i'holetarec je DELAVSKI list za MISLEČE C it atelje PROLETAREC Glasile Jugoslovanske Socialislfone Zveze in l*rosvrlii« ülalirc official organ of j. s. f. and its educational bureau _ NO. 1776. » "■■■ ••»"• »• »»>• «"•■•> «»« « un» >«. «*.«.«••« um « MM ». U'l CHICAGO. ILL.. 24. SEPTEMBRA (Eeptember 24), 1941.;'ubli«hell Wr.kly «t 2301 S. Lawndale Ave. ••• LETO—VOL. XXXVI. Vrste nasprotnikov naše zunanje politike se krhajo in drobijo JAVNO MNENJE SE NAGIBA K PREDSEDNIKU. VETERANSKE KONVENCIJE PODPRLE NJEGOVO POLITIKO. — PREPRIČANJE 0 NEMŠKEM PORAZU NARAŠČA Ze dolgo časa je šlo v naši politiki za vprašanje, ali se bo iKiše ljudstvo zavzelo za zunanjo politiko predsednika Roo-sevelta, ali pa bo sledilo tako zvanim "izolacionistom", ki si prizadevajo uničiti predsednikova prizadevanja v njegovi zunanji politiki. Kili so že časi. ko bi se lahko mislilo, da bodo narod, ki je že tretjič izvolil Roo«evelta za zveznega pred ednika, potegnili njegovi nasprotniki za sabo. Toda vrste njihnih pristašev so se začele naposled krhati in drobiti. Predsednikovi sovražniki so čimdalje manj široko-ustni. Narod se bolj in bolj n** Hiba k deželnemu poglavarju in nekaj zelo znrmenitih pa vplivnih politikov je izpreme-HHr> svoje mnenje, ker je čimdalje bolj razvidno, da bije Nemčija boj brez upa zmage, štiri velike veteranske konvencije jk> odločno in krepko podprle zunanjo politiko zvez-ne administracije. Capper jeva izjava Republikanski zvezni senator Arthur Capper iz Kansasa je močno začutil veter, ki piha tam od njegove države — morda močneje kakor vsi drugi člani zveznega senata, pa je zadnji teden >podal po radiu izjavo, ki je zelo značilna. V njej je sicer ponovno poudaril, da nasprotuje od prem ni vojaški sili, doktler se kongres ne izreče za to, in da bo še nadalje podpiral obrambni program. K temu je pa dodal še tole: "Združene države morajo o-stati svoboden, neodvisen in mogočen narod za vsako ceno. Ker je predsednik prešel k dejanju (mornarici je ukazal streljati), ga mora v tem podpirati kongres in ljudstvo Ze-dinjenih držav. Nobene druge poti nimamo v tem ozira." Gillette in Dewey podpirata Rooeevelta Demokratski senator Guy M. Gillette je govoril za drugo, domnevno tudi izolacionistično državo, in sicer za Iowo, kjer se je Lindbergh še pred nedavnim skopal nad Žide, predsednika in Angleže. Senator je dejal. da mora ljudstvo podpirati vrhovnega poveljnika naše vojne sile, pa naj bo konec že tak ali tak. Newyoriki pravdnik Thomas K. Dewey, ki so ga izbrali izo-lacionisti za predsedniško imenovanje lani, je slišno odobril to, kar je rekel predsednik, s čimer je odstranil nekaj dvomov, ki so jih imeli o njem republikanci Wendeila Wiltkie-i» od philadelphijske konvencije sem. Dirksen tudi zabrenkal na druga strune Sredi zadnjega tedna je tudi republikanski kongresnik Eve-*th M. Dirksen iz Pekina, ill, povedal, kak veter je začel vleči v kongresu,, ko je dejal. da bi sedaj nasprotovanje Predsednikovi politiki glede $20 ZA 21 VEGA ALI MRTVEGA KONFERENCA PROSVETNE MATICE Konferenca Prosvetne ma-vzhodni Ohio in W. bo v nedeljo 28. sept^m-Pri Jos. Skoffu na Bar-Ohio. Prične se ob 10. Opoldne. svobode na morju le oslabilo predsednikovo stali&e, škodovalo našemu vplivu in ogrožalo narod. Dirksen je sicer odločno stal ves čas na strani obrambnega programa, a je bil skeptičen glede na predsednikovo stališče, ki ga je zavzel, ko je dejal, da mora ta dežela razen dejanske vojne storiti vse za poraz Hitlerjeve vojne mašine. Celo Hoover obrnil Lindberghu hrbet Peti mož v tej .zanimivi vrsti je prejšnji predsednik Herbert Hoover, ki so ga imeli za enega izmedNrf>U^nih pristašev samcatega letalcVCh. Lindbergha. Hoover je v svojem čikaškem govoru po radiu pozval narod k edinosti in pripravljenosti ter dejal, da nimajo prav ne ti, ne oni. Nato je napovedal Hitlerjev padec celo brez vojaškega poraza na evropski celini. Vsi ti možje so bili tistim, ki bi radi z ase j ali razdor med narodom, v jako veliko oporo. Te ne bodo sedaj več imeli m posledice tega se že očitno kažejo. Lindbergh je naredil tri ne-odpustljive napake. Ogreval se je za to, da naj Združene države pograbijo Kanado, trdil je, da Hitler nikakor ne more zgubiti, čeprav vse kaže, da ne bo držala ta njegova trditev, in največjega kozla pa je u-strelil, ko se je v svojem govoru, ki ga je imel pred kratkim v Des Moinesu, znesel nad Židi ter s tem hotel zanesti plemensko gonjo med narod. Po izjavah tistih, ki so skušali delati z njim v organizaciji "America First", ima to veliko napako, da se ne mara posvetovati z nikomer, kadar si: pripravlja in sestavlja kak govor. Tudi drugače noče poslušati nikogar. Svojih govorov ne predloži svojim zaščitnikom, pa ne morejo nikoli vedeti, kako ga bo «polomil prihodnjič. V zmoti glede Japonske Vsi tisti, ki so zagovarjali tešilno politiko v zvezi z japonskim vprašanjem, so se strašansko motili. Dokler je bila zvezna vlada Dolgoletna želja premogarjev se izpolni 1. oktobra Zvezni rudniški urad prične dne 1. oktobra delovati v smislu prvotnega zasnutka prvo-beriteljev Združenih rudarjev v.Ameriki, ki so se potegovali in trudili za njegovo ustanovitev. Rudniški urad je veliko prispeval k temu, da so se po rudnikih uvedle varnostne naprave, odkar je bil ustanovljen na pcdlagi kongresnega akta v letu 1910. Ali nobenkrat pa ni imel odtlej pa dosedaj nobene druge pravice kakor to, da je dajal nasvete v reševanju pobitih rudarjev, ker se pač niso zmenili za njegove predloge. Dolgo vrsto let so Združeni premogarji v Ameriki poskušali pridobiti kongres za to, da bi sprejel predlogo za zvezno rudniško nadzorovanje, po kateri naj bi bila določena somerna jurisdikcija z državnimi rudniškimi oddelki v pospeševanju varnostnih poetopanj, zasnovanih od Rudniškega urada, ki doslej ni imel pravice, da bi jih uveljavil in uvedel po rudnikih. Letošnje leto označuje velik kerak naprej v uvedbi ustroja za uveljavljenje primernejših varnostnih postopanj po premogovnikih Združenih držav. Pcleg osebja za zvezno nadzo- Bitk« aa Kreto m je končala prtd »ti meseci, ali majhne skapiac avstralskih ia aovoaelaadskik vajakov »o p« ¿a vodno držijo po divjik go-rovjik v notranjščini tega otoka. Noč aa nočjo »o moije, kakor jo ta aaaaski prostak, ki ga jo videti na »gornji sliki in lu jo prispel na Kreto po nemški uiečbi Grčijo, aagaajajo s gora a« nrmike in laika »tras« ter pobijajo od« delke okupacijskih sil. Podnavi s« skrivajo tor prokraajajo s tan«, kar si naplonijo ponoči, ia pa • pičlimi hranili, ki »i jih morajo pritrgati lojalni domačini. Preglavica, ki jo d ola jo ti anaaiki čatniki okupacijskim oblastim, jo ia tako aeanoana, da jo aemiko-laiko poveljstvo bai sedaj razpisalo rovanje, ki bo začelo poelovati nagrado v snesku po 1,000 drahem ali $20 «a vsako navodilo, po katerem ] oktobra letos, bodo V VSe ki sa dal aaslediti in a joti on sam prostak, a 10,000 pa aa vsakega ofi-cirja. Toda navalic tema. «la predstavlja takšen anesek naravnost bajno bogastvo aa krotske gorjance, ki so straiaa sirom ai ni in aboíai. ni kil doslej niti an sam Aaaak ia iadan in predan Nemcem od domačinov. To pa ae pomeni aicesar dragega kakor to. da so Svaki ia Laki sila neaaieljeai gostjo tadi na Krati. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO Uradni Washington pravi, da ne bo še dokaj časa nobenega pomembnejšega sporazuma med Združenimi državami in Japonsko, ali napetost pa da le neprestano po pušča. Fritz Wiedemann, ki je moral kot nacijski konzul pobrati šila in kopita ter iti iz San Fran-cisca, se je predzadnji teden pojavil v Južni Ameriki, -.dko-der pojde na Severno Kitajsko za generalnega konzula v Peiping ali pa Tientsin. Kot mojster kovarstev in spletk bo Wiedemann prevzel tamkaj delo, ki ga je že začel Walter Fuchs za utrditev močne nacii-•ke organizacije; s tem ba veliko pomagano japonskemu pri- csnovne in okrožne mezdne pogodbe, ki so že sklenjene in ki so še v fazi pogajanja, uklju-cene določbe za krajevno rudniške varnostne odseke, da bodo pazili na izpolnjevanje državnih in zveznih rudniških zakonov. Lq Guardia imenovan za županskega kandidata Dne 16. septembra »o se vršile v newyoriikem mestu primarne volitve in sedanji župan F. H. LaGuacrdia je zmagal na republikanskem volilnem list- uvntitev Severne Kitajske v o-|ku- kate^m w je potegoval siščno območje, če bi bila Ru- nominacijo tudi še John R. sija poražena. Davies Ta je dob»! 48,659 gla- . 7 . . . • ... -*ov, med tem ko je za sed&nje- john L. Jew., je odklonil po-| ^ t|| od(Jak) gvoJ 61t. vabilo organizac ije America m volilcev ^ volilk. 2upan je da bi se raznetili protiruski nemiri v V nan j i Mongoliji in na sovjetskem Daljnem vzhodu. Obenem pa bo ta nacijska organizacija osnovna priprava za (Nadaljevanje na 5. strani.) I zadevanju, ki stremi za tem, Fir t", da bi govoril po radiu proti našemu vstopu v vojno. Mož je še vedno bolehen in nje-hova hči Katarina mora opravljati zastran tega dokaj njegovih poslov. Svet je sedaj prvič, odkar je bila Francija premagana, v trdni veri, da bo Hitler zgubil vojno, kakor dajo to razumeti (Dalje na 5. strani.) bil tudi še na volilnem listku Fuzijske stranke in Ameriške delavske stranke brez tekmeca. I ¿a Guardia bo imel v novembrskih volitvah, ko se bo t. otegoval za tretjo službeno dobo mestnega župana, demokratskega imenovanca okrožnega pravd,nika Williama 0'-Dwyerja za nasprotnika. Ali bo Kitajska žrtev pobotanja z Japonsko? Ena najbolj perečih in najvažnejših zadev naše zunanje politike je vprašanje našega sporazuma z Japonsko in naša vlada že pripravlja našo javnost na pobotanje, ki bo dose* ženo v celoti na podlagi tešilne politike, kakor se je je posluževal naš državni vladni oddelek v teku zadnjih štirih let. Tisk je že na delu v tej smeri pripravlja je pot takšnemu razvoju. Iz Wash in gt ona prihajajo poročila, ki nam pravijo, da je opažati znatno popuščanje napetosti med to deželo in Japonsko, kakor je to omenjeno na drugem mestu v tem listu. Tudi se namigava v njih, da pride lahko do poravnave, čeprav še ne tako hitro. Iz Tokia poročajo, da postaja japonska politika zmernejša. kar bi se lahko vzelo za dokaz. da «prihajajo civilni elementi na površje in v sedlo, kjer je doslej tako neomejeno gospodovala in ukazovala vo- 7. —T'ko previd —' "ic se napo- jaška klika. nost.'