Seja skupščine občine Kamnik Sprememba in dopolnitev urbanističnega programa za področje Duplica Poročilo o gibanju gospodarstva v kamniški občini, ki ga je obravnavala skupščina, kaže na veliko prizadevanje gospodarskih organizacij, da bi realizirale svoje gospodarske plane. Indeks proizvodnje v januarju in februarju kaže v povprečju 118,4 v primerjavi s tema mesecema 1. 1969, izvoz pa 93.4 v januarju, oziroma 123,8 v februarju. V industrijskih podjetjih je bilo 5,4 več zaposlenih kot v januarju in februarju lanskega leta, v obrti družbenega sckloi ja p.i eelo K "<> več kol lani v tem obdobju. Osebni dohodek je v industriji za cca 20 0/o večji kot v preteklem letu v prvih dveh mesecih, v obrtnih podjetjih pa je povečanje OD 25—30%. Ugodni so tudi poka-zovaloi produktivnosti v delovnih organizacijah. Skupščina je mnenja, da so gospodarske organizacije v kamniški občini začele letošnje leto z uspešnim startom in da bodo, če le ne bo kakšnih posebnih težav, uspešno izpolnile svoje proizvodne programe. Skupščina je sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Kamnik. S tem je razširila industrijsko cono na Duplici, s čimer bo omogočen nadaljnji razvoj kamniške industrije. Spremembo programa je izdelal ljubljanski urbani i> ni zavod. Novo industrijsko področje je določeno južno od Korenove ceste. Skupščina je sprejela tudi odlok o določitvi o povračilu stroškov za izgubljeni zaslužek in potne stroške sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Kamniku in odbornikom, članom svetov in komisij občinske skupščine. Po daljšj razpravi je skupščina dala soglasje k povišanju cenc mleka in belega kruha ter soglasje k cenam pogrebnih uslug. Višja cena mleka naj bi vplivala na višje odkupne »ene mleka od kmetijskih proizvajalcev. S lom naj bi se povečal interes za večjo proizvodnjo mleka. Med zadnjimi točkami dnevnega reda jo skupščina sprejela resolucijo o krvodajalstvu in predlogih za zboljšanje te akcije v kamniški občini. V resoluciji se ugotavlja, da je število krvodajalcev vsa leta pribli/no enako, poraba krvi pa je glede na povečanje šlovila nezgod in bolezni vodno večja. V bodoče naj bi bilo rodne krvodajalske akcije dvakrat letno in sicer maja in decembra, pripravi Pa jih organizacija RK. Delovnim organizacijam na območju občine Kamnik skupščina priporoča, da s samoupravnimi akti zagotove krvodajalcem plačane proste delov no dneve ob krvodajalskih akcijah. L. M. OBOA GLASILO SZDL ini OBČINE KAMNIK Ivi LETO IX. 1970 — St. 4 uJ MAJ — 50 8 din Slavnostna seja družbenopolitičnega zbora občine Kamnik ob Dnevu OF Podelitev priznanj OF V počastitev praznika Osvobodilne fronle, 25. obletnice osvoboditve in 100-letnice Leninovega rojstva, je bila v petek. 24. aprila, v veliki dvorani kina Dom v Kamniku slavnostna seja vseh občinskih družbenopolitičnih vodstev in občinske skupšči-ne. Seje so se udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL, krajevnih organizacij 7.K, krajevnih odborov ZZB NOV in krajevnih skup nosti. Na začetku slovesnosti je bila izvoljena petčlanska delegacija, kj je položila venec občinskih družbenopolitičnih vodstev pred spomenik Revolucije v Kamniku. Slavnostni govor je Imel predsednik občinske skupščine Vinko Gobec, ki je orisal razvoj narodnoosvobodilnega gibanja In osvobodilnega gibanja na Kamniškem in ki je še posebej poudaril nagel razvoj kamniške občine po osvoboditvi in smernice našega bodočega razvoja. Poseben del svojega govora je posvetil tudi 100 letnici Leninovega rojstva in vplivu Leninove misli na mednarodno delavsko gibanje. Predsednik občinske konference SZDL Božo Maličič je nato podelil srebrna priznanja osvobodilne fronte slovenskega, naroda šestim aktivnim družbenopolitičnim de- lavcem v občini. Občinska konferenca SZDL Kamnik je na podlagi žirije, v kateri so sodelovali predstavniki vseh občinskih vodstev družbeno političnih organizacij, sklenila podeliti srebrna priznanja OF za leto 1970 naslednjim tovarišlcam in tovarišem: ZDRAVKU HRIBOVSKU, predsedniku krajevre skupnosti Motnjk, za njegovo dol-doletno delo pri uveljavljanju krajevne samouprave in za njegova prizadevanja za družbeni In gospodarski razvoj občine Kamnik In v tem okviru krajevne skupnosti Motnik. MARI LUKANCEVI, pred stojnici podružnice komunal nega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana v Kamniku, za njeno dolgoletr.o družbenopolitično delo v občinski konferenci Zveze komunistov, v sekcijah Socialistične zveze, za njena pri za devanja kot poslanki v republiški skupščini in kot odbornici občinske skupščine. BOGICI MIHELICEVI, učiteljici na osnovni soli Frana Albrehta in predsednici Društva prijateljev mladine Kamnik, za njeno požrtvovalno delo z mladino v pionirski organizaciji na soli in v Zvezi prijateljev mladine v Kamniku. MILANU S K RABI, predsedniku krajevne organizacije SZDL Podgorje, za dolgoletno aktivno delo v vodstvu krajevne organizacije SZDL in krajevni skupnosti v Podgorju. FERDINANDU VODETU, kmetu iz Komende in poslancu socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine, za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti, v občinski in republiški skupščini, za njegova prizadevanja za hitrejši razvoj kmetijskega gospodarstva in še posebej za urejanje vprašanj zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja kmetov. DOMINIKU ŽAGARJU, predsedniku krajevne organizacije SZDL Moste, za dolgoletno prizadevno delo v vodstvih krajevnih organizacij SZDL Komende in Most in za njegovo uspešno delo v samoupravnih organih delovne organizacije Stol. Ob zaključku slavnostne