — drži baje s proti-revolucijonarji. (Vohuni okrog lestvice.) In njegov lastni sin — Sergjej se imenuje grdoba, če se ne motim — tudi ta je eden izmed njih, *. Po mojih mislih bi se moralo v tem-le gnezdu nekaj storiti. (Zagleda steklenico in je ves navdušen.) O jej, kaj pa je to? Vodka? (Se pači, ko odpira zamašek.) Vsa Rusija žlempa vodko, najmar Kaja dela izjemo? (Pije, se spakuje in kremži, pleše okrog, mahaje s steklenico.) Fuj, to je jesih! Jesih! Pravi pravcati jesih! Slab, »mize-rabel« jesih! O je, moj trebuh, moj trebuh, moj žaltavi, presneti trebuh! ^
/■:	9	•	4. prizori
Kaja, Koroča.
Koroča jc riromašen mužik, zanemarjene zunanjosti. Nosi prazno vrečo. Ob3tane med durmi, gleda notri in se	smeji.
KOROČA: Hahaha! Je že zopet tukaj	ta	lump!	He,
Kaja! Kaj pa plešeš tu?
KAJA (se drži za. trebuh): O, jesiha sem se nalokal, prav vsmizerabel« jesiha! (Trešči steklenico v kot.) Prokleta pijača! še kozel bi tega ne žlam-pal!
KOROČA (pristopi bliže, potegne steklenico vodke iz žepa): Hahaha! Mislil si, da je vodka, kaj-ne? Hohoho! Ti bedasti štor ki jež! Tu imaš, moje se napi j! Znamka Lenin!
.	■	■	(Dalje	sledi.)'
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Gole.c, novinar v Mariboru,. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).