*> in * * veduje znsčsj ni»»"« pobotanja z Jtpcr»k" ''vi fe pri tem prav snrftn'- t r krlvajo načrti, ki jih ima j: Japonci glede delitve kltairke dežele pod klo-bukem. Kitajska se le malokdaj omenja v teh poročilih. Ameriška diplomacija bi dosegla sijajen uspeh, če bi se ji posrečilo odtegniti Japonsko osiŠču ter jo privesti zopet v družino tistih narodov, ki spoštujejo in vpoštevajo postave. Toda doslej še ni nobene razvidnosti za to, da je prišlo v Tokiu do kake izpreobrnitve v tem osiru. Nacionalistični listi Še vedno hudo napadajo in grdijo Združene države. Ko je pred kratkim neki list priobčil članek, v katerem se napada, cziroma kritizira osišče, je policija nemudoma zaplenila tisto številko. V našem tisku se poudarja zlasti to, da je prišla centrali-zacija japonske vojske pod o- hrambno vodstvo, ki mu poveljuje sam japonski cesar. To se navaja za dokaz, da dobivajo civilni elementi premoč nad vojaškimi skrajneži. Toda dejansko je bas nekaj nasprotnega res. Militaristi so že prav pri kraju s svojo potrpežljivostjo, kakor je to povedal predsednik japonske fašistične stranke na velikem javnem shodu v Tokiu. Če Združene države ne sprejmejo* Kono-jevih pogojev v celoti z razkosanjem Kitajske vred, preti vojaška klika strmoglaviti civilno vlado in za vsakogar, ki bi bil za to, da se Japonska umakne iz Kitajske, bi to pomenilo oseben in političen samomor. Vsekakor je povzeti iz vseh tozadevnih poročil, ki dohajajo iz Washingtona, da si pred- NOVI GLAVNI ODBOR SNPJ POVEČAN ZA SEDEM ČLANOV PRIPOROČILA ZA SPREMEMBO IMENA NISO DOBILA OPORE. — P0M02NA AKCIJA ZA STARI KRAJ ODOBRENA. — EVELETH BO PRIHODNJE K0NVENČN0 MESTO. — NOV SKLAD ZA STARE IN ONEMOGLE ČLANE Tisti, ki »o verjeli, da bo dva- j veliko sprememb, a urednik pa najsta redna konvencija SNPJ se mora ravnati po konvenčni skončala v enem tednu, so spo- resoluciji, Čeprav bi ta vsled novih razmer smisel. izgubila svoj znali, da je to nemogoče. Priče la se je 13. septembra. Ta teden je dokončala s pravili, resolucijami in raznim drugim delom, glavna točka zanimanja pa so volitve v g-lavni odbor. Vrhovni zdravnik spet član glavnega odbora a Odbor za pravila pod predsedstvom Ma-th Turka iz Chi-cajra je predlagal, naj se doda glavnemu odboru še sedem članov. V glavnem uradu sta ! smislu principov SNPJ.* po novem dve službi več, nam-! Dalje je indorsirala pomož-reč podtajnik in pa direktor no akcijo za stari kraj in dolo-mladinskega oddelka in atleti- čila v pomožni sklad $5,000. ke. Novi izvršilni odsek, v ka- i Sklenila je tudi, da SNPJ na-terem so stalno nameščeni od- roči sto izvodov Z. Novakove-borniki v glavnem uradu, ima ga besednjaka, osem članov:, glavnega pred- Prosvetna matica indorsirana Konvencija je soglasno sprejela resolucijo, ki izjavlja, da SNPJ podpira kulturne ustanove kot so Prosvetna matica, Cankarjeva ustanova, Progresivne Slovenke, Slovanski narodni muzej v Clevelandu, in tiste pevske zbore ter druga kulturna društva, ki delujejo v sednika, gl. tajnika, podtajni-ka, blagajnika, direktorja mladinskega oddelka, tajnika bolniškega oddelka, urednika in pa upravnika publikacij. Dalje je bila »prejeta določba, da vrhovnega zdravnika izvoli konvencija in je član gl. odbora. Zadnjih par terminov ga je izvolil glavni odbor in za svoje delo je bil odgovoren izvršilnemu odseku. SSPZ je imela tako določbo tudi sedaj in- njen vrhovni Bilo bi torej treba ali niu predaleč. Še težje si je misliti, da bi pri tem prodala Kitajsko Japonski. Toda že samo to, da bi bili vzpostavljeni normalni trgovski odnošaji med nami in Japonci. bi tvorilo izdaje Kitajske. Kajti s tem, da je naša dežela ustavila dovažanje vojnega materiala na Japonsko, je bila Kitajski vprvič omogočena ofenziva, v kateri se je Kitajcem posrečilo iztrgati Japoncem večje kitajsko mesto iz rok. Z obnovljeno tešilno politiko, po kateri bi bilo Japonski zopet dovoljeno dobivati tisti tako krvavo pogrešani vojni materijal iz naše dežele, bi bil zadan hud udarec hrabri Kaj-škovi vojski, ki je bojevala boj za nas in zase v teku zadnjih štirih let. Taka tešilna politika sednik Roosevelt in državni bi ne bila nič drugega kakor tajnik Hull na vso moč prizadevata doseči sporazum z Japonsko. Alt nikakor pa ni verjeti, da bi šla v tem svojem prizadeva- sramotna uklonitev grožnjam japonskih militaristov in pa nov člen v verigi diplomatskih zmag, ki jih dobivajo nastlniki na rovaš demokracij. zdravnik dr. F. J. Arch je bil član te organizacije ter kandidat za glavnega zdravnika. Navzoč je bil nekaj dni tudi dr. John J. Zavertnik in prijavil kandidaturo za gl. zdravnika. Glavnemu nadzornemu odseku sta dodana še dva člana. Število distriktnih podpredsednikov je zvišano za dva. Plače po starem Odbor za plače je konvenciji predlagal, naj ostanejo plače izvršilnih odbornikov iste kakor sedaj. Gl. predsednik in grl. tajnik prejemata po $60 na teden, blagajnik in urednik po $55 in ostali po $50 na teden. Tudi odbornika v novih službah bosta prejemala po $55 tedensko. Odbor za »plače je imel glede dnevnic članov konvencije dva predloga. Predlog manjšine je določal $11, in predlog večine $12 na dan. Sprejet je bil slednji z veliko večino. Kadar so člani gl. izvršilnega odseka po uradnih opravkih izven Chiea-ga, dobe poleg redne plače in voznine še $5 doklade na dan. Ime nespremenjeno Precej debate je bilo o vprašanju novega imena 7x1 ru že ne organizacije. Zastopniki SSPZ so bili večinoma za novo ime. Priporočano je bilo, naj bi se imenovala Slovenska bratska zveza, in poleg tega je bilo su-gestirar.ih še nekaj drugih imen. Končni predlog se je glasil, naj se glasuje naj prvo o sedanjem imenu. Ako bo večina proti njemu, naj se šele sklepa, kakšno bodi novo ime. Glasovanje je bilo poimensko. Za ohranitev imena SNPJ je glaaovalo tudi precej delegatov SSPZ. Le kakih 50 jih je glasovalo proti. Načela ostanejo »sta Načela SNPJ ostanejo ista kot doslej in Prosveta mora biti urejevana v njih duhu. Sprejeta pa je nova določba, po kateri ima glavni odbor pravico določati politične smernice Pro-sveti. Dosedaj jih je določevala konvencija s posebno resolucijo. Vzrok za to dotočbo je, ker lahko nastane v Času Mirih let v političnem Življenju dežele Spremembe v pravilih V novih pravilih je precej sprememb in med njimi je tudi ta, da smejo društva, ki štejejo 500 članov ali več, poslati tri delegate. Dosedaj so imela pravico le do dveh. Precej razprave je bilo tudi o bolniškem skladu. Dajatve iz dvodolarskega so znižane, ker je posebno v zadnjih letih bilo izplaČevanega hz njega veliko več, kot pa so znašali njegovi zvišati asesment, ali pa omejiti podpore. Ker so v razpravi v Prosveti in na konvenciji mnogi člani zahtevali, naj SNPJ stori več za stare in onemogle člane kakor dosedaj, je resolucijski odsek predlagal ustanovitev starostnega sklada, v katerega bi plačeval vsak član 5c na mescc, kar bo prineslo okrog $25,000 na leto. Ta načrt je bil sprejet. Konvencija je obenem sklenila, da se prenese v novi sklad $10,-000 iz sklada izrednih podpor. SSPZ pa je imela ta sklad že prej in v njem je bilo ob času združitve okrog $12,000. Njeni člani so plačevali vanj 5c mesečno, torej toliko, kolikor bodo plačevali v združeni organizaciji. Odbor za pravila je delai na predlogih za spremembe tudi vso prošlo nedeljo in bomo o njih poročali v prihodnji številki. Za «prihodnje konvenčno mesto so bila predlagana Milwaukee, Detroit, Pueblo, Eveleth, Waukegan, La Salle, Aurora, III.. Cleveland in Chicago. Ker nobeno teh mest ni dobilo potrebne veČine, sta šla Detroit in Eveleth, ki sta dobile največ glasov, na ožje volitve. Za Detroit je bilo v njih oddanih 119 glasov, za Eveleth pa 201. Prihodnja bo torej prva konvencija SNPJ, ki se bo vršila v Minnesoti. Morones mehiški delegat za Mednarodno delavsko konferenco Mehiške delavske kroge je zadnji teden presenetila vest, da je predsednik Avila Cama-cho imenoval Luisa Moronesa za mehiškega delavskega delegata na prihodnjo konferenco Mednarodne delavske organizacije, ki se ima pričeti dne 26. oktobra v New Yorku. Morones je načelnik organizacije C. R. O. M„ ki je v bratskih odnoAa-jih z Ameriško delavsko federacijo. Ta je povabila Morone-sovo organizacijo, naj pofclje svoje delegate na prihodnjo konvencijo AmeriAke delavske federacije, ki bo letos v Seatt-hi, Wash, J>role taree, September 24, 1M1 ^ t». fv « s PRÖLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. l«Uja Jug o»lo»«n»k« D«l«v«k« Tiskovna Drutb«, Ckic*«o, NEKO GLEDi r.„ dgledA^z BORBE ZAJUG iV obletnici Napoleonove GE" V RUSIJI m. ZVEZE GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.00; sa pol leU $1.76; sa ¿strt leta $1.00. Inozemstvo: ss cslo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu nsjpoinejs do ponduljks popoldne ss pripbčitev v številki tekočega tedns. m Tvr TffoT y - V T n V*" 'L ETAREČ Published every Wednesdsy by the Jugoslav Workmen'* Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor................................ Business Manager--------...— ....................Frank Halts __________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATE8: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yssr $3.50; Six Months $2.00. Kdo so bili konstruktivni znanilci zedin jen ja jugoslovanskih narodov v prid njihne vzajemnosti in svobode, kulture in blagostanja ? i a „,*,» a tu> L i fi»1" u m i on <*tt od>vi je težko in krvavo pridobljen. Naša buržuazija nam podtika narodno izdajstvo, kakor se dogaja i vam; imenuje naa nedomoljube, ker iie dopuščamo zlorabe delavstva v šovinistične »vrhe. Internacionalno stališče» je trdna granitna podlaga našega dela, naMh bojev in naših uspehov; pred 12 leti »o na« izobčili h naroda zaradi . protidržavno-pravnega proglasa, teda okre- mora vezati vse narode v boju proti kapitalistični buržuaziji. (Bučni sogias.) PROLETAREC t 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, IIX. Telephone: ROCKWELL 2864 ___ i , 11. . , j._______ Dve dragoceni priznanji Letos se je v tej deželi obhajal narodni Delavski pravnik na dan 1. septembra, ker je bil to prvi pondeljek v tem mesecu, pili smo se in pi tali mogočni. To praznovanje je bilo sila pomenljivo že zastran teg#, ker Mednarodna solidarnost je kaj takega v sedanjih razrvanih in nesrečnih razmerah izključeno in nemogoče domala v vsaki drugi deželi na svetu. f Demokracija ¿e diha svobodo sedaj skoro edinole v Združenih državah in delavsko gibanje ima v njih še vedno docela proste roke. Na dan letošnjega Delavskega praznika je imel predsednik Roosevelt po radiu govor, ki je bil z ozirom na njegovo stališče do dela najjasnejši, kar jih je doslej še govoril v naši javnosti. Da. bil je naravnost zgodovinskega pomena in prav nič ee nam ni treba več čuditi, če ga Lindberghi, Wheelerji, Fishi, Tafti in industrijalci Burboni tako nazaren.