seje so udeleženci poslali pozdravno pismo predsedniku republike Titu, v katerem je med drugim rečeno: V dneh, ko pregledujemo našo prehojeno pot v minulih 25. letih, ne moremo mimo ugotovitve, da smo kljub vsem težavam v tem obdobju v naši socialistični Jugoslaviji dosegli tak napredek kot redka druga država v svetu. Zavedamo se tudi, da smo bili tak razvoj sposobni doseči le z uveljavljanjem socialističnih družbenih odnosov ter z našo dosledno politiko aktivne miroljubne k »eksistence, ki je s tvojim prizadevanjem, tovariš Tito, prinesla Jugoslaviji velik ugled v očeh vsega naprednega sveta. Zveza borcev ni organizacija veteranov Priznanje OF Zdravku Hribovsko: Dolgoletnemu predsedniku krajevne skupnosti Molnik, ki se zaradi bolezni nI mogel udeležiti slovesnosti, sta v imenu občinske konference SZDL izro-i/ročila priznanje republiškega poslanca Svetelj In Dobnikar Marsikje se danes še vedno srečamo z mnenjem, da je organizacija Zveze borcev organizacija veteranov, ki se zaprta vase bori za uveliav 1 janje pravic svojih članov. Člani Zveze borcev občine Kamnik so na redni letni skunčini preteklo nedeljo taka stališča odločno zavrnili in poudarili, da mora organizacija Zveze borcev delovati kot politična organizacija, katere člani se z aktivnim delom v vseh ostalih družbe-D i >pol i l i č ni h orga n i zaci jah zavzemajo za reševanje vseh perečih družbenih proble- mov. Naglasili so tudi potrebo po večji aktivnosti članov krajevne organizacije ZZB NOV v mestu. Na skupščini so veliko razpravljali tudi o socialnem položaju borcev NOV in ugotovili, da je občinski odbor ZZB NOV x ustrezno razdelitvijo sredstev ozir. kreditov za gradnjo stanovanj precej pripomogel k hitrejšemu reševanju stanovanjskih problemov borcev. Poudarili so, da so bila ta sredstva razdeljena na podlagi objektivnih meril, soznam koristnikov (Nadalj. na 2. str.) S seje občinskega sindikalnega sveta Sindikati proti neutemeljenim podražitvam Plenum ObSS je na svoji seji razpravljal o nadaljnjem delu občinskega sindikalnega sveta in o programu, ki naj bi služil o-uiovnim organizacijam sindikata po delovnih organizacijah kot osnova za izdelavo njihovih samostojnih programov. V svojem delu se bodo ObSS in osnovne organizacije sindikata prizadevali realizirati predvsem tri bistvene naloge, ki izhajajo iz programa in za katere se bodo morali zavzemati vsi člani sindikata na vseh nivojih. Te naloge so: — ustvarjanje možnosti za stalno naraščanje materialnega in kulturnega standarda delovnega človeka; — razvijanje demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi; — utrjevanje socialne varnosti ljudi. Precej razprave je bilo posvečene gibanju cen in iivljen jskim stroškom. Plenum ObSS se pridružuje mnenju in stališčem Republiškega sveta sindikatov, da je nujno treba ustvariti pogoje za stabilizacijo trga in omejiti splošno naraščanje stroškov, predvsem pa cen o-snovnim življenjskim potrebščinam, ki se jim ne more odreči nihče, tudi tisti ne, ki imajo povprečne ali še nižje dohodke. Člani plenuma so bili mnenja, da podražitev belega kruha nikakor ne sme vplivati na oskrbo s črnim kruhom ter da so argumentacije za podraži- tev potrebne temeljitega preverjanja. Poudarjeno je bilo tudi stališče, da je potrebna večja pristojnost republike pri oblikovanju cen osnovnih življenjskih potrebščin, ker je sklepanje o teh cenah na občinskih skupščinah zgolj formalnost, kjer so tako odborniki kot družbenopolitične organizacije pritis-njene ob zid. Razvoj samoupravljanja, ekonomsko-tehnični napredek in potreba po čim večjem angažiranju delovnih ljudi v samoupravnih odnosih postavljajo v o-spredje problem znanja in izobrazbe. Zato si je ObSS zadal nalogo, da bo v letošnjem letu organiziral seminarje za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij, za novoizvoljene predsednike delavskih svetov kakor tudi za člane plenuma ObSS. Zaradi lažjega in enotnejšega reševanja problemov, ki se pojavljajo v delovnih organizacijah, bodo potrebni pogostejši skupni sestanki vseh predsednikov osnovnih organizacij sindikata, ki bodo obenem nudili možnost medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj. Za uresničevanje programa bo potrebno tesno povezovanje med ObSS in o-snovnimi organizacijami sindikata kakor tudi sodelovanje ObSS s skupščino občine in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. M. J. Zveza borcev ni organizacija veteranov (Nada! j. s 1. strani) tega posojila pa so objavili tudi v Kamniškem občanu. O delu organizacij Zveze borcev ter o življenju in problemih nekdanjih borcev je treoa več pisati ne samo v glasilu TV 15, pač pa tudi v ostalih sredstvih javnega obveščanja, še posebno pa v lokalnem glasilu Kamniški občan. Ko so razpravljali o zdravstvenem varstvu kmetov-bor-cev, ki ne morejo sami plačevati prispevka za zdravstveno zavarovanje, so pozitivno ocenili odločitev občinske skupščine, da letos prispeva v ta namen 2 milijona starih dinarjev. Menili so, da je treba nadaljevali z obnavljanjem pomembnih objektov iz narodnoosvobodilne vojne, pri čemer so imeli v mislih tudi rekonstrukcijo partizanske bolnice v Tuhinju. Borci se tudi niso strinjali i dejstvom, da se stavbe v ožjem jedru mesta Kamnika opremljajo z napisi v gotici, kljub strokovnemu pojasnilu arhitekta Slegla, ki smo ga objavili v zadnji številki našega glasila. Borci menijo, da laki napisi preveč spominjajo na dobo okupaci.je in da jih je treba zato odstraniti. Izvolili so tudi nov občinski odbor, k.i mu predseduje Stane Avpič. Prvomajski piknik v Kamniški Bistrici: Največ povpraševanja je