-iko sovražijo in črtijo. Obenem pa nam je sedaj lahko tudi popolnoma jaino, zakaj stojijo silne ameriške ljudske množice r- delavci, kmetje, poklicni ljudje in srednji sloji, ki prejemajo plačo po nizki plačilni lestvici — z dušo in telesom ob njegovi strani v tej tragični dobi avetovne zgodovine. Med njegovimi nasprotniki bi bilo treba pač podnevi z lučjo iskati tiste, ki bi odobrili in podpisali tiste njct?ove jasi^e in odkrite ekonomične resnice. Le malo bi se jih celo v skupini, ki ai upa paradirati pod "progresivnim" praporom, tako odločno potegnilo za pravice svobodnega delavstva kot neločljivega dela ameriške revolucionarne dediščine, kakor se je potegnil predsednik Roosevelt na dan letošnjega Delavskega praznika. Predsednik je med drugim dejal: "Mi vemo, da je svobodno delavstvo temelj delujoče . Ali je mogoče, da bi pustilo ameriško delavstvo del velikih delavskih trum v tej borbi na cedilu? — vprašuje angleški delavski voditelj na koncu svojega govora. • , • Ameriško delavstvo prav dobro ve, kaj vse bi izgubilo, če bi zavladal nacizem po svetu. V svesti si je svoje velike nalogi, ki jo ima pred sabo, in se v polni meri zaveda dolžnosti, ki jih ima do samega sebe in do dežele, v kateri uživa dobrine svobodne demokracije. Zategadelj se Je pa tudi zavzelo za popolno pomoč vsem ttsthn, ki se sedaj borijo proti hitlerizmu, največjemu sslu človeškega rodu, po preteAW! IHIni, čeprav jih je žal nekaj med njimi, ki se tako radi pajdašijo s Hitlerjevimi pristaši in somišljeniki. Predsednik Roosevelt in Bevin sta vsak v svojem govoru Sodr. Sretan Jakšic (Sarajevo) pozdravlja v imenu her-ceg-bosenakega proletariata, ki se je pred nekaj leti strokovno, pred pol letom pa politično organiziral. Pred 30 leti se je izvršila okupacija H erceg-Bosne pod firmo uvedbe reda, toda glavna svrha je bila: eks-ptoaUcija po. avgbro-ogrskem kapitalu- Aneksija se je izvršila ¿>od firmo uvedbe ustavnih iS*#usrM,Toda obljuba je ostala obljub*: izdelani ustavni načrt «i drugega, kot izigravanje naroda proti narodu, je karikatura, slabša od starega absolutizma. .. Avstro-ogrske vlado vedo predobro, da je njihov ednii { nasprotnik proletariat, da je opozicija meščanskih strank neresna. Pogoji prole-tarskega napredka ni?o ogo dni. Bosanski narod je gospo darsko in kulturno zaostal, fevdalnega sistema niso še preživeli: kmet še zmerom tlačani agi in mu plačuje desetin i. Fevdalizem še bolj komplicira ves položaj, ker dodaja buržuaziji, birokraciji in klerikali-zmu zaveznika, socializmu krčevitega sovražnika, (živahno odobravanje.) f- iti Vi * Sodr. Bukšek (Zagreb) prav prisrčno pozdravljen, opozarja. da so Slovenci in Hrvatje od prvega počet k a socialističnega gibanja v tesni medsebojni zvezi. Pravijo, da na« ločijo meje; toda te meje obstojajo le na papirju. Slovenec, ki potuje po Hrvatskem, niti v Zagrebu ne opazi nobene jezikovne razlike. Potreba našega življenja. «potreba naše časti je, da prebudimo zavedni del našega delavstva, da spozna svoj razredni vP°l°ž*j in da se v njem razvije pojem delavske časti. Ali ni sramota, ki nam žene kri v obraz, da vidimo slovenske, hrvatske in srbske stavkokaze v fivici, da se rekru tira ta Izvržek proletariata iz jugoslovanskih dežel? Da to preprečimo, to je naša skupna naloga. Za olajšanje socialistične propagande pa je treba u-st vari t i iz Jugoslovanov eno kulturno celoto, kakor so jo drugi narodi Že davno izvedli. To nam velsva interes eoc. demokracije, ki se, bojuje za o-svobojenje proletariata in i tem za osvoboditev vsega člo veitva. (Vihamo odobrava nje.) s ». »_|« ' *J* SočrK dr, Bohumil šmera (Praga) povzame burno akla miran besedo: V imenu češko-slovanske socialne demokracije, katero vam vaša burioazija iz demagošklh motivov postavlja za vzor narodnega čustvo vanja, vas prav prisrčno pozdravljam. Potrebo čutim, da vas svarim pred lažjo, prevaro in zločinom, ki ga uganja bur-žoazija vsepovsod, da zapelje proletariat na kriva pota na* rodnega šovinizma. Naša stranka. ki je zraala pod najhujšo persekucijo birokracije in bur-žoa'4je. je razbila državno-pravno ideologijo, ki je desetletja tvorila podlago češke meščanske politike in nesrečo češkega naroda. « Naša protidr-žavnopravna izjava: leta 1897 je ustavila naš razvoj: leta 1900 smo izgubili vse državno-zborske mandate, radi smo jih izubili v boju proti narodnemu šovinizmu, proti narodni vraži in p Juraj Domet rovu: (Zagreb) izvaja sledeče: Usoda Jugoslovanom ni privoščila popolnega in edinstvenega narodnega življenja. Naši pradedje so zgradili Ilirijo. Buržoazija je od ili-rizma preko velehrvatstva, ve-lesrbstva in veleslovanstva pri-veslala koncem koncev do tri-alizma. S tem je doživela bankrot in sijajno dokazala svojo absolutno nesposobnost za rešitev jugoslovanskega narodnega vprašanja. Proletariat se ne da zapeljati v vrtinec meščanske politike. Hercetg-Bosna je a nek tira na, in sedaj se avstrijski kapitalizem in ogrski fevdalizem prerekata, čegav plen da naj postane. Dežele se dado anektirati, narodi se ne dado anektirati, Aneksijsko vprašanje za nas še ni rešeno: rešile ga ne bodo velevlasti, narod pam mora odločiti svojo usodo. Šovinistične intrige so delale iz Hrvatov in Srbov dva naroda, toda ne hrvatski, ne srbski proletariat nimata interesa na teh prepirih. Jugoslovanstvo zado-biva od dne do dne na pomenu in je že danes element za revo-lucioniranje Avstro - Ogrske. Proletariat. ki ne pozna historičnega državnega prava, mora izvesti preobrazbo monarhi- in kulturno edinstvo vseh Jugoslovanov ; zgodovinska važ-nost jugoslovanske konference, te internacionale en miniature, obstoji baš v tem, da formulira stali&če proletariata, kateri e-dini more s svojim enotnim na-ziranjem o jugoslovanskem vprašanju preprečiti balkanski požar. (Gromovito pritrjevanje.) Nato i z pregovori zaključno besedo aodrug Etbin Kristan: Slišali ste govornike bližjih in oddaljenejših narodov; prepričali ste se, da je bila v beaedah vseh govornikov ena vodilna misel, in če bi bili govorili pro-letarski zastopniki drugih narodov, bi bili slišal enake te-meJjne misli. Socialna demokracija odpravlja temelj krivice, ne le krivična znamenja in gradi poslopje enake pravice za vse brez razločka vere in jezika. Od dne do dne postaja realnejša moč, ki pred njo tre-peče buržoazija vseh narodov. Ni več daleč ča«, ko bodeta ljudstvo in socialna demokracija ena beseda, en pomen. — Ne daleč od nas zboruje stranka. ki se imenuje "ljudsko". Kakšna resnoba tiči v teh ljudeh, je razvidno iz komičnosti predmeta, ki o njem razpravljajo. Dr. Sušteršič in dr. Krek razlagata radovednežem moškega in ženskega spola škofove svinjske bukvice. Drugi tabor. t. zv. liberalni ni za las boljši: za reklamo svojim shodom ne vedo boljšega kot — škofovo rdečo brošurico. Sramota bi bila za nas. Če bi v našem narodu ne bilo ljudi, ki se zanimajo za resnične zadeve. V tem trenutku, ko je zatiranje in uničevanje ljudstva z draginjo in lakoto na dnevnem redu, ko jugoslovansko ljudstvo ne ve. kje dobiti košček kruha, v tem trenutku slepe naši politika ni ljudstvo z narodnimi frazami in pa — škofovimi brošu-ricami. — Jugoslovanstva si niso rzmislili socialni demokrat-je: realnost je, ki lahko nosi to ali drugo ime. Buržoazija se je tudi v tem vprašanju izkazala jalovo. Kam je dospelo jugoslovansko vprašanje v 100 letih, odkar je Vodnik pel: Ilirija. vstani! Fraza je bila, ko je bila izgovorjena in je fraza o-stala. Ta gospoda ima časa dovolj, da si izmišlja razne državne tvorbe, toda delavski razred ne utegne čakati na u-resničenje meščanskih držav-no-pravnih ideologij. Zbrali smo se, govoreči hrvatsko, srbsko, slovensko, ker vemo, da tako ne moremo več naprej živeti, ker ni nikogar, ki bi nam hotel pomagati do poštenega življenja. Socialna demokracija je spoznala, da se ne more zanašati na buržoazijo, zato je vzela tudi to vprašanje v svoje roke. — Značilno je, da so vsi govorniki pri obdelovanju narodnega vprašanja prišli do zaključka, da ni rešitve narodnega vprašanja v šovinistični borbi, temveč v internacionalni vzajemnosti vseh narodov. Zato rešitev narodnega vprašanja ne bo delo buržoazije, ampak delo svetovne, vsem narodom pravične socialne demokracije. », Kerje najti mnogo sličnosti | leon je uvidel, da mu je nemo-med Hitlerjevimi in Napoleo-! goče še dalje preganjati Ruse, novimi bojnimi potezami v Ru- pa se je odločil «p umik. siji, so se vojaški opazovalci i Toda pot umikanja je bila spomnili, da je bila predzadnjo tako težavna, kakor je bilo te-nedeljo 129. obletnica tistega žavno prodiranje. Da, še težav-dne, ko se je Napoleon polastil njeAa je bila, ker je zima čim-Moskve. . dalje huje pritiskala. Franco- Dne 14. septembra 1. 1812. i "minuli preko prav ti- je Napoleon vkorakal s svojimi , ^^ krajev, k» so jih opustoAili mešanimi vojskami v rusko Kusi med Napoleonovim prodiranjem, in roji Kozakov so jih neprestano nadlegovali na tej žalostni poti. Docela zdciani od mraza, lakote, bolezni in izmučenosti so prestolnico natanko dva meseca in dvaindvajset dni potem, ko se je pričela njegova vojna proti Rusiji. Njegov bojni pohod tjakaj se je začel dne 22. junija tisto leto. se Hki sence vlekli Fancozje Opazovalci so imeli to. da | P^oti domu in njihne zguue »o je Hitler izbral dan 22. ju- «« *tt dneI? ve*,aIe- *<> dne 14. novembra do-peli nazaj v Smoljensk. je bilo samo še 10,000 mož, ki so bili se sposobni za boj. (Dalje prihodnjič.) isti dan priznala ekonomične pravice, ki gredo delavstvu v polni meri. Oe bo to storilo svojo dolžnost ter napelo vse svoje sile, da se uniči njegov največji sovražnik, potem je želeti, da ne pozabijo tistih dragocenih priznanj tisti, ki bodo sklepali mir. Jugoslovani v Ironu zdravi • . v , • in živi Ankara, 30. avg. — (JK) — Po poročilu iz Teherana v Iranu (na Perzijskem) so jugoslovanski državljani — okoli 70 po itevilu, — ki so za časa kratkotrajnega oboroženega spopada iskali zavetja v ograjenih dvoriščih poslaništva Zedinjenih držav ameriških v predmestju Teherana, vsi zdravi in živi. si je Hitler izbral dan 22. ju- ] nija za la-tni vpad v Rusijo, za nekaj več kakor pa samo za slučaj. Tisti, ki so seznanjeni z njegovimi metodami- in njegovo zaljubljenostjo vase, zatrjujejo, da si je nalašč izbral tisti dan, ker je hotel pokazati svetu, da je Napoleon čiisto navaden pritlikavec proti njemu. Govorilo se je, da ga je počasnost njegove vojske bridko razočarala, ker je mislil, da mu pojde tako hitro in gladko na Ruskem, kakor mu je šlo maloprej v Franciji in drugod po KvropL To, da mu grfe sedaj na Ruskem v*e nekam počasi, po polžje in da že caplja daleč zadaj za Napoleonom, mu kar ne gre v glavo in ga nazarensko jezi. Toda čeprav je Napoleon dosegel svoj cilj ter zavzel Moskvo v 83 dneh, se je ta zmaga rzpremenila v poraz, ki je bil začetek njegovega konca. Ko se je z ostanki svoje izmučeno armade ves potrt vračal domov, je videl, da se je cela Evropa dvignila proti "rušitelju evropske celine". Napoleon je zbral za svojo rusko avanturo več kakor 680,-000 mož. To je bila vojna ma-šina, ki je poleg francoske vojske uključevala še prusko, avstrijsko, nemško, poljsko in švicarsko pomoč. Na prvi odpor je naletel ob Njemnu, kjer se mu je na vzhodnem bregu postavila po robu Iruska vojaka, ki je štela kakih 300,000 mož. Napoleon je prestopil reko dne 24. junija. Dva dni potem, ko se je lotil Rusov. Toda ti se niso marali spustiti z njim v boj, nego so se mu umikali korak za korakom1 ter pri tem delali škodo prodiirajočemu sovražniku, kolikor so !e mogli. Te taktike se Rusi poslužujejo tudi sedaj proti Hitlerju. Ob svojem umikanju so uničevali polja in vasi. kakor to delajo ruska armade tudi sedaj. ' Ob takih ovirah je Napoleon prodiral proti vzhodu. Dne 25. julija je prehitel zadnje straže ruske vojske ter vzel Ostrovno. Na dan 16. avgusta so se Rusi poeta vili prodirajoči francoski diviziji v bran pri Smoljensku in ko je Napoleon čez dva dni potem vstopil v tisto mesto, je bilo to ena sama razvalini!.. Hitler zatrjuje, da je t ozirom na Smoljensk boljši od Napoleona. Berlin jev poročal, da je padei Smoljensk dne 16. ju lija Nemcem v roke. Rusi so to zanikali in srditi boji so se nadaljevali okoli tega mesta še tedne po 16. juliju. Rusi so se še vedno umikali ter požigali in uničevali polja in vasi za sabo. Sele dne 7. septembra se jim je zazdelo, da bi bilo prav, če bi zabranili Fran cozom prehod preko Borodina, in vnela se je krvava bitka tamkaj. Rusj so bili tepeni in Napoleon nI imel nobenega več za držka na poti v Moskvo, v katero je dospel dne 14. septembra, 1812, med tem ko je bi Hitler predzadnjo nedeljo fe vedno kakih 130 milj proč od svojega cilja. Tista zmaga pa je bila po nolnoma prazna za Napoleona Moskvo so prebivalci zapustil še pred prihodom francoske vojske ter ob svojem odhajanju zažigali poslopja. Nastal je strašen požar, ki je trajal p dni. Osupli Francozi m si moraH poiskati streho v zapuščeni o-koltel. Vrh tega pa je še nastopila huda ruska «4ma. Francoska vojska se je skrčila na 120,000 mož in Napo- Ko so naposled prišli do reke Berezine ter jo prekoračili, se je silna vojska, ki je štela ob pričetku vpada 680,000 dobro opremljenih bojevnikov, skrčila na 25,000 prezeblih, sestradanih in razcapanih mož. Srbsko vlada sestavljena Kakor poroča "Slavonic Bul-lefin", sestoji srbska vlada generala Nediča iz sledečih ministrov : Milan Ačimovič, notranji minister; gen. Josif Kostič, minister pošte in brzojava; Ognjen K\rzmanovič, minister za javna dela; Ljubiša Mikic, finančni minister; Cedomir Adrija-novič. pravosodni minister; dr. Miloš Trivunac, naučni minister: Mihajlo Oljšan, minister za trgovino in industrijo; Jo-van Mijuškovič, minister za zdravje in socialno politiko; Panta Mraovič, delavski minister; Miloš Radosavijevič, poljedelski minister; Momčilo Jankovič, minister brez listnice. Znano je, da je nacijski vojaški governer gen. Danckel-man naročil gen. Nediču, naj sestavi izvršilno srbsko vlado iz ljudi, ki so všeč Hitlerjevrau režimu. In tudi to je znano, da je jugoslovanska vlada, Še preden je pobegnila iz dežele, imenovala Nediča za maršala aH vojvodo. General Nedič je izjavil pred časnikarji, da misli nova vlada vzdržati red pa legalno in prijateljsko sodelovanje z nacijsko Nemčijo. Ko vzpostavi red v deželi, se bo vlada lotila rekonstrukcije. osnemanja vredno in priporočljivo Crafton, Pa. — Tudi jaz podpiram predlog Antona Tomšiča iz Kalifornije ter prispevam en dolar v ta namen. Obenem sem nabral $8.60 na slavnosti petmdvajsetJetnice Slovenskega doma v Imperialu, ki se je vršila dne 1. septembra. Priporočam, naj bi "BijT Tony predlagal prispevanje za nakup novega polža, ker so starega Lahi pohrustaH. Mislim, da je moral biti precej masten, ker je bil dolgo priklenjen. S pozdravom, Anton Petrovčič. Tole mi ne gre v glavo? , Demokracija je vera — ver» v človeka, vera v njegovr od govornosti. dolžnosti in prsnice — pa mi nikakor ne IT* J glavo, počemu bi bilo ▼ njej M kake druge vere treba. Proletarec, September 24, 1941 . ......... • r-t • H4ÉH • 11«M : IGNAZIO SHONE: i FONTAMARA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T ALP A •» • • . . NENAVADNO PRAZNOVANJE NA TUJIH TLEH ............................ (Nadaljevanje, 'Vernu pa nas niso poklicali na posvet? čemu so nas pustili stati na cesti?" je vprašal Pon-tius Pilatus. "Minister vendar ne more govoriti z 10,000 kafoni... Toda pogajal se je z vašimi za-stopniki," je odgovoril uradnik. "Kdo pa je zastopal kafo-111»," sem vprašal jaz. "Miličfii stotnik kavaliere IVlino/* se je glasil odgovor. "Kako pa je bila razdeljena zemlja?"... Koliko je bomo dobili fontamareški kafoni?" "Kdaj^ se bo razdeljevanje začelo?..." je vprašal nadalje Berardo. "Zemlje ne bedo razdelili. Minister in zastopnik kafonov sta ugotovila, da je Fucino že vse preveč razkosan... V Fu-cinu je že vse preveč malih najemnikov. , . Minister In zastopnik kafonov sta sklenila, da morajo mali najemniki izginiti. Mnogo bivših frontnih bojevnikov je dobilo zemljo. Toda to ni nikakršen odločilen gospodarski vidik..." "Res je," mu je segel Berar-do v besedo, "da je bil kdo v vojni, še ne pomeni, da razume kaj o poljskem delu. Glavno je obdelovanje polja. Fucino je last tistega, ki ga obdeluje, to je načelo dona Circostanze." "Tako misli tudi minister, £a je presekal uradnik. "Fucino tistemu, ki ga obdeluje. .. Fucino tistemu, ki ima sredstva, da ga obdeluje ali da ga da obdelovati. .. Z drugimi be sedami: Fucino tistemu, ki ima dovolj kapitala. .. Fucino moramo osvoboditi od revnih ma lih ljudi in ga oddati bogatim kmetom. Tisti, ki nimajo dovolj sredstev, tudi nimajo pravice, najemati v Fucinu zemljo.' "Kaj pa je pripomnil k ten^i naš zastopnik?" sem vpraša jaz. "Kavaliere Pelino kot zastopnik kafonov se je tudi zavzel za to, da ne smejo kafoni v interesu narodne produkcije najemati zemlje," je odgovori uradnik. .. "Da bi se pa to do-setflo, je predlagal, naj se velikim najemnikom zniža najemnina, malim pa zviša za 20 odstotkov. Najemnina naj se v bodoče plačuje v naturalijah predvsem s sladkorno peso, ki ji bo Torlonijev urad določi ceno... Za male najemnike ki ne sade -pese, je bilo določe nih 720 lir najemnine za vsak hektar.. . Povem naj vam še da so bili vsi predlogi vašega zastopnika brez pridržka in z veseljem sprejeti in da so mno-Ki kafoni s Fucma prišli v A-vezzano, kjer so pritrdili vsem tem sklepom z navdušenimi vzkliki ministru, prefektom in drugim uradnikom... Hočete še kaj vedeti?" "Vsi» je jasno," smo odgovorili. Vse je bilo jasno. C'este so bile vse razsvetljena. Spoanik) se je, toda ulice so bile razsvetljene kakor podnevi. Vse je bilo jasno. A v oz zaino je nudil čudovito sHko. zdel se nam je kakor svet, ki hoče pravkar znoreti. Videl sem ljudi, ki so se zabavali po kavarnah in gostilnah, ki so peli, plesali, jecali brezni ¡sel ne in neumne reči, in prav Potruditi sem se moral, da sem verjel v to, kar smo pravkar j doživeli. Izpraševal sem se, ali se je vse to res zgodilo in ali niso vsi enostavno znoreli, ne da bi se tega zavedali.. Iz gostiln je prodiralo z du-lom po pečenih ribah petje pi-ancev. Bili smo lačni in žejni, oda te gostilne so se nam gnu-sile. "Meščani s« zabavajo," je rekel Berardo... "Meščani so veseli... Pijo... jedo... Ka-fonom v posmeh..." Družba pijanih, pojočih fantov je šla mimo nas, svoje kričanje je spremljala z nesramnimi kretnjami. Peli so: darovati za vsako dobro stvar, ampak voditelji se niso mogli zedinki, ker si je vsaka stranka hotela iz tega kovati politični kapital. Rezultat je ta, da imamo dve mali dvorani, in sicer eno nam je zgradilo članstvo po vsej Ameriki, a za drugo bo pa vzelo še veliko let plačevanja, predno bo sloven mo vse svoje moči v pomoč u-bogi trpeči domovini! Kdor ne pristane sedaj k skupnemu delovanju, ni zaveden Slovenec in še manj pa Amerikanec. Ako bomo nastopili skupno, nas ne bo nihče premagal; če se bomo pa cepili, bo uspeh klavrn, kot je bil dosedaj. Voditeljem tukaj in v domovini ska. Pač žalostna slika Sloven- pa kličem s pesnikom: "Odpri- cev v Chicagu. Toda tudi tukaj lahko voditelji popravijo zmoto, ako imajo resno voljo. Domovina nas kliče, kot nas je že večkrat, posebno kadar je potrebovala ameriških dolarjev. Druigače je nam fneri-škim Slovencem bila domovina največkrat mačeha. Pri ustanovah, verskih, podpornih in kulturnih, je domovina zelo malo pomagala. Največkrat je le kritizirala in sarkastično o-čitala našim urednikom njihove male slovni^ke napake in podobno. Upajmo, da bo tudi glede tega v bodoče boljše in En«fa najnenavadnejiih narodnih prasnikov j« pred kratkim obhajala nekje ▼ nolranjiciai anflaškefa otoka (ja tukajlftji Slovenci U- cehotlovaika vojska w Britaniji. To mi bil prasaik ¿eho*lo*aike neodvisnosti, tekaj Čehoilovaika ja tedaj pod nem- M ; , f , . -Jnmnv;n„ a .k,m jarmom in ne moro dobiti naaaj tvoje .vobode. dokler ni dobljena sareaniika vojn. proti Hitlerju. Tudi PO«e\aill KOt Uei oomovine, d ni bil to morda rojstni dan kakofa vladarja ali predsednika, kajti demokratična Čohotlovaika je primnala en um tO pa VedllO, ne Samo tedaj, Ka-oeebni praanik, in »icor rojstni dan tvojega osvoboditelja in predsednika Tomaža G. Mattaryka. Ti ¿etki in tlo- dar bo treba pomoči. Jugoslo-vatki vojaki to m igrami in telovadbo obhajali "Dan prihoda na Angleško" — obletnico tvojega tračnega prihoda vanska vlada, katera je sedaj na Anglatko potem, ko ja padla Francija, ki jih ja imela v varstvu v teku prvega leta te vojne. Na tej tliki je v tujezemstvu, je spravila na videti vojaka, kako tekmujejo v operacijah a .»rojnicami * yarno precej'veliko kapitala. Ali bi ne bilo pravilno, če t* omenjena vlada tudi prispevala svoj del v denarju in tako podprla tukajšnjo Jugoslovansko pomožno akcijo, ker samo visoko doneči članki v časopisju ne bodo pomagali trpečemu ljudstvu v domovini. Denar, ki ga kontrolira vlada, je last vseh Jugoslovanov in če je kaj iskrenosti, bi moralo vsaj De- te se vi, živi grobi! Naš narod vodite k svobodi l Na dan, Slovan! Saj tako nam je slovenska mati dejala, ko nas je pesto-vala." Anton Krapenc. nost, če ne bi bili tako silno I vprašanje, ali si kdo lahko pri-1 kaj trenutkih požrli vas plot. zmedeni. Prvič se je zgodilo.; svoji zemljo, ki je bila že 1000 Kakor je že pri vsakem čude-da je meščan tako zaupno go- let last vseh. Kljub temu pa tu, sta stražnika pripovedovala voril z nami. pogovori o tem niso ponehali. "Razumem vas... Treba mi Neko noč je plot pogorel. Im-je pogledati samo v vaše oči in presario je dal na občinske vas razumem," je nadaljeval, stroške postaviti nov plot, po-"Karabinieri so vam rekli, da i leg njega pa je postavil dva morate v eni uri zapustiti A- oborožena cestarja. varno nekaj proti vladi, toda grčnega dikta,tyr*tva Nemčije sredstev za to nimamo. .. jaz in itaHje plaka in umira Jugo- vam pa pravim: ni težko, najti Navija. Kot je vsem znano, pri orožje. Prav lahko je, prav ¿ju in premoči trpi naj- lahko, nič lažjega." Več tisti, ki je najmanjši in naj- Niti besedice še nismo zinili, šibkejši, in to je v bivši Jugo-a meščan je kar na lasten račun govoril dalje. Najprej je "Moji laaje ob tvojih, to ti je grmovje." Za tem krdelom je prišlo drugo, v njem so bili črnosrajč-niki, ki so nam ob prihodu odvzeli zastavo svetega Roka. Komaj so nas spoznali, so že zarjuli: "Na čaNt svetemu Roku," in temu kričanju so sledile najhujée nesramnosti. Nato so ae prijeli za roke, nas obkrožili, začeli v krogu stopicati okrog nas in so zapeli pesem, ki so jo spremljali s kretnjami, kakršne dela moški, ko spi z žensko: "Moj« meč« ob tvojih, to so ti lokovi." Pustili smo jih, naj počno, kar hočejo. Nihče od nas se ni branil. Ničesar več nismo razumeli. Bili smo v tujem svetu. Zašli smo med meščane. Fantje šo nas zopet zapustili in so odšli, pojoč pesem o "ve seli Tereziji" po melodiji Gari-baldijeve kora¿nice. Tedaj se nam je približal neki gospod, ki nam je že nekoliko časa sledil. Bil je dobro oblečen, lasje in brada so mu bili rdeči, na bradi je imel brazgotino. "Vi ste iz Fontamare?" je vpmAal. Nismo mu odgovorili. "Kaj veste, da se vas oblasti boje? Vedo, da ste proti režimu. . «" Pustili smo ga govoriti. "Toda prav imate. Prav imate, da se upirate. Tako ne gre več dalje... Dajmo se mimo pogovoriti." Gospod je zavil v stransko ulico. Sledili smo mu. Za nami je šel neki fant, napol delavec, napol študent, ki se nam je dvakrat, trikrat nasmehnil, kakor človek, ki hoče nekaj povedati. Rdeče lasi je stopil v odročno in zapuščeno gostilno. Vstopili smo za njim. Mladi mož se je za hip obotavljal, nato je za nami vstopil in sedel za mizo v naši (bližini, Rdečelasi je naročil vina in nezaupljivo opazoval mladega moža. Nato pa je s tihim glasom nadaljeval prekinjeni govor: "Tako ne gre več dalje... Nezadovoljnost kafonov je dosegla višek... Toda vi ne veste dovolj. Potrebujete izobraženega moža, ki vam bo svetoval... Don Circostanza je s posebno ljubeznijo govoril o vas Hoče vam dobro, ker pa je pameten, se noče