bilo po obilnih porcijah ražnjičev in čevapčičev, ki so jih pekli mesarji kamniškega Mesa Pregled dela mladine v preteklem letu Preteklo nedeljo se je v Kamniku sestala Občinska konferenca Zveze mladine In obravnavala aktivnost organizacije v kamniški občini v preteklem letu. Na seji so Izvolili tudi novo 11-člansko predsedstvo občinske konference Zveze mladine s predsednikom Vojkom Poljan-škom na čelu. Med 22. aktivi Zveze mladine v kamniški občini, ki združujejo okoli 2.600 članov, je največje uspehe dosegel mladinski aktiv v Zg. Tuhinju, ki sodeluje pri vseh akcijah krajevne skupnosti in krajevne organizacije Socialistične zveze. Posebne uspehe pa dosega tudi na kulturno prosvetnem področju. Zelo aktivna je njihova dramska sekcija. Veliko pozornost posvečajo tudi izobraževanju mladih. Mladi so na seji konference ocenil) lansko delovno akcijo kamniške mladine pri gradnji stadiona v Mekinjah. V tej akciji, v katerj so sodelovali poleg dijakov iz gimnazije tudi mladinci iz delovnih organizacij in terenskih aktivov, je bilo opravljenih več kot 4.800 prostovoljnih delovnih ur. Člani konference so opozorili na neurejeno razmerje pri zaposlovanju vajencev. Ugotavljajo namreč, da precej vajencev zlasti pri zasebnikih opravlja razna druga dela, ki z ukom nimajo nobene zveze. Tudi nagrajevanje vajencev v delovnih organizacijah nj dovolj spodbudno. Ponekod vajenci v času, ko obiskujejo šolo, ne prejemajo redne mesečne nagrade. Mladi želijo, da bi te probleme s sodelovanjem samoupravnih organov čimpreje rešili. Zato so na seji konference postavili posebno komisijo, ki bo te pripombe In opozorila proučila In predlagala ustrezne ukrepe. Po mnenju članov konference se bodo morali mladinski aktivi v obdobju, ko so v teku priprave na volitve novih samoupravnih organov v delovnih kolektivih, potru- diti, da bi v te organe prišlo več mladih proizvajalcev. Seveda so se zavzeli tudi za to, da je treba tem mladincem v delavskih svetih pomagati pri njihovem uveljavljanju s strokovnim in družbeno ekonomskim izobraževanjem, ki ga je bilo do sedaj v posameznih kolektivih premalo. Razprave o republiških zakonih s področja zdravstva Sekcija za vprašanja zdravstva in socialnega varstva pri občinski konferenci SZDL je skupaj s svetom za zdravstva pri skupščini občine Kamnik obravnavala predloga republiških zakonov o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ugotovili so, da je bila večina pripomb, ki so jih dali v razpravi januarja letos zlasti glede zakona o zdravstvu, upoštevanih. Več pripomb In predlogov pa so imeli k osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznem obsegu zdravstvenega varstva. Menimo, da je treba bolje proučiti status zavarovanih oseb in enotno za vso republiko v zakonu opredeliti osnovne pravice družinskih članov zavarovanci-delavcev, ker bi različno opredeljevanje statusa družinskih članov zavarovancev v posameznih skupnostih zavarovanja povzročilo razlike pri uveljavljanju pravic iz. osnovnega zdravstvenega varstva. Nadalje so poudarili, da je treba določneje opredeliti status kmeta zavarovanca. Osnovni kriterij za to naj bi bilo preživljanje s kmetijsko dejavnostjo. V zakonu bi bilo treba rešili tudi vprašanje zdravstvenega zavarovanja ostarelih kmetov, ki zaradi nesposobnosti za delo ne zmorejo plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje in lako ostajajo brez zdravstvenega varstva. Udeležbo zavarovancev prt stroških zdravljenja In nabavi zdravil bi bilo treba diferencirati vsaj v tem smislu, da bi bili upokojenci z minimalnimi pokojninam) oproščeni soudeležbe pri stroških. Predlagali so tudi, naj bi v obvezni obseg zdravstvenega varstva vnesli tudi mišična In živčno mišična obolenja. Glede na to, da je mladina v tem pogledu te zajeta, zdravljenje ostalih starejših tovrstnih bolnikov ne bi pomenilo prevelike obremenitve sklada zdravstvenega zavarovanja. pete rt - 15. maja 1970 KAMNIŠKI OBČAN * 3. STRAN Otvoritev vodovoda na Okroglem Naselje Okroglo, ki šteje le tri hiše, je pred dnevi slavilo pomemben dogodek — otvorilev novega vodovoda. Le 12 ljudi živi na domačijah Pri Jevutu, Vorinu in Mar-tifflCU, ki te stiskajo pod Kamniškim vrhom nad dolino Bistričice. Težko so čakali dne, ko je v njihove hiše iz studenca, ležečega nad vasjo, pritekla voda. Vodovod so zgradili s pomočjo krajevne skupnosti in s prispevki ter sodelovanjem občanov. Otioritve, ki jc bila za domačine res pravi praznik, sta Sc udeležila poslanca Vinko Dobni kar im Franc Svetelj. Kljub temu, da žive visoko V hribih, imajo ti ljudje mnogo želja in načrtov za prihodnje. Predstavnikom obči- ne so pokazali nahajališče rdečega kamna, za katerega menijo, da bi bil primeren za uporabo pri gradnji cest. Vsekakor pa je njihova največja želja, da bi bilo njihovo nasesrje čimprej dostopno po kolikor tolilto spodobni cesti. Prebivalci Okroglega so sami pripravljeni veliiko prispevati. Vsaka hiša je pripravljena dati najmanj 10 kubi-kov lesa in čez 500 ur dela. Res jc težko sedaj, so pripovedovali, zlasti, če kdo zboli, saj ga morajo na rokah premesti v dolino. Prav tako pa jc tudi res, kot je na otvoritvi dejal predsednik krajevne skupnosti Kamniška Bistrica Franc Kregar, da jc tod skoro vsak večer trkal na okno partizan in da jc prav te dni poteklo 26 Cradnja vodovoda v Podgorju: Skoraj dva kilometra glavnega Voda bodo položili I Potrebno je več krvodajalcev Občinska skupščin/i je dne 14. aprilu obravnavala položaj krvodajalstva v naši občini in ugoto\>ila. da leta ni preveč i razveseljiv. Razvoj medicine, i porast nesreč, zlasti prometnih, in