kompromitirati ... če me potrebujete, sem vam na razpolago... če kaj nameravate,, kar mene vprašajte za svet... Ste razumeli?" Način, kako se nam je ta ne- stavila občina lesen plot. Ta znani gospod ponujal, bi v vsa-. plot naj bi končal pogovore kem izmed nas zbudil pozor-1 kafonov in obenem tudi rešil to zgodbo najprej kanoniku donu Abbacchiju in nato vsem, ki so jo hoteli slišali. Ko je don Abbacchio prebrskal mnogo starih knjig, je dognal, da je bil ogenj nedvomno delo nad- vezzano; ta čas je že pretekel j Ali dva cestarja lahko ustra- j naravnih sil, mogoče celo od in vi ste še zmeraj tu. Ruza- hujeta tratturo, ki je videl vse, | hudiča. Nam pa se je zdelo, da kaJ te»a denarja priti v bla-mem vas. Vi nameravate nekaj kar se je dogodilo od ustvarit- j hudič v tej stvari ni bil tako £«jno pomožne akcije. Tako proti vladi. To je jasno kakor ve sveta: vojne in sovražne vražji, kakor so sicer pripove- doka-zano, da je resen na- beli dan. Kar nič ni treba ta- vpade, boje med livino, z vol- jiti... In čemu sem tu? Da bi kovi in tatovi? vam pomagal, da bi vam sveto- Ne, tega nista bila zmožna, val, da bi se z vami žrtvoval, | Nasprotno: v prisotnosti obih razumete?" s tilnikov je plot vnovič pogo- Prav za prav nismo ničesar rel. Natanko sta videla, ko so razumeli. Pontius Pilatus je plameni šinili iz zemlje in v ne- hotel nekaj reči, a Berardo mu ______ _ _ je namignil, naj molči. ^^ m m ^^ — T m mV » ——— —- "Tudi jaz avvraiim vlado," DOMOVI iS A PLAKA je neznanec nadaljeval. Morda boste rekli: da, mi namera-! p^j kopitom trdega, brez- dovali o njem. Impresario, ki je moral varovati čast oblasti, je posadil oba stražnika v luknjo, kajti hudiča ni mogel zapreti. (Dalje prihodnjič.) brati, in to je gotovo v veliki meri pomagalo tujcu k podjarmi j*en ju Jugoslavije. Pravijo, da izkušnja uči; upajrao, da bo Tj; men vlade pomagati vsem, kateri stradajo, in da ne bodo dobili samo nekateri od denarja, kateri je last vseh davkoplačevalcev cele Jugoslavije. Domovina plaka, sem napisal za uvod in čeprav vemo, da je treba hitro pomagati, je veliko mrtvilo v celi pomožni akciji. Vzroke, zakaj ne gre, kakor bi moralo iti, sem navedel zgoraj. Naši ljudje ne zaupajo in jim tega ni zameriti, ker so že velikokrat dali, pa je malokdaj prišlo v prave roke. Seda- ta nesreča, katera je zadela do movino, v bodoče Jugoslovane izučila toliko, da bodo bolj izpraševal in takoj sam odgovarjal na vprašanja: "Morda boste rekli: to so same besede, toda dejanja so težja. Dobro, pa me preizkusite! Če počakate četrt ure tule name, vam prinesem, kar potrebujete, in razložil vam bom tudi, kako je treba ravnati... Mar dvomite? Mi ne verujete'* .. Samo počakajte!" slaviji Slovenija. Ker Slovenija bratsko razumevali medseboj-meji na bivšo Avstrijo, oziroma ne potrebe in pravice. Tudi tu- Nemčijo, je razumljivo, da bo Hitler poskusil čimprej ponem-Čiti vse Slovence, m to seveda s silo in krivico. Prav lahko razumemo, zakaj pošilja vsak kaj med ameriškimi Jugoslovani in Slovenci je bil storjen narodni greh od voditeljev, prejšnjih in .sedanjih, ko so raz-dvojevali narod v stranke in vreden popolnega zaupanja. Saj vodijo to akcijo ljudje, katerim smo zaupali voditi svoje podporne organizacije ie več desetletij, in so naš denar pošteno upravljali. Ako bo ta odbor upošteval vse stanove in se Mary Turšič piše o svojem možu Jenners. Pa. — Citala sem danes dopis, ki ga je pisal Andrej Vidrič in dal v njem vedeti Proletarcu, kako je moj Jože umrl. Vse je prav, kakor je bilo zapisano, le vzrok smrti ne. In to hočem povedati pa jaz. Moj sin je vedel, da je njegov oče brez denarja, ker je vse zaigral 'na kvartah. Ko ga je poslal v New York teden dni prej, kakor bi moral, mu je naročil, da ne sme meni ničesar povedati. Prodal je avto, pohištvo in še denar je imel. Pa so ga dobili kvartopirci, ga napojili, da je zaigral vse do zadnjega centa. Slišala sem, da so mu dali tudi mamilo v pivo. Ko je vse zgubil, so ga pustili v hiši samega in bolnega.; Saj ni mogel nič jesti, kakor so mi potem pravili sosedje. Da bi on komu rekel za denar, za to je bil prepošten. Vzdihoval in tarnal pa je: "Oh, kaj sem naredil?! Vse je fuč in niti pohištva, niti denarja ni več!" Toda nihče mu ni verjel, da je brez denarja. Trditev, da se je priljubil tukaj, ni res. Saj imam dve njegovi pismi, v katerima mi piše, da že komaj čaka priti za mano v New York. S Turšičem sva bila primora-na iti od tukaj, ker sem jaz šla v New York in delala tamkaj. Imela sem že delo v tovarni za obleke, moja hči Mirni pa v neki restavraciji. Nam je šlo dobro. Najela sem že 4 sobe ter poslala voz za prepeljavo naših stvari. On je tu v Jennersu že vse povezal, kar sem vedela, da bom potrebovala v New Yorku. Tega pa, da so ga obrali tisti kvartopirci do kosti, nisem vedela. Moj mož je bil pošten v vseh ozirih. Ko je vse izgubil in se zavedel tega, je šel v smrt. Tisti lopovski kvar- dan na stotine Slovencev v tu- skupine ter ščuvali ljudi druge jino i n jih izpostavlja počasnemu umiranju. Ako nočeš ali ne moreš postati čez noč Nemec, te velika Nemčija ne potrebuje in zapisan si poginu. To je Vstal je segel vsakemu v nemák¡ na¿pt glede ženske roke, plačal naročeno vino in odšel. Komaj je odšel, je pristopil k nam mladi mož, ki je sedel na klopi poleg naše, in dejal: "Ovaduh... on je zvodlji-vec... Pazite! Prinesel vam bo razstrelivo, nato ipa vas dal zapreti. .. Odidite, preden se povrne. .." Tako smo zapustili Avezza-no na poti, ki je vodila po trav-nikih. Peš smo hodili po isti cesti, ki smo jo zjutraj prevozili z avtom, z zastavo, ki je plapolala v vetru, z upanjem v srcu. Lačni, žejni, ogorčeni. O polnoči smo prispeli v Fon-tamaro. Ob treh zjutraj smo bili zopet na potu v Fucino. Pričela se je žetev. Vojna Vzdolž stattura, ki ga je impresario zastonj dobil, je po- držal svojih smernic, katere si topirci so največ krivi njegove je začrtal ob ustanovitvi, bo smrti. Mene sploh ni hotel ni- uspeh gotovo dober. Odbor naj posluje na strogo nestran- ga proti drugemu in tako res karekj ^^ ¡n naj ne dovoli pridobili na vsako stran nekaj nikomur kovati politični kapi-fanatikov, kater, so prepričani, u] z nabranim denarjem. in to Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" ga naroda in Nemci ga z vso naglico in krutostjo izvršujejo. Del Slovenije, ki je prišel pod Italijo, je seveda zapisan isti usodi, namreč smrti, katera bo prišla mogoče nekoliko pozneje, a bo ravno tako žalostna pod peto Mussolinija, kakor oni pod Hitlerjem. Kaj si zakrivila uboga Jugoslavija, in ti nesrečna SI o ve ni-ja, da te teptajo in zatirajo? Tako in podobno se vprašujemo Jugoslovani v Ameriki, in posebno mi Slovenci si večkrat stavimo to vprašanje. Meni se zdi, da je odigovor, in to v veliki meri upravičen ta: Domovina, . ti plačuješ za narodni greh, katerega tri nisi storila, pač pa so ga storili tvoji voditelji. Od ustanovitve Jugoslavije pa do meseca aprila, ko jo je zadela žalostna usoda, ni bilo nikdar iskrenega bratstva med Srbi. Hrvati in Slovenci. Vprašanje nastane, kje je vzrok, da ni prišlo do «pravega bratstva. Preprosto ljudstvo bi se bilo v dobi dobrih dvajsetih let zedi-nilo v enoto, ki bi ne bila poznala veliko razlike med tremi brati. Da do tega ni prišlo, so krivi voditelji, kateri so si kovali iz nezadovoljstva naroda politični kapital in »čuvali Srbe proti Hrvatom in Slovencem in seveda tudi obratno. Dobro je znano, da je bil izmed treh bratov Janez tisti, ki je največ plačeval in najmanj prejemal. Godilo se je več krivic, katerih kljub vednim protestom od strani naroda voditelji niso hoteli slišati in popraviti. Gotovo, da je pri vsem tem i«rala veliko vlogo nemška in italijanska propaganda pa denar tako, da je bil ob času težke preizkušnje namestu sloge »prepir med da so le njih nazori pravilni. Takih ljudi sploh danes ni mogoče pridobiti za kako skupno slovensko sodelovanje. Da imamo take ljudi med naprednja-ki, klerikalci, socialisti in drugimi strankami, je res in to dejstvo lahko vidi vsakdo, ki pride ditelji teh strank skupaj ter poskusijo preprečiti razširjenje te bolezni, tem bolje bo za narod. Ni še prepozno, da se popravi krivica, katera je bila storjena. Voditelji, stopite na plan rn priznajte, da ste vodili narod nekoliko preveč po stranskih potih! V bodoče učite naše ljudi, da so V prvi vrsti Slovenci in da šele potem pridejo stranke in prepričanja. Dopo-vejte jim. da zaradi nazorov ni treba nobenemu Slovencu lastnega brata sovražiti. Te napake »bodo priznali in poskusili popraviti samo pravi voditelji, kateri imajo v resnici široko obzorje, zakaj tisti, ki je sam oz-kosrčen, ne more učiti svojih učencev, da naj bodo širokosrčni. Ta rak se je v letih zagrizel že zelo globoko med a-meriške Slovence, in treba bo voditeljem storiti zelo težko in nesebično delo, ako hočejo rešiti tukajšnje Slovence narodnega propada, ki jim preti zaradi nesmiselnega strankar-stva. Kaj je sad razdvojenosti, je gotovo najbolj razvidno tukaj v Chicagu, kjer imamo precej veliko slovensko naselbino, a kljub temu nimamo niti enega narodnega domu, kjer bi se lahko shajali vsi Slovenci. Ali mislite, da Slovenci v Chicagu ne darujejo in da zato nimamo narodnega domu? Kaj še. Naši ljudje so pripravljeni 1 koli žaliti, ker je vedel, da tudi jaz nisem pri trdnem zdrav-________ _______________________ ju. Obljubila sem mu, da bom nfka.' n iko ni uT k ova ti pö 1 it ič n i kapi- delala, dokler najin sin ne do- raste. Moj mož ni mogel iti za delom, ker je bil že 52 let star. Z Jožetom sva se ljubila do zadnjega. Peljal me je na postajo dne 16. avgusta ter mi dajal korajžo ob ločitvi. Obljubil mi je, da ne bo pil. Iskrena hvala vsem, ki so ga obiskali in mene tolažili ob njegovi kmti. Naj mi nihče ne zameri, če ne navajam imen, ker pač ne vem vseh. Hvala za vence in avtomobile! Pokopan je bil civilno v Johnstownu na West Montu. To je tam, kjer je želel «biti pokopan. ' Žalujoča soproga, Mary Turšič. tukaj ali pa v domovini. Jiajti če hoče katera stranka ali kak posameznik izkoristiti to nesrečo v svoje sebične namene, ni to stranka Slovencev, in takšen posameznik ni voditelj a-meriških Slovencev. Kadar se bo lahko pomagalo, naj odbor količkaj v stik z našimi budmi ,uje skozi Amerim različnega prepričanja. Ta fa- krjž ker ,e uko smo lahko u. natizem je največja rana na te- j V€rje||j da bodo v regnid do. lesu slovenskega naroda v A- bni ^ ki 80 y potrebL menki, in čim prej stopijo vo-, Menj se vkii 7elo potrebno, da si vse zgoraj navedene stvari enkrat povemo v obraz, ker le na ta način bo mogoča skupna akcija vseh Slovencev v Ameriki. Dokler bomo slepomiši, ne bo nikdar pravega zaupanja in tudi ne uspeha. Slovenci, zbudimo se in strni- Kadar m gre sa načela, ne bojte te sanier! SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE I -j / Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU >*i*m2301 S. Lawndale Ave., Chicago PrOletarec September 24, 1941 KRITIČNA MNENJA/ POROČILA IN RAZPRAVE KOi>IEIVTAIMI Hrvatska bratska sajednica, | pri dalu. v starosti in bolezni; ki ima svoj sedež v Pittsbur-ghu, Pa., je pred dobrim ted- nom dovolila $10,000 za pomoč popa žen i Jugoslaviji. Ruskemu društvu ¿a zdravniško pomoč je darovala *2,500 in prav toliko tudi Rdečemu križu Velike •Britanije, a Rdečemu križu v Kanadi in onemu v Združenih državah pa po $500. V celoti znaša ta plemeniti dar Hrvat- je v italijanski k reksk. * Naši kraji še dobivajo janska imena in a ulk Ljubljane, prestolnica Slovenija, to Rinili slovanski napUi. Ha ni> hovo mast« so prišli italijanski napisi s italijanskimi imeni: Via Petrarca, Via Marconi, Via verstva naj bodo svobodna, a cerkve in duhovščino naj vsdr- ... , . tu jejo pripadnik« tistih cerkva, J" * (ločitev cerkve '""«o Átígíéiítl ftfteéfíf ne pa dršava od države); popolna svoboda v duhu načela, da ima človek ne samo pravice, nego tudi odgovornosti in dolžnosti, naj vlada v novi Jugoslaviji; nova država naj sodeluje z vsemi deželami po svetu v skupno Zgodilo se ja vsa taka in i* huja, kakor smo domnevali, ko * m o trdili, da «o italijanska ok-Ijubr o spoštovanju nasag* je-zlka, naših običajev in kiUter* nih ustanov v Sloveniji samo pesek v oči in da bodo Italijani ¿liaatt lit piriurmu uai >11 »«i- v»-».».«. ----r--- . . . , . .. « » . ske bratske zajednfee $16,000. človeško blaginjo; svobodne ! kf J f brezokair- naj bodo iole, v katere se ne nim ra snarcdo vanjam našega t mejo cerkve prav nic vtikati; vse to naj se opira na načelo, da mora vlada služiti ljudstvu, ne pa ljudstvo hlapčevati vladi. Kdor prečka oboje, bo priznal, da mi nismo površni pri j takih rečeh. # Vprašanje glede naše podpore za nase nesrečne ljudi v Sloveniji porabi v zadnjem času zelo veliko tinte. Prepiramo se in pričkamo, kako in kdaj bomo poslali svojo pomoč, ko je še skoro nič ni nabrane. Bolje bi bilo, če bi si zavi-1 hali rokave ter začeli nabirati} prispevke. Potem bi bilo vsaj nekaj vzroka za te prepire, če že mora biti kaj takega med puhlimi frazami. Nekaterim našim liudem hu- Krasen spomenik človečke plemenitosti. Podpora, namenjena za siromake v Jugoslaviji, bo dostavljena s posredovanjem Ameriškega rdečega križa. * Prihod slovenskega ministra Snoja je izzval par dobrodošlic, v katerih je opaziti tu pa tara dokaj očitanja, kar pa ni bogve kaio kavalirsko, zlasti pa še ne, če se pomisli, da je minister Snoj pri tem popolnoma nedolžen. « ! . v > • Pod naslovom "Slovenci in jugoslovansko" pravi "Ameriška Domovina" v svoji številki od dne 17. t. m. med drugim tudi tole: "Torej, da si bomo na jasnem, v kakšnem pravcu bomo ali bi sodelovali za bodočo Slovenijo. Po našem mnenju bi bilo edino priporočljivo, če bi bila nova Jugoslavija ustvarjena po vzorcu nekake federativne države. To je, da bi imel vsak narod v tej državi, Slovenci, Hrvatje in Srbi, in če bodo hoteli, tudi Bolgari, svojo absolutno avtonomno državo, toda • skupnim parlamentom vseb teb držav. Edino ta nsičin nove Jugoslavije bi bil sprejemljiv za ameriške Slovence in kclikcr je nam znano, tudi za Slovence v stari domovini." Prav je, če že *edaj začnemo mialiti o tem, kakšna bodi Jugoslavija po sklenjenem miru. Ni napačno takšno razmišljanje. Da, Še celo zelo nujno potrebno je. Ampak če to delamo, moramo biti povsem jasni v njem in povedati natanko, kako si zamišljamo novo Jugo-alavijo. To je storil ta list v svoji zadnji številki ter povedal brez vsakršnih ovinkov, kako si on zamišlja novo jugoslovansko državo. V glavnih potezah so njegove smernice za povojno Jugoslavijo bedeče: Vsi štirje slovanski narodi naj dobijo federativno ljudovlado, v kateri naj ima vsak svojo kulturno in politično avtonomijo; ekonomski sistem naj b« kil tak, da bo v korist vsega ljudstva; za jam- Mussolini doseči popolno itali cona mora biti socialna zaščita janizacijo Slovenije, kolikor je naroda. Danes so že no zadovoljujejo več s tem. da naše ljudi tlačijo in preganjajo, marveč so se, kakor vidimo, odločili, da naš narod popolnoma iz žene j© iz krajev, v katerik jo živel že tisoč tristo let." Tisti naši preroki, ki so pred nedavifim prispeli po raznih ovinkih semkaj, pa nam hvalijo italijanske oblasti da nič koliko. Dejstva, ki so navedena zgoraj, govorijo povvem drugače. italijanski lakoti ni zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom Črnega. m "Nezavisna hrvatska država" nam pripoveduje v svoji izdaji od 20. t. m. z velikanskim navdušenjem o tem, kako nami. Pomožni odbor je po-' ae cej Zagreb čudom čudi ne-tavljen, le menda tistih ni, ki urn0rnosti svojega "»poglavni-bi nabirali. j y gll p&e z veliko začet- # nico. Danes že vsakdo ve, da če se že hoče kdo bahati, j dela «poglavnik" vsak dan 16, I naj se baha z dejanji, ne pa jg ur pravj xeH zadivljen ' pripovedovati o tem, kako na KJjuk vojni Anglija, ki traja trot jo Ifto, jo v angle-škem parlamentu šo vodno dovoljeno svobodno govoriti. Minuli teden jo komHoi#ti*oi posUnec Wil!iam GalUcher «ekel Churchillu, da jo potvarjaloc in nesramen lažnik. V MfcfEifa parlamentu, raaen v ameriškem kongresu, ne bi bilo kaj takega mogoče. Toda Churchill ga ni pozval na od govom*«*. Ob koncu parlamentarne aojo «o jo komunist Gallacher opravičil zbornici in rekel, da mu je žal, ker so jo s»*sakA| b isustil *aUi"» , V »ledecem podajamo po Aldanovu nekaj zgodovinskega ozadja o angleškem parlamentu, ki je zmožen ostati demokratična ustanova tudi v vojni. Angleški parlament je najstarejša ali vsaj druga najstarejša tovrstna Anotitucija na svetu, škoda, da tej več stole-tij stari ustanovi ne odgovarja tudi enako staro poslopje: današnje poslopje parlamenta je novejšega datuma kakor Tav-rijski dvorec in Bourbonska palača. Staro je osemdeset let. Staro poslopje je pogorelo v letu 1834. V postopnem kompleksu parlamenta se je ohranila iz starih Časov, iz 11. stoletja, samo Westminster Hall; sijajna velika dvorana, ki je tesno zvezana z angleško zgodovino. Na različnih mestih tal najdemo napise: "Na tem meatu Westminster Hall je stal Karl 1. med avojim procesom..." "Na tem mestu..." itd. Določenost in natančnost napisov vzbuja smehljaj. Marsikdo bi mogel omenjeni li$t. Mi mu prav radi verjamemo. „ , _ , če pomislimo, koliko dela in lo roji Združena Evropa po, ,av|c mu napravijo že *a- glavi. Nekaterim le akadem.-.^ hlvtiM in ^^ četnikif potem "komunisti", fcidje itd. Zdi se, da ga bodo Hrvatje kmalu razrešili vsega tistega napornega dela. Bombe že tre !no, drugim že kar po glavi. 3boji pa kažejo presneto malo bistroumnosti in M -)r\ tem. razsodnosti Kdor hoče govoriti o Združeni Evropi stvarno in prepričevalno, se mora najprej poglobiti v dušo 'In ekonomične razmere vseh tistih narodov, ki naj postanejo člani Združene Evrope. To pa niso mačje solze. Saj se še# Slovenci, Hrvatje in Srbi ni3o dali združiti, pa četudi so vsi troji slovanskega rodu in so si po jeziku zelo blizu. stanejo taki napisi. Lep predmet za habilitacijski spis gorečega privatnega docenta (— delo, ki ga mora spisati, da postane nekdo docent na univerzi) i "Sleparstvo v »godov in i in zgodovina zgodovinskega sle-parstva." •> 2al smemo tudi važnejšim skajo po Zagrebu rn tudi «troj- sporočiloma britanskem parla-nkt se že čujejo. imentu prav tako malo verjeti. Huda bo predla Paveliču,; Zapisnike parlamentarnih de-kadar prikipi jeza hrvaškega i bat v hiši lordov vodijo na pri- Ijudftva do vrhunca in ko pride dan obračuna. Hrvatje so sicer sila mirni ljudje, ali v jezi ne poznajo nobene šale. * V Chicagu imamo raznovrstne lige z dobrimi in slabimi nameni. Med temi je tudi oltar-ska liga, ki si prizadeva uvesti _ , - . . «i M« »«K«, ivi »i j«i itour» n u To pa zato ne, ker n*c¡SIovmi- |Up na domu drut|ne y ci bogve koliko poznali Srbov»|t<)m mestu ti ne Hrvatov, Hrvatje ne Slo-, Pa ne da w biU to nekakšna vencev in ti ne Hrvatov. Ce se družha trgovcev 2 lesenimi svetniki! ne bodo poznali bolje, bo prav težko že samo tem trem slovanskim plemenom priti do združenja. Pod naslovom Najlepši oltar je pošteno srce in zdrav razum. Rimski papež je še pred ne-'Italijanske | davnilT1 dejait da bo molil za ulice v Livarn piše hnako-1 pravWen mir ^ pravnost tole: | Moiiti 7Ai končanje sedanje- "Z izgonom Slovencev hoče ga mesarskega klanja v Evro-____f j_______ni Arlii in Afriki «4» ie hrŽko- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO pi, Aziji in Afriki se je bržko ne že naveličal, ker je trvidel, da njegova molitev nič ne zaleže. 66 99 i 2057 Ko. Lawndale Avenue t Chicago. Illinois ! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina s« Zdraian« drlav* (lavan Ckic.f») la Kanado $6 00 na latai $9 00 sa pol latai $1.80 sa ¿«Irt l»laj «a Cklcas« in Cicara $7.SO ta calo latoi $3.75 sa pol latsi sa (nosamtlvo $».00. Naslov zo list in tajništvo je: Federalna hiina oblast je v sestih mesecih odprlo stanovanjske hiše za 125,000 ljudi Tekom prve polovice tekočega leta, kakor poroča Nathan Straus, je USHA (admintstra-j tor federalne hišne oblaati — United States Housing Authority) prUkrbela nove stanovanjske hiše za približno 125,000 ljudi, vštevši obrambne delavce. Število hiš je bilo S5,568, od katerih je bik> 29,875 zgrajenih v svrho najemanja ob nizkih cenah in za odpravo zastarelih stanovanjskih predelov, Druge so bile zgrajene v krajih, kjer se vršijo obrambna dela. Istočasno ae je začela konstrukcija 103 drugih atano-vanjskih skupin, ki bodo vaebo-val« 28.888 več hiš. Med tem odpravlianje "alu-mov" nadaljuje jako uspešno. I K.773 stanovanjskih hiš, ki so bile obsojene kot neprimerne, »o bile v tem obdobju porušene. V krajih, kjer se dela na obrambenih projektih, ae je morala odlagati a porušenjem zastarelih hiš, kjer je pomanjkanje stanovanj tako veliko. —-Common Council—Fli&. mer od leta 1509 in v knjižnici parlamenta ti z upravičenim pcnosom pokažejo te zvezke. Vemo pa to-le: v 18. stoletju je delal te zapisnike znani piaa-telj Samuel Johnson. Mnogo let kasneje je v pogovoru z Johnaonom njegov prijatelj Francis ves navdušen omenil neki govor Pltta starejšega; zdel se mu je najboljši od vseh slavnih parlamentarnih govorov. V napadu odkritosrčnosti — to se je dogajalo pri njem — je priznal stari John som svojemu prijatelju, da je on sam sestavil ve« klasični Pittov govor od prve do zadnje vrstice \ Johnson navadno ni obiakovtl sej, temveč se je informiral pri slugah, kdo je o čem govoril, ftele pri sebi doma. v podstrešju Rxeter-otreet je sestavljal govore: poznal Je dobro posamezne govornike m je vedel približno, kaj Je mogel vsakdo od njih povedati. Govorniki ao bili zadovoljni in niso niti mislili, da ao tako dobro govorili. "Sestavljali »te jih seveda ne-|ir¡stransko!'