interesi narodne o-bratnhc terjajo vedno večje količine krvi. S sedanjim odvzemom krvi se krijejo le tekoče potrebe. Republiška skupščina je zato naročila vsem Pristojnim republiškim organom, da organizirajo krvodajalstvo tako, da bo zagotovljena radostna stalna in enakomerna količina krvi za tekoče potrebe in za postopno "stvarjanje zalog krvne plazme. V naši občim je dalo leta 19č>7 kri 628 občanov, leta 1968 in lani 688 občanov. Torej je lansko leto padel odstotek od 3,9 na 3.4 odstotka Rledc na število vidi prebi palcev v občini. Pri tem pa le treba upoštevati, da to olj-ni. Občinska skupščina je tata priporočila, da naj občinski odbor RK Kamnik pred vsako akcijo povabi na razgovor predstavnike delovnih in družbenih organizacij. Posebno skrb krvodajalstvu morajo posvetiti tudi sindikalne organizacije in odgovorni ljudje v delovnih organizacijah. Delovne organizacije naj sprejmejo samoupravni akt ali naj v svojim statutom določijo, da se delavcem, ki SC udeleže krvodajalske akcije, za dan udeležbe prizna nadomestilo osebnega dohodka. Občinska skupščina posebej apelira na vodilne ljudi v delovnih organizacijah, naj bodo za vzor ostalim članom kolektiva in naj sc krvodajalskih akcij udeležujejo v večjem številu kol iliislcj. let, odkar jc bila vas Okroglo do tal požgana. Povedati jc treba, da je GG Ljubljana obrat Kamnik žc sklenilo za gradnjo ceste na Okroglo prispevati I milijon starih dinarjev, občinska skupščina pa jc v svojem proračunu namenila pol milijona starih dinarjev. Nekaj sto tisoč pa bo prav gotovo primaknila tudi krajevna skupnost Kamniška Bistrica, ■j) Kot nam je povedal direktor kamniškega obrata GG img Ivan Smil, bo s temi sredstvi možno v letošnjem letu opraviti le zemeljska dela z buldožerjem, vendar smo prepričani, da bo s takim sodelovanjem občanov na Okroglem, kot so ga pokazali doslej, mogoče storiti še kaj Pogovori poslancev v kamniški občini V okviru programa sekcije republiških poslancev pri občinski konferenci SZDL v Kamniku imajo te dnj republiški poslanci kamniške občine v krajevnih skupnostih razgovore z volivci o trenutno najbolj aktualnih problemih, o katerih teče razprava v republiški skupščini. Tak razgovor bodo imeli prihodnjo nedeljo v špitaliču in Motniku v Tuhinjski dolini. Govorili bodo o problemih zdravstvenega zavarovanja kmetov, kot ga obravnava osnutek ustreznega republiškega zakona, o gradivu izvršnega sveta, ki obravnava javno razpravo o gozdovih, o izobraževanju kmetov in kmetijskih šolah in še o nekaterih drugih vprr/Sanjih. Krajevne organizacije Socialistične zveze, ki te razgovore organizirajo, menijo, da so taki razgovori poslancev z volivci izven rednih zborov volivcev še kako potrebni, ker na teh zborih vseh vprašanj, ki tarejo občane, zaradi ponavadi obsežnih dnevnih redov ni mogoče obravnavati. Zato nameravajo v prihodnje take razgovore s poslanci organizirati v posameznih krajevnih skupnostih najmanj vsaka dva meseca. V Podgorju gradijo vodovod Krajevna skupnost Podgorje se jc žc ob napisu samoprispevka odločila, da bo zbrana sredstva namenila za izgradnjo vodovoda. Medtem ko je spodnji del Podgorja dobil vodovod že v letu 1968 in sicer s priključkom na vodovodno omrežje Cerklje -Mengeš, pa je polovico vasi ostalo brez primerne oskrbe z vodo. Skupaj s krajevnim samoprispevkom in z dodatnimi prispevki občanov so zbrali 146 tisoč dinarjev, za kar jim bo komunalno pod« jetje položilo 1840 m glavnega vodovodnega omrežja, premera 100 mm. Vse priključke pa bodo zgradili občani sami ozir. plačali posebej. Dela so v polnem teku, ker s strojem za izkop jarkov, ki ga jc lani kupilo Komunalno podjetje, delo hitro napreduje in bo t nekaj dneh že položen glavni vod. Računajo, da bo do letošnjega občinskega praznika 27. julija tudi v preostalih tridesetih hišah v zgornjem Podgorju pritekla voda iz novega vodovoda. jiiiiiihi iiiiitii;:iiiitiiiiiiiiiii]iiiitiiiiiiii!iiiiii(iiiiiiiiMiin:iiiii:aiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiitiiiiiitiiiiiti«tiittiiiiiiiititiitf iiitiiiitiiiittKiii Program razvoja telesne kulture v občini Kamnik Občinska skupščina Kamnik je na zadnji seji na podlagi večmesečne razprave sprejela program razvoja telesne kul tate v občini do leta 1975 in nekatere smernice za razvoj telesne kulture v prihodnjih 10 letih. Srednjeročni program razvoja telesne kulture daje poudarek tako predšolski kot šolski mladini in delu društev na tem področju. Po tem programu bo treba urediti rfsjprej otroška igrišča na Zapričah, pri vrtcu Aniona Medveda, v Mekin-rijah in na Trškim polju. Program predvideva tudi ustanovitev posebnih komisij pri hišnih svetih, ki bodo skrbele za telesno aktivnost predšolskih otrok. Na področju šolske telesne vzgoje bo vsa skrb usmerjena na izgradnjo novih telovadnic. Že letos bosta zgrajeni novi telovadnici pri o-snovni šoli v Stranjah in v Komendi. Do leta 1975 bosta dobili telovadnici tudi osnovna šola Fran Albreht in podružnična šola na Duplici. Med ostalimi športnimi ob. jekli bodo znalncjša sredstva vložena v ureditev športnega stadiona v Mekinjah ia v izgradnjo novih garderobnih kabin na letnem kopališču r Občinska zveza za telesno kulturo bo v kratkem pripravila pravilnik o razdeljevanju finančnih sredstev to-lcsnovzgojnim društvom in organizacijam Pripravili bodo tudi prioritetno listo športnih panog, na podlagi katere naj bi v prihodnje delili sredstva, upoštevajoč pri tem množičnost in aktivnost posameznega društva om pa- Sanacijski program obrtnega podjetja Sloga Občinska skupščina je na zadnji soji potrdila sanacijski programi