* — Je dejal verjetno m»W> presenečeni Franci«. "Vedno sem ¿uval videz neprîstranosti, toda trudil «em ae, da «em formuliral govore teh wlgh-akih psov tako, da *> se prav slabo iztekli/* Je odgovoril Johnson, ki je bil rabiaten tory-jevec (wigh «taro ime za angleške Uberalce, tory pa za konservativce). Angleški zgodovinarji nimajo radi, da jih kdo spominja na ta pogovor. Nekaterj od njih so poskušali dokazati, da je Johnson kljub lemu precej natančno zapisoval govore. No, morda je sam o sebi lagal, Najsijajnejša dvorana v West minât™ je lordska zbornica. V umetniškem oziru je tu vse odlično, od oken do kraljevega prestola. Kralj ima avoj prestol tudi v Buckingham gradu, v Saint-Jamesu ki v Wind-sotu. Toda po ustavi je pravi prestol samo tisU, ki jt v parlamentu. praven njega sloji kraljičin prestol, kà ao ga postavili za še no Edvarda Vil. — prej je bil v parlamentu aamo kraljev prestol. Kraljičin atol je sa poldrugo colo nitji kajti kraljica je "samo žena svojega kralja in gospodarja" — kakor pojasnjuje najmlajši biograf. Ob strani stoji majhen, skoro otroški stol za wa-leškega princa. • "House of Common«" (poslanska zbornica) je mm ,-preprostejša od "House of tarda". V primeri « sejnimi dvoranami v bivšem Reiths-tagu. v bivšem francoskem parlamentu ali v nekdanji ruski dumi je ta dvorana zelo majhna —«- aopet iz spoštovanja do atarodavnosti: da je vse tako, kakor je bilo prej. Zato pride na šest sto poslancev samo nekaj nad tri sto prostorov. Zelo ozke ao tudi tribune za občinstvo. Sicer ni oficielno nobenega občinstva v tej "spodnji" zbornici. To je zanimiva poteza v angleških parlamentarnih običajih. V prejšnjih stoletjih seje parlamenta niso bile dostopne tujcem. In v Angliji je teiko iti preko tradicije; po drugi strani so «pa le morali dopustiti občinstvo. Našli so fikcijo: je občinstvo in vendar ga ni. So nevidne sence. Res je, za sence so tribune, ki so poleg tega še ločene med seboj z vmesnimi stenami; za sence iumalistov, sence ¡inozemskih častnih gostov, sence navadnih turistov. Toda predpogoj je, da niti speaker (predaednik angleškega parlamenta) niti člani zbornice nikogar ne vidijo. Pred nekako šestdesetimi leti je konservativna stranka izrabljala to oko ločino, da je šikanirala republikanskega poslanca Herberta; vsakokrat, ko ie prosil Herbert za besedo, se je dvignil kak konservativni poslanec, ki je razburjeno pokazal na tribuno in sporočil speaker >ut da je opazil tujce v hiši: "Strangers are present.** Speaker je moral nato prekiniti sejo. Ta šala je trpela precej dolgo. Potem je postala dolgočasna. Danes lahko pride vsakdo na sejo «podnje zbornice — z eno izjemo. Ta Izjema je angleški kralj; njemu je vstop v spodnjo zbornico najstrožje zabranjen. Kakor znano, je bil pojav Karla I. v spodnji zbornici v letu 1642. eden od povodov za revolucijo, ki je stala kralja življenje. V običajih spodnje zbornice je zato še dane« ta-le navada: na dan otvoritve novega parlamentarnega zasedanja pride kraljevi poslanec, "čuvar črnega iezla *, k spodnji zbornici, da povabi poslance v hišo lordov; pred vrati spodnje zbornice «toječi čuvaj "sergeant z orožjem*\ zaloputne vrata pred nosom kraljevega sla. ki potem trikrat ponižno potrka in sme šele potem stopiti v zbornico. Oprava spodnje zbornice nI prav ni* podobna opravi drugih parlamentov. Sorazmerno majhna dvorana in dejstvo, da nI nobene govorniške tribune, spreminjata naravno ve« značaj govora. Morda je radi tega angleška politična zgovornost tako neenaka francoski. Na sredi, pred dolgo mizo, sedi speaker v svojem srednjeveškem oblačilu. Desno od mize sede ministri, za njimi njihovi pristaši; na levici sedi opozicija. Na preprogi ob obeh straneh mize ao bile do nedavnega vtkane črte, ki jih ne sme noben govornik prestopiti; ta o-preznost izvira še te časa, ko ao poslanci nosili bodala — črte so v razdalji, preko katere je nemogoče krhati bodala. Danes seveda ni vaČ potreba za te črte: ni verjetno, da bi socialisti z bodali navalili na Churchilla ali Edena, če so še tako neina čuvatva, ki jih sedaj go-je proti njima. Vsak poslanec govori s «vo-jega prostora in ne dolgo. Preje je bilo drugače: Palmersto-ne je govoril po pet ur. Medtem so se navade spremenile in govorniki redkokdaj govore več nego «pol ure. Asquith pojasnjuje to » tem, da časopisi iz tehničnih razlogov ne bi mo-¿H ponatiskovati dolgih govorov, Govornik se obrne na speakerja. Skrajno nevljudno bi bilo, če bi kdo kakega pred-govornika imenoval po imenu. To se sporoča direktno mladim članom parlamenta v statutih; treba je reči: 4tvisokc cenjeni gentleman. ki je nazadnje govoril" m podobno. ( Sejna dvorana spodnje zbornice je ozka in ne posebno udobna, sicer pa nimajo poslanci nobenega povoda, da bi se pritoževali nad pomanjkanjem udobnosti; na ra&poJago «o jifi odlična knjižnica, kavarna, rt-«tavracija z ločenimi mizami za vladno večino in opozicijo in soba za šah: to je edina, ki je dovoljena v parlamentu (v parlamentih dominjonov smejo igrati tudi biljard in tenis). Povsod so spomeniki slavnih angleških državnikov. Ali *e jih res kaj spominjajo? Lord George Hamilton pravi v svojih spominih, da jih pozabijo že isti dan, ko se poslove od dr-žavne službe. Ob obeh straneh ra&pravne dvorane sta dve galeriji za glasovanja: "Yes-lobby" in "No-lobby". V levo galerijo "No-lobby'* gredo poslanci, ki gU-♦ujejo proti nekemu predlogu, v desno pa tisti, ki glasujejo za. Courtenay Ilbert, gotovo najboljši poznavalec brit*ke?& političnega iivljenja, pripoveduje, da navadno pred glasovanjem "win" — vodja frakcije sporoči svojim članom, kako naj glasujejo, ali pa jim pove, naj vsakdo po svojem preudarku glasuje. V zadnjem slučaju "mora vsak član zbornice sam premisliti zadevo in rešiti vprašanje; to je vedno težavno (troublesome)," pravi brez vsake ironije air Courtenay Ilbert. Pa nobenih skrbi radi rega! Canning namreč pravi: MAngteški parlament je pametnejši od najpametnejšega njegovih članov." Politiko i h delavski razied « Ni ga, niti ni moglo biti časa. v katerem se ne bi vodila politika. So, in treba je, da so ustanove, društva in organizacije, ki so nepolitične in ki se s politiko ne pečajo. Toda ne bi bilo treba, da bi bili ljudje, ki se ne udeležujejo političnega življenja. Nezanimanje za politiko je samo po sebi reakcionamp, ker posredno podpira tiste, fi ao bodisi po svojem rojstvu, bodisi po bogastvu, navadno fto enem in drugem v ugodnejšem družabnem položaju in ki so, da tako rečemo, ie v sedlu-Vsi tisti, ki imajo čustvo člove^, škega dostojanstva, bi se mora- j li pečati s politiko, ker politična pasivnost pomeni izročati svojo usodo v tuje, več ali manj neznane roke. Politiko so ozlo glasili politični špekulanti, ki so videli v njej navadno trgovino, in politična budala, ki o osnovah in pogojih politike niso imeli nobenega pojma, dočim je resnična politika slu-žba družbi, vredna najvišjih moralnih in duhovnih vrhov. Kakor ni časa brez politike, tudi ni politike brez političnih strank. Krik »proti političnim strankam, kakor so ga zagnali in spravili v modo vzhodno od Rena. ni nič drugega kakor zahteva najreakcionarnejše stranke, da ima ona sama strankar-sko-polrtični monopol. Naj bo diktator še tako samozavesten, pa celo genialne, nikakor se ne more vladati brez skupine političnih somišljenikov, kar v bistvu ni nič drugega nego politična stranka. So različne stranke, ali napačno je, deliti jih na dobre in slabe. Naravnost nevarno je, radi takozvaaih slabih strank napraviti »klop. da js treba sploh ukiniti strankarski sistem po l it ¡onega življenja. Stranke js treba deliti ▼ napredna, demokratična, delavske, meščan ske. Strankarsko-polit^čno življenje, ki nastaja ic teh strank, ni in ne more biti slučajno. Je več ali manj slika stvarnih razmer in izraz razpoloženja Ijmd skih množic. Izkušnja v mnogih državah je pokazala baš v najnovejšem času, da j t na prvi pogled tudi najbolj neumen strankarsko-pgflitičon sistem boljši In bolj iKlrav od takojšnih genijalnih in dobrohotnih diktatur. ^J 9tvtyfen}ska potreba delav skega razreda in njegovega gibanja je, da obstoji in se vodi saafto#Vojna delavska socialistična politika. Niti v enem od štirih velikih vprašanj našega političnega življenja ne more najti delavsko gibanje skupnih točk niti z eno bodisi odobreno, bodisi neodobreno meščansko stranko. V vprašanju politične demokracije, vprašanju premagan ja gospodarske krize, v vprašanju socialne politike, zavarovanja brezposelnih in invalidnih ljudi, kakor tudi v vprašanju notranje ureditve države imajo vse te stranke drugačne in nasprotne programe, kakor ga mora imeti delavska *poUtičaa organizacija v in-eresu delovnih množic. Minnesiotska IC D. S. pred prtfom razpada Kakor se poroča iz St. Paula, je nekdaj močna in uspešna Kmečko-delavska «tranka v Mlnnesoti na . pragu svojega razpada. Njeno članstvo je razcetUjeno in zbegano. Poskus za oživitev In okrepitev ega nekdaj taiko krepkega gibanja se je, kakor vse kaže, izjalovil. Vzroki za to obžalovanja vredno stanje ao mnogi, kar skoro onemogoča ozdravljenje. Razcepljenosti med članstvom *o največ krivi komunisti, nji-hni sopotniki in prijatelji v organizaciji sami. Posledica notranjih sporov je to, da nekateri člani že kar odprto priporočajo s^jitev i demokratsko stranko, med tem ko se drugi zopet ogrevajo za republikansko. Narodna demokratska stranka bi rada videla, da bi se ta organizacij« stopila z njo. ker ve, da ji je podpora kmečko-delavske strank« nujno potrebna. Demokrataki načelnik Flynn je še storil vse potrebno »a spojitev. Japonci zbirajo čajno listje Na koncu zadnjegra tedna ie a pobirati japonska vlada porabljeno čajno Ibtje, da k* porabi «a živalsko krmo. Kakor ss pričakuje, ga bodo na brali okoli 30,000,000 funtov na leto. ........MimiiMiimmilimiMMiiifl^*^ , - * ZA LICNK TlSUOVMfc, k u . VSEH VRST W) 55MBRN1H CBNAN SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria frriiititag Co, 18.1S N. HAISTBD STttKET. CHICAGO, ILL T.I. MOHAWK «TOT PROLETAREC SE TISKA WU HAS jihhiiK.....w...M....Ji»a...ii>.......... Proletarec September 24, 1941 PRESOJANJE DOGODKÓV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.\ diplnmatična poročila, ki dohajajo v Wnnhington. de pred kratkim so taka poročila razodevala pretežno mnenje, da je nemška zmaga neizogibna. Sedaj pa kažejo vesti, ki dohajajo iz latinske Amerike, z Vzhoda, iz podjarmljenih dežel in iz daljnih krajev, kakor je n. pr. Indija, povsem drugačno razpoloženje v tem oziru. Poročila pripisujejo to izpremem-bo v mnenju večji dej ogromnim nemškim zgubam v vojakih in opremi na Ruskem, potem uverjenju, da pojdejo Ze-din jene države v vojno, in naraščajočemu prepričanju, da se more Anglija vedaj uspešno kosati z nemško zračno silo. Uradni Washington se strinja z v.em tem, dasi misli, da bo vojna dolga in huda, in se boji, da se morebiti Rudja ne bo mogla držati bugve kako dolgo več. Lcndcn in Washington so vesti o zadnjih ruskih uspehih v ofenzivi na srednji bojni fronti močno razveselile. Ali to veselje jima je pokvaril novi strah pred bodočnostjo. Za tem je bil nujen in »krepak sovjetski poziv za veliko večje dobavljanje ameriških in angleških vojnih potrebščin, zlasti pa letal. Moskva je zatrdila, da so se njene zračne rezerve sila skrčile vsled podvojenega prizadevanja nemške zračne sile, da bi uničila rdečo zračno moč. Nemci si sedaj na vso moč prizadevajo uničiti rusko vojaško opravo, pa se rajši posvečajo temu poslu, kakor pa da bi se opuščali v velike talne boje z Rusi, ki so v številčni premoči. Anglija in ta dežela bi radi videle, da bi Rusija vzdržala vsaj do novembra, ko nastopi prava zima. Zato bosta gledale predvsem na to, da pošljeta na Rusko preko Irana Čim največ letal. Filmskim delavcem preti splosaa brezposelnost to zimo, ker ne bo v Hollywoodu dosti novih proizvajanj pozimi. Razlogi za to so številni. Glavni med njimi je to, da je treba sedaj vladnega dovoljenja za vsak film, preden se *me kazati po gledališčih, in pa strah, da bosta vojna in obrambno delo povzročila pomanjkanje filmskih tehnikov in materi-jala. Nobeno ljudstvo v Evropi se ni silneje upiralo nemški zasedbi kakor Norvežani. Njthna vzajemnost je izjalovila Nemcem poskus, da bi jim poskrbeli