obnncga podje-tja Sloga. Podjetje je biilo pred uvedbo gospodarske reforme visoko akumulativno. V zadnjem času pa jc zaradi s-laibših plačilnih pogojev, daljših plačilnih rokov in prevzema del v drugih republikah, ker so močno porasli montažni si roški, zašlo v težave. Zaraidi nizkega ustvarjenega dohodka so večino srodslcv porabili za osebne dohodke, za poslovni sklad po jim od lela 1967 dalje ni ničesar oslalo. Poleg tega so morali lani odpisati skoraj 12 milijonov starih dinarjev starih terjatev Delovni kolektiv Sloge je zato ziičel rosno razmišljali o proizvodnji rentabitnejših izdelkov. V zadnjem času so se odlučili za izdelavo lahkih gradbenih elementov, ki jih bodo lahko serijsko izdelovali. Mod kupci vlada za Ija izdelek veliiko zanimanje. Občinska skupščina je iz rezervnega sklada odobrila obrtnemu pod jot ju Sloga do konca leta 18 milijonov starih dinarjev posojila. Delov- na organizacija pa je dol//:a sama poiskati še dodatni kredit v višini 50 milijonov starih dinarjev. Skupščina je, kolektivu I udi priporočila, naj naveže tesnejše proizvodno sodelovanje z industrijo pohištva Stol, z gradbunim podjetjem Graditelj Ln obrtnim montažnim podjetjem Alprem. Skupščina bo vsake tri mesece spremi)jata gospodarske rezultate Ln delitev dohodka Zalo zahteva, da podjetje zmanjša režfjo v korist proizvodnega deta m da se kadrovsko okrepijo strokovne službe. Spomenik Rudolfu Maistru v Kamniku Kamniški rojak pesnik in general RudolI Maister-Vojanov ima neprecenljive zasluge, da je ozemlje štajerskega Podravja z Mariborom in Ptujem, Ljutomerom, Ormožem, Središčem, Gornjo Radgono, Slovenskimi goricami, Dravskim poljem in Pohorjem po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. Zgodovinsko je dokazano, da nam brez vojaškega zavarovanja severne meje po Maistrovih borcih ta meja ne bi bila nikdar priznana. Ko smo pred dvema letoma praznovali 50 letnico bojev za našo severno mejo, je tudi v njegovem rojstnem kraju v Kamniku vzniknila misel, da se moramo temu velikemu možu našega naroda primerno oddolžiti. Kot kaže, bo ta zamisel uresničena letos. Občinska skupščina je postavila odbor za postavitev spomenika. V odboru sc tudi nekdanji Maistrovi borci, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Kamnika. Ker bo imelo odkritje spomenika generalu Maistru vseslovenski značaj, s čimer soglaša tudi odbor /a proslave 25 letnice osvoboditve pri Republiški konferenci SZDL, se je pripravljalni odbor, k| ga vodi dr. Maks Pahor iz Maribora, obrnil na vse občinske skupščine, delovne organizacije in družbene organizacije ter občane v Sloveniji, naj s skupno akcijo podprejo prizadevanja za postavitev spomenika generalu in pesniku Maistru v njegovem rojstnem kraju. Za pokroviteljstvo slovesne prireditve ob odkritju spomenika, ki bo meseca oktobra letos, je pripravljalni odbor zaprosil tovariša Sergeja Kraigherja, predsednika republiške skupščine. Akademski kipar Anton Sigulin je že izdelal osnutek spomenika, ki je razstavljen v avli skupščine občine Kamnik. Spomenik bo predstavljal generala Maistra v nenaravni velikosti in bo skupno s podstavkom visok preko tri metre. Posebna komisija strokovnjakov je tudi že določila mesto, kjer bo spomenik stal, in sicer na ploščadi pred Prehrano v Kamniku. Spomenik generalu Maistru: Osnutek, delo akad. kiparja Sigulina, si lahko ogledate v avli občinske skupščine Razstava o svetu viharni kov V petek 15. maja ob 18. uii bodo v dvorani nad Kavarno odmrli zanimivo razstavo z motiviko Velike planine. Arhitekt in slikar Boris Kobe s Ljubljane bo razstaivljal okoli 40 grafik pod naslovom Svet viharnikov. Razstava spada v okvir prireditev v imesccu mladosti, njen pokrovitelj pa je predsednik skupščine Vinko Gobec. Noč v plamenih je na odru dupliške Svobode doživela polno priznanje občinstva Noč v plamenih na Duplici Pred praznikom Osvobodilne fronte in v počastitev 25-!etnice osvoboditve je dramska sekcija DPD Svoboda na Duplici uprizorila partizansko dramo Franca Stc-gnarja Noč v plamenih. Dra- mo, v kateri nastopa 25 igralcev, je reži i al Mirko Lavrič iz Mengša. čeprav so bili razen treh, štirih starejših igralcev vsi ostali mlajši in prvič na odrskih deskah, je treba prizna- Nagrajene najboljše pismene naloge o deželi in ljudstvu Nizozemske V okviru medsebojnega sodelovanja prijateljskih mest Kamnika In Gen-dringena na Nizozemskem je lani preživelo svoje počitnice v Gendringenu 40 naših mladincev in mladink. Mladina Gendringe-na pa je v istem času letovala v Kamniku. Na pobudo predsednikov obeh občin so naši dijaki opisali svoje srečanje z deželo in ljudstvom Nizozemske v posebnih pismenih nalogah. Prav tako so svoja doživetja v naši deželi opisali dijaki iz Gendringena. Posebna komisija Je ocenila naloge naših dijakov in med njimi izbrala tri, za katere men!, da so najbolje predstavile srečanje naše mladine z Nizozemsko in njenimi ljudmi. Te naloge so napisali naslednji dijaki kamniške gimnazije: Mojca ZALOŽNIK, dijakinja 1. a razreda, Marija PODOBNIK, dijakinja L b razreda, in Srečo PODBEVSEK, dijak 4. b razreda. Tem dijakom je na slavnostni seji družbenopolitičnega zbora podelil knjižne nagrade, ki sta jih prispevala Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik in nizozemski konzulat, častni nizozemski konzul v Ljubljani Vinko Bertoncelj. Šahovski krožek mlajših pionirjev na šoli Frana Albrehta ti, da so v študij svojih vlog vložili veliko tiuda in prizadevanj in da se jim je z uspelim nastopom ta trud tudi, bogato obrestoval. V glavnih vlogah so nastopil i Albin (Cladinik, Franc Pe-stotniik, Marija Javornik, Lojze Stros in Janez Hafner. Zelo dobro pa sta odigrala tudi Olga Stros in Bine Klad-niik. Igralci dupliške Svobode so dobili posebno priznanje tudi s tem, da se je njihovo premiere udeležil avtor drame Franc Stegmar. Avtor jo uvodoma povedal nekaj be-K3d o zgodovinskih dogodkih, ki so bili podlaga za njegovo delo. Noč v plamenih se namreč dogaja med narodnoosvobodilno borbo v okolici Kamnika, Kolovca in Radomelj. Z omenjeno uprizoritvijo so Duplica ni gostovali tudi v l.i'/.ah, v Tuhinju, v Radomljah in v Komendi. Delovni mladinci v Spitaliču Mladinski aktiv v ŠpitaličU spada med najbolj aktivne V naši občini. Mladi sodelujejo pri vseh akcijah v krajevni skupnosti, pripravljajo pro-slaivc, kulturne nastupe itd. Ker ni drugih zabav, so se j mladi zavzeli ter kupili gramofon in nekaj plošč in tako se sedaj ob nedeljah večkrat srečajo na mladinskem plesu v Zadružnem domu, Ker je dosedanji predsednik aktiva Janko Učakar odšel služit vojaški rok je njegovo dolžnost prevzel Franc I.iipovšck i/ .lasi l obe! j , po poklicu je avtomehanik. Zlasti prizadevne v tem aktivu so nekatere mladinke kot Marija KI men. Dragica Tompl.ik, Marica Novis-k, Dragica i" Martjjg Lipovšek in druge. PETEK - 15. MAJA 1970 ____'------- ■ KAMNIŠKI OBČAN * S. STR A M Ali jih poznamo Jakob Frančišek Zupan (1734 — 1810) Na televizijski oddaji smo 28. aprila v ciklusu »400 let slovenske glasbe« slišali edino ohranjeno skladbo kamniškega skladatelja Jakoba Frančiška Zupana. To je »Te Deum«, ki ga hranijo v ljubljanski stolnici. Zupan jc Zlo /il mnogo cerkvenih in posvetnih skladb, pa tudi glasbo k prvi slovenski operi »Belin«. Kdo je bil Jakob Frančišek Zupan? Rodil se jc 27. julija 1734 na Zg. Štajerskem v okraju VVildon, verjetno kot sin slovenskega viničarja. V Kamnik je leta 1758 prišel kot učitelj, organist in glasbenik s trebuhom za kruhom. Oženil se ie s hčerko kamniškega meščana Gotzla, po katerem je hčerka Jožefa podedovala sedanjo hišo št. 34 v Kidričevi ulici. Komendski mecen Peter Pavel Glavar je i/.va-bil Zupana v Komendo, kjer mu je nudil boljše dohodke. Zupan je v Komendi vodil šolo in glasbeno vzgojo mladega naraščaja pa tudi starejših ljudi. Glavar je skrbel za ubrano cerkveno petje in slovesne maše, ki so jih spremljali godci. Zupan je oskrbel glasbeno spremljavo in skladal cerkvene in posvetne pesmi ter vodil godbo. Se po njegovem odhodu v Kamnik so več desetletij delova- ( le godbo v Zejah, na Mlaki in Mostah. Kamničani so si prizadevali, da bi odličnega šolnika in glasbenika dobili zopet nazaj, zato so zboljšali organi-stove dohodke in mu dali naslov pevovodje (regens chori). Leta 1862 se je Zupan vrnil v Kamnik in jc poslej tu deloval 48 let. Imel je svojo zasebno šolo, nekak internat. Na domu je poučeval učence v osnovnih predmetih, pa tudi v glasbi. Oblast |e prepovedala njegovo »zakotno šolo« zato je napravil izpit /a učitelja in poslej poučeval na de kliški šoli. V dokumentih ga imenujejo »zaslužni učitelj«. Ko je leta 1780 izšlo v Pohli-novih »Pisanicah« besedilo za opero Belin, prvo slovensko opero, je Zupan zložil glasbo. Še danes ne vemo, ali so to opero kje predvajali. Gotovo pa so izvajali kak del v Kamniku, da je Cupan kontroliral svoje delo. Po predvajanem »Te Deum« na televiziji lahko sklepamo o njegovem talentu in veščini. Oslabel in onemogel je v starosti 77 let ......I v Kamniku H. .U'! da 1810 v hiši ■ I. 20 v sedanji Kidričevi ulici, medtem ko je sin An dre] ostal na rodnem domu. Dosedanja prizadevanja, da bi našli kake note Zupanovih cerkvenih ali posvetnih skladb, so ostale tako v Kamniku kot v Komendi brez haška. Trgovec Andrej Mejač v Komendi se jc spomnil, da so za njegove mlrrHst; princ-sli v kota komendske cerkve celo skladovnico zamaši enih not, v katere so v trgovini zvijali milo. Morda so na ta ali podoben način propadle tudi druge skladbe. Včasih ljudje pri pospravljanju na podstrešjih ali pa pri prezl davanju hiš najdejo kake stare predmete, zapise ali knjige, ki jih potem zavržejo in ne pomislijo, da bi morda prav prišle zgodovinarju in raziskovalcu naše kulturne ali gospodarske preteklosti. Predmeti, kj jih je stari oče skrbno shranil, vnukom niso več zanimivi in so jim običajno v napoto, da jih zavržejo ali sežgejo. Morda bi se k ie tudi še našle kakšne note i/ starih časov, ki jih je ded — glasbenik doma spravil. Za območje kamniške in domžalske občine imamo v Kamniku muzej in gimnazijo kol najvišji prosvetni zavod. Naj bi take predmete ali dokumente ki so doma v napoto, najditelji izročili eni od obeh ustanov. Morda bodo s tem rešili kak važen dokument iz naše preteklosti. Spominjam se, da mc je pred leti na avtobusni postaji v Mengšu ali Domžalah neka prijazna ženska vprašala, če bi me zanimala na brezovo lubje pisana pesem, ki jo ie poslal i/. Amerike pred 100 leti Kamničan Franc Pire. Sprevodnik me je ie potiskal v avtobus in komaj sem še Utegnil leei. naj pesem pošlje v gimnazijo. Nisem imel niti toliko časa, da bi se prepričal, kdo je lastnica tega redkega dokumenta našega znamenitega sadjarja in civiliza-torja na ameriški celini. Za kamniški muzej, ki zbira gradivo o Pircu, bi bil to edinstven in zanimiv prispevek. Pesmi pa nisem dobil in žal tudi nikoli nisem zvedel, kje naj jo iščem. Morda jo še hranijo doma in bo propadla, če ne pride na pravo mesto. I. Z. Kulturna skupnost in knjižnica Pripravlja se osnutek za temeljno kulturno skupnost, ki bo združevala vsa kulturna društva in zavode v kamniški občini. Delavska univerza, knjižnica, kulturno-prosvetna društva, muzej in morda Za\od za estetsko vzgojo ne bodo več prejemali dotacij ozir. pogodbenih finančnih sredstev za svoje delovanje neposredno od občinske skupščine, marveč od snujočega se samoupravnega organa. Brez-dvomno je to korak naprej v družbenopolitičnem pomenu. V sklad kulturne skupnosti bi se zbirala po določenem ključu finančna sredstva iz osebnih prejemkov občanov in delovnih organizacij, Sklad bi se torej večal z rastjo priliva, zainteresirani zavodi pa bodo prejemali po predložitvi delovnih načrtov sporazumno letno vsoto. Načrt jc torej sprejemljiv in izvedljiv, akoravno se postavljajo ob rob nekatera vprašanja. Kako priti do sredstev bodočega sklada, bodo pomagale izkušnje, ki so si jih pridobila šolska vodstva pri TIS-u. Seveda ni brez pomena višina sredstev in sorazmerje dodeljevanja posameznim koi isl m kom. Za objektivno in pravično porazdelitev sredstev in od tega odvisen, zdrav kulturni 'razmah je odločilno, kdo določi % sredstev v sklad in kakšni so kriteriji podeljevanja. Delovni načrti organizacij kot osnova teh kriterijev kažejo na tekoče potrebe, toda za razsodno usklajevane zahteve kulturnih ustanov je potrebno utrditi tudii občinsko kulturno politiko. Morebitni sedemletni (pel letni) delovni program kulturnih organizacij občine mo- V pionirskem oddelku kamniške knjižnice ra biti sad razumnih zahtev izvajalcev ter naprednih te ženj snovatelja, torej občinske skupščine. Upoštevati bo treba dosedanje opravljeno delo, položaj in dejansko stanje kulturnih organizacij, skratka startne osnove pred pričetkom dela TKS. Doslej so se prednostno reševali problemi prosvetnih zavodov, odslej bo treba enačiti tudi kulturne, skratka, izpeljati je treba enakopravnost vseh kulturnih institucij v njihovih objektivnih in subjektivnih zahtevah. Objektivne zahteve so predvsem izenačeni materialni pogoji, tako finančni kakor osnovni, subjektivni pa personalne potrebe z ustreznim stimulativnim nagrajevanjem. Knjižnica je pokazala v poslednjih letih skokovit napredek, vendar višine še ni dosegla. Delovni načrt je preprost: doseči število knjig enako številu prebivalstva občine, kar je edini opravičljiv pogoj za obstoj in uspešno delovanje, ter vzpostaviti mrežo izposojevališč in treh krajevnih knjižnic. V zadnjih petih letih smo uspeli knjižnico sodobno opremiti, jo urediti ter pre-seMti pod lastni krov, v številu knjižnih primerkov pa smo zastali na polovici poti. Bodimo odkriti, knjižnica prejme v obliki dotacij dve tretjini sredstev za osnovne potrebe, ostalo tretjino pa izpolni z lastnimi sredstvi in nabiralnimi akcijami. Od tega in pa od izposojnine zavisi, v koliko se more nakup knjig povečati in v koliko dvigniti osebni prejemki. Nakup knjig je v zadnjih letih nestalen in se giblje od enega do treh izvodov leposlovnih novitet in enega strokovnega. Nabava torej niha, je pa vedno na kritični meji. Z letnim nakupom 600-1100 izvodov bomo v sedmih ali štirinajstih letih dosegli zastavljeni cilj, eno knjigo na enega občana. Ob tem poenostavljenem prikazovanju stanja so ostali ob strani činitelji, kakor dopolnitev matičnega fonda zaradi iztrošenosti, fonda krajevnih knjižnic, študijskih knjig, opremljenost novih prostorov itd. Nadaljevanje takega _ stanja bi prineslo težko popravljivo kulturno škodo. Kakšni so izgledi za letošnje leto? Dotacije so sc povečale za 17 %, vendar so nižje od začrtanih izdatkov. S temi dotacijami bo nakup podoban tistemu iz sušnih let, torej po en izvod novitet. Upoštevala pa se bo zahteva sveta za popravek osebnih prejemkov, ki naj bodo na ravni prosvetnih delavcev. Vse kaže nadalje, da se bo treba odpovedati opremi • dveh prostorov, ki so knjižnici zagotovljeni po odselit-vi stranke, s tem pa možnosti občasnih razstav, kulturnih večerov ih ločene upravne sobe. Knjižnica bo kot glavna dejavnost ostala izposoja knjig, nezadovoljstvo bralcev zaradi pomanjkanja novitet, vaška izposoja pa se bo zadovoljevala s knjigami starega matičnega fonda. V takem stanju bo knjižnici dobrodošel lanskoletni višek v višini 460.000 S din, ki ga je dobila z zakasnelimi obveznostmi in z denarnimi prispevki. Občinska skupščina je vedno prisluhnila potrebami LKK, vendar je treba nekako v preteklosti pozabljeni ustanovi, posvetiti še več pozornosti, da se dohiti zamujeno in — ostale. Z. S. Zopet »Gau-deamus... « v gimnaziji Letos je na kamniški gimnaziji v obeh četrtih razredih 43 dijakov. Pouk bodo zaključili 26. maja in se poslovili od šolskih prostorov s tradicio-nalno slovesnostjo. Svojim naslednikom tretješolcem bodo izročili simbolični ključ, ki jim bo kazal pot v četrti razred. Slovesnost bo ob 11. uri pred vhodom v gimnazijsko poslopje. Cetrlošolci bodo že osemnajstič zapeli tisto že stoletja staro latinsko pesem »Gaudeamus«, ki po naše pove: Veselimo se torej, dokler smo še mladi. Po prijetni mladosti, po nadležni starosti nas bo pokrila zemlja. — Naj živi gimnazija, naj živijo profestorji! Naj živi vsakteri od nas, naj živijo vsi naši člani, naj bodo vedno v cvetju! Letos pa bodo prvič tema znanima dvema kiticama stare študentske pesmi dodali še tretjo: Vivat et res publica et qui illam regit. Vivat nostra civitas, Maecenatum caritas quae nos hic protegit. To se pravi: Naj živi država in tisti, ki jo vodi! Naj živi nam občina, velikodušnost podpornikov, ki nam omogočajo studiranje! Torej s hvaležnostjo in zahvalo vsem, kj so pomagali novemu rodu maturantov, da so dokončali svoje študije na gimnaziji in krenili v življenje, bodisi naprej na visoke šole ali pa v službo. Maturantski ples bodo dijaki organizirali 30. t. m. zvečer v vseh prostorih Doma v Kamniku. (-) RAZPORED FLUOROGRAFIRANJA — SLIKANJA PLJUČ PREBIVALCEV OBČINE KAMNIK V času od 25. maja do 3. junija letos bo v naši občini množično slikanje pljuč vseh prebivalcev. O tem smo obsežneje ie poročali v prejšnji številki Kamniškega občana. Floorografirani bodo vsi občani, ki so rojeni do I, januarja 1946. Vsak občan bo prejel še posebno vabilo. Danes objavljamo razpored fluorgrafira-nja v posameznih krajih: 25. maja Kamnik (kino Dom). Breg pri Komendi (pri Sedlarju), Komenda (kulturni dom). 26. maja Kamnik (kino Dom), Komenda (kulturui dom), Moste (šola). 27. maja Kamnik (kino Dom), Križ (gasilski dom), Stranje (šola). > 28. maja Kamnik (zdravstveni dom), Stranje (šola). Črna (rudnik) Smrečic (pri Logarju). 29. maja Kamnik (zdravstveni dom). Srednja vas (zadružni dom), Loke (šola). 30. maja Kamnik (zdravstveni dom), Buč (pri Kališniku), Šmartno (zadružni dom), La/c (krajevni urad). L junija Kamnik (zdravstveni dom), Šmarca (kulturni dom), Tuhinj (prj Kavsarju), Spitalič (šola), Molnik (krajevni urad). 2. junija Volčji potok (Arboretum), Duplica (tovarna Stol), Nev-lje (šola), Tunjice (pri Jamovcu). 3. junija Duplica (tovarna Stol), Podgorje (kulturni dom), Kre-garjevo (pri pošti), Kamnik (zdravstveni dom). Fluorografiranje bo v popoldanskem času od 12. ure dalje. Vabimo vse občane, da se točno drže na vabilu označenega časa. Ni bil prvi april — ali nekaj o naših bifejih V kamniški delikatesi, kjer kuhajo priznano dobro kavo, se je 1. aprila pojavil napis: Kava s smetano 1 din, črna kava 80 par. To je. pomenilo podražitev za 10 par. Obiskovalci so bili prepričani, da gre za prvoaprilsko šalo, toda najavljena cena je ostala. V ne tako dolgem času je to te tretji pomik cene navzgor. V Lectarjevem hramu so te cene v veljavi ie en mesec, v Kidričevi ulici, kjer so odprli v prostorih bivše kriievni-ške mesnice novo delikatesno trgovino Desert, pa od vsega začetka. Stare cene kave 4ma-jo le še v Bacchus baru in v bifeju na Zapričah. Zdaj imamo v Kamniku samo ob glavni ulici od Grabna do Zapric 8 točilnic Z ekspresnim aparatom za kuluinjc črne kave, seveda pa v vseh točiIni izbiro umetnih in cehi prirodnih alkoholnih pijač. Za tako majhen kraj je to seveda več kot dovolj. Vendar pa so vsaj trije državljani pripravljeni urediti še tri take točilnice s kuhalnikom za ekspresno kavo in z zajetno zalogo alkoholov domačega in tujega izvora v lepih steklenicah z visokimi, višjimi in najvišjimi cenami. Nazaduje se bo še kdo omislil tako točilnico v skalnem rovu pod Malim gradom, v muzejskih arkadah na Zapričah ali pa morda celo v prostorih Odpadal Dva državljana se ie zanimata, kje bi bil v strogem središču mesta primeren prostor za čevapčičar-no, ki bi prijetno zadišavila mesto. Po sedanji praksi sodeč, bodo podjetni dria\>lja-ni lahko uresničili svoje namere. Podoba je namreč, da je naša občina le preveč dovzetna za mile glasove o zdravi konkurenti; ki pa sc nazadnje izkaže, da ob enakih cenah in istih steklenic alt Z enako vsebino sploh ni nobena konkurenca, še manj pa zdrava. Za zračenje ali ventilacijo je ponekod slabo poskrbljeno, za marsikaterimi pontankljivosimi pa ne hi bilo treba stikali, saj so na dlani. Res pa je tudi, da vsaka nova točilnica odvzame prejšnjim nekaj stalnih gostov, novi pa se ne rekruli-rajo tako hitro, kakor raste mreža točilnic. Kdaj bo tu občina napravila zapik in ali ga bo sploh napravila, pa seveda zavisi od njenega zdravega pojmovanja o krajevni potrebi in »zdravi« konkurenci. Tudi glede slaščičarn bi želeli malo zdravega razmišljanja. Ali je oh štirih slaščičarskih obratih potreben še peti in to ločno na slu t šču obeh šoUkih poslopij, še nismo prclelilali. Ali bodo v tettt lokalu ločili tuili alkoholne pijače? Kdo na to misli! Da bi knjigarno in prodajalno šolskih potrebščin namestili v taki bliiini šole, tega seveda nihče ne bi planiral. Sprejem Titove ista fe te Kot vsako leto v mesecu mladosti, je tudi letos kamniška mladina skupaj z drugimi občani sprejela zvezno štafeto mladosti, ki Je ponesla pozdrave tovarišu Titu za njegov 78 rojstni dan,. Kam hiški mladinci so jo sprejeli na Črnivcu od sovrstnikov mozirske občine, v Kamniku pa so ac ji pridružile še štiri lokalne: z Velike planine, iz Palovč, iz bolnice v Komendi in iz Motnika. V kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor osnovne šole Toma Brejca, harmonikar-ski orkester Glasbene šole in Mengeška godba. iMiiiiiiiMiimHMUiiHitiimmutHiiimiiminmiiim iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiin Dežela In ljudstvo Holandije Letos sem preživela zelo lepe počitnice; štirinajst dni sem bila v Holandiji, deželi cvetja in mlinov na veter. Kamnik in holandsko mestece Gcndringen sta že leta 1965 navezala prijateljske stike. Dogovorili so se, da bosta pobrateni mesti izmenjali med sabo po štirideset mladih ljudi za štirinajstdnevne počitnice. Bila sem zelo vesela, ko sem izvedeja, da sem tudi jaz med izbranimi mladinci. Kljub veselemu pričakovanju me je skrbelo, kako se bom vživela v čisto nov svet, a takoj ob prihodu sem spoznala, da so bile moje skrbi odveč. Po dveh dneh vožnje (prespali smo v nemškem mestu Erlangjriu) smo prispeli v Gendrin-gert oziroma Ulit. Kljub naporni vožnji nismo bili preveč utrujeni. Zbrali smo sc v velik; dvorani, kjer sta nam otroški zbor in moški oktet, ki je že gostoval v Kamniku in s tem vrnil obisk kamniški »Liri«, zapela nekaj holandskih in slovenskih narodnih pesmi. Presenečeni smo bili, kako lepo so zapeli slovenske pesmi; najbolj je vžgala »Žabja svatba«. Po pozdravnih nagovorih so nas razdelili med d.-