domačega "vodjo" v osebi smešnega Quislings. V onemogli jezi je ta lutkarski ministrski predsednik imel pred kratkim govor, v katerem je ljudstvu zagrozil, da ga bo stri z nasilstvom in terorjem, če bo še nadalje nasprotovalo njemu in njegovim nemškim gospodarjem. Temu so norveški delavci odgovorili s splošno stavko v Oslu, kar je dovedlo do razglasa nagle sodbe v tistem okraju. Temu so sledile aretacije na debelo in odstavitev mnogih unijskih voditeljev. Dva vodilna norveška delavska voditelja Viggo Hansteen in Rolf Kikstroem sta bila ustreljena, mnogi,drugi pa obsojeni na več let zapora. To surovo in nasilno postopanje pa ni pomirilo Norvežanov, nego je izzvalo Je večjo jezo in mržnjo Po celem severu. Švedski tisk je odprto in brez ovinkov obsojal to nacijsko nasilstvo, čeprav i" tamošnja vlada ustrezala Berlinu, kolikor je le motgla, m» 1 tem ko je Švedska delavca zveza odprla svoj letni kongres s sprejetjem resolucija. v kateri se izreka simpatljn in v/ajemnost z norveškimi delavci. čthoalovaiki notranji mini-"tf'r Ju raj Slavik je dejal, da n' sedanji položaj Slovanov razveseljiv. Sovražnik je za-veliko število Slovanov, a 'a Mižnost ima v sebi seme "«vega in boljšega sodelovanja si,ranimi slovanskimi na-r0(,i. Iz te borbe proti nacijem in fašistom bo vzklilo močnej-trajirtjW bratstvo med Če-"oslovski in Jugoslovani; čt- I skoslovaško-pol jsko sodelova-' nje se je Že pričelo in do sporazuma med Rusi in Poljaki | more priti vsak čas. S svojim govorom v low! si je Lindbergh nakopal splošno mržnjo na glavo. Kaj bodo sedaj počeli z njim Wheeler in tovariši, se še ne ve. Organizacija "America First" je v hudi zadregi. Morda je Llndberghov govor začetek njenega konca. Plemenskih gonj ne more trpeti demokracija. Lindbergh se je skopal poleg Roosevelta in Anglije tudi nad Žide ter s tem dal znamenje za zadetek plemenskih gonj v tej deželi. Mr-žn ja do Židov, ima korenine v vvaki deželi. In tako jih ima tudi v tej. Ali zabrstela in zacvetela bi šele na zmagoslavju fašistične reakcije. In to se bo zgodilo tedaj, ko dobi Hitler tci vojno, če je svet že tako (popolnoma ponorel, da mu jo dovoli dobiti. r ... -. Ameriška delavska stranka n: vnovič postavila Harryja W. Laidlerja za kandidata v new-ycrski mestni svet, ker je podpiral Normana Thomasa v zadnjih predsedniških volitvah in se ima zato za nasprotnika Rooseveltove zunanje politike. Laidler pa pravi, da to ne u-streza popolnoma resnici, ker je za podporo demokracijam. Laidler je bil trden in nepo-kvarljiv socialist celih trideset let. V mestnem svetu je vodi' svoje delavske tovariše v borbi za dostojne stanovanjske hiše in cenejšo elektriko. Te reči bodo potrebne, pa naj je vojna ali ne, in naravnost neumno je izobčiti poštenega človeka radi njegovih nazorov o stvareh, za katere sploh ni šlo v tem slučaju. Vrste nasprotnikov noše zunanje politike se krhajo in drobijo (Nadaljevanje s 1. strani.) mehka do Japoncev, je tem ra-stel greben da nič koliko. Ko pa se je otresla tiste tešilne politike in ustavila dovažanje vojnega blaga na Japonsko iz te dežele pa dejala, da ima mornarico pripravljeno za u-veljavljenje svoje politike, je Japoncem upadel tisti greben. Japonska je v defenzivi, odkar je washingtonska vlada o-pustila tešilno »politiko. Ameriška legija Ameriška legija je na svoji konvenciji v Milvvaukeeju zadnji teden odobrila zunanjo politiko Združenih držav, predsednika, armado in mornarico, se pognala za preklic nevtral-nostnega zakona in odstranitev zemljepisnih omejitev v gibanju ameriških čet. Sirija dobila neodvisnost Damask, Sirija. — Neodvisnost Sirije je bila oklicana dne 16. septembra. Dale so ji jo o-kupacijske oblaKti "Svobodne Francije" in dejk Ta j edin Has-sani je bil imenovan za prvega predsednika te najnovejše republike. "Svobodna Francija" in Anglija «ta dobile v oblast Sirijo in Libanon meseca junija v kratkem boju od Francije, ki je vladala v teh levantskih državah pod mandatom Lige narodov. v Italija ima predsednikov govor za vojno napoved Po poročilih iz Rima je izjavil Vingino Oa.vda na koncu minulega tedna, da je vlada Združenih držav napovedala vojno "de facto" in da boata Italija pa Nemčija tako uravnale svoje vojne načrte, da jima bo mogoče odbiti vsakršen ameriški napad kjer si bodi na svetu. "Svet Ima pred sabo vojno napovhd -"de factn" washing-tonske vlade, katere meja ni navedena, niti niso njeni temelji določeni," je aaptsal urednik v listu II Giomale d'Italia. Ako s Proletarcem soglašate, i zreči te m a priznanje s pridobitvijo novtga naročnika. PRED KRATKIM PRIJETA NACIJSKA SPUONKA Vzgoja značaja pri otrokü Nobena stvar ni proletarcu tako potrebna kakor kremenit značaj. Delavec, ki nima značaja, zlasti v takih dobah, kakor je današnja, kaj hitro podleže raznim izvendelavskim vplivom ter postane kršiteH glavne zahteve proletarskega •boja — namreč delavske solidarnosti. Prav zato pa je naloga delavskih staršev, da tudi svoje otroke, ki naj v bodočnosti nadaljujejo njihov ooj, vzgoje v značaje — potem se ne bo več dogajalo, da bi postali sinovi in hčere socialistov izdajalci proletariata ali pa vsaj ljudje, ki jim je boj za novo družbo deveta briga. > Malokateri delavski starši pa ; se zavedajo, da je treba z vz-! gojo značaja pričeti pri otroku ( že v najraniji dobi, že tisti hip, j ko se otrok porodi. Novoroj?no dete je kakor nepopisan liit papirja in že prvi vtisi in doživljaji so včasih odločilne važnosti za vse njegovo poznejše življenje. Kolikokrat se pozneje starši pritožujejo nad samovoljnostjo, • trdovratnostjo, ne-! socialnostjo svojih otrok, ne zavedajo pa se, da so vse te na-i pake zakrivili v otroku sami že j v najzgodnejši njegovi dobi. Samo nekaj vzgledov! Po težkem in trudapolnem dnevnem delu položi delavska mati dojenčka v zibel in nato leže tudi sama v posteljo, da si Zt«»« lajaa policija' ja r^Ula slasti v New YorW.ii«.o obsežnemu nacijikemu ToKun.lv« na «Ud. Med aa- i nabere novih mOČi. Komaj Za- ki pridejo vanjo. Zmeraj ga kdo miluje, se z njim peča, in če le malo zajavka, takoj hiti vsa hiša skupaj — kakor pri požaru. Tak otrok hoče kmalu imeti zmeraj koga pri sdbi, ki »e mu mora v vsem ukloniti, sicer se zateče k preizkušenemu sredstvu: joku, ki z njim vse doka-že. Iz dojenčka nastaja tako tiran in egoist, ki meni, da je vse na svetu samo radi njega. Uprav tiranski in egoi-»tični ljudje pa so prava šola za vse zatirane in izkoriščane in ta šiba poje uprav po prole-tarcih. — Pametna mati bo zato često prepustila otroka samemu sebi in njegovim igračam in ne bo dopuščala, da ga sorodniki neprestano prekladajo iz rok v roke. (Po Schrotu.) PRIREDBE KLUBOV JI« Šjm •ledenimi vohuni »o moški in ionska. Na taj allki jo vi doti ¿enako Halano P. Mayer, staro 2S let, ko fovori s dvema zastopnikoma avesnefa preiskovalne*« urada patra«, ko je kUa prijeta in odvedena tja, kjer je priprta diemlje, se že začne nočni koncert: njen ljubljenček se z t odi njen« toeolka Loci j« Boekmlor, ki ja i« prianala, da ja ipijonk« s« nacijo v taj deželi. Obe ienaki sta dreti na VSe preiOge, Zaht cbdolieni. da sta na prekanjon nailn isvabljali is vojakov velevaine vojaiko- podatka aa nacije. Obe iivita Long Islaada. "SI 1 Barbarstvo in kultura Strašna je zmedenost, ki so šara, vse pri njem gre prepoča- jo v današnjem rodu povzročile vojne, inflacije in krize, skratka ves kaos povojne dobe. Raz-padanre kapitalistične družbe spremljajo pojavi, kakor jih si in predolgoöasno; hočejo s. hitlerjevske geste s paraiiarr V tem oziru je današnji čai podeben nekaterim prejšnjim zgodovinskim • dobam, kakor To prepričanje si mora vsakdo pridobiti z izkušnjami v življenju in s samostojnim razmišljanjem. Socialističnega prepričanja si ne pridobiš na pa-radi, na manifesetaciji, ker je nia»ifc*tacija samo zunanji izraz številčne moči pristašev neke struje. Manifestacija Člove- menda nihče ni prej pričakoval dobi propadajočega rimskega v takem obsegu. Marx je v Imperija aH ,»verskih bojev v "Komunističnem manifestu" napovedoval revolto takizva srednjem yekp.£e davno ni tako cvetelo rokodelstvo špeku nega srednjega stanu proti bur- lacije z ljudsko lahkovernostjo Žoaziji: "Srednji stanovi: ma-1 in neumnostjo kakor danes. A- li obrtniki, mali trgovci, rokodelci, kmetje, vsi se bojujejo proti meščanstvu, da obvaruje •trelogi in hotelski grafologi, ciganski proroki in jasnovidci najdejo prav tako lahko h va- jo svoj obstanek pred tropa-1,cine objekte za svoj "švindel" dom." Toda v tem svojem boju kakor politični akrobati in hoh-so šli v mnogo državah pod štaplerji v črnih, rjavih in mo-prapor fašizma, od katerega si srajcah. Moč neumnosti ie obetajo, da jim bo rešil njiho- danes tako velika, da je nikoli vo lastnino in njihov prejšnji v zadostni meri ne cenimo. položaj v človeški družbi. Svojega zaveznika še ne vidijo v proletariat u, ne streme po zgradnji nove socialistične družbe, mislijo, da je njihovi stiski krivo slabo gospodarstvo in korupcija poedincev in da se Valu fašistovske podivjanosti, blaznosti in barbarstva se pridružuje še klerikalizem, čigar "ljudsko"politiko je dobro označil Marx: "Beraško malho so vihteli v roki kot prapor, za katerim so zbirali ljudstvo. To- jc* hrano. Nespametna mati mu Uiftreie — včasi celo p j večkrat v eni noči, samo da ga uteši. Mali kričač, ki mu je včasih komaj osem dni, je postal tako zmagovalec, recimo, nad tridesetletno materjo. S tem je napravil doktorski izpit za življenje: svoji samovolji hoče odslej pokoriti vse in mati se Često niti ne zaveda, da si vzgaja nasilnega človeka, ki se ne bo znal v poznejšem življenju podrediti celoti. Razen te- ka samo navduši, prepričanje pa si mora vsakdo sam ustva- gtL p'a ob takem nočnem življe- riti v svoji notranjosti s svojo niu ne mati ne otrok telemo ne miselnostjo. uspevata. Zato je priporočlji- Najhujša ovira za naš socia- vo, da matere zvečer otroka listični kulturni pokret je to ža-1 c-nažijo, ga nadoje, polože v lostno dejstvo, da premnogo zibelko, nato pa — mir. Prvo, ljudi, zlasti mladih, sploh no*e ch ugo, mogoče celo tretjo noč nič misliti. Impcnira jim samo t» dojenček kričal; ko pa bo sila. Kakor je težko, moramo s podvojenimi močmi navajati • poznal, da ne doseže ničesar, : e bo umiril in spal ponoči brez SEPTEMBER BRIDGEPORT, O. — Ko* f areata JSZ in PM v nadoljo 28 sopto»bra na farmi a. Skoffa na Bartoaa. " NOVEMBER CLEVELANb, O.—Koncert "Zar-je" na Zahvalni dan v četrtek 20. aa-vembra a SND aa St. Clalr Ava. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Sava v dvorani SNPJ. DECEMBER HICAGO, ILL.—V arodo SI. do-novoletna aabava kluba it 1 MAREC 1042. * * , ILL. — V nedeljo 18. prirodltov v korist Prale-tarca v d raai SNPJ. ILL. — V nedeljo 2€. Sava v dvorani SNPJ. „ Listen to PAUNDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1 to 2 P- M. STATION W H Y P 1K20 kilocycles f {First Stellas anYaar Dial) * Featuring a program Of • Yugoal&v Folk Music zlasti mlade ljudi k miselnemu, kričanja in vriščanja. V njego-duhovnemu delu, k študiju e- j vo bistvo pa se bo globoko, Če-konomije in družabnega raz- prav nezavestno, zarezala zavoja, zgodovine socializma in vest: da so človekovi samovo-držav posebno v zadnjem sto- 1J i postavljene meje. letju. Pa tudi sicer se Vse prečesto- Kadar kdo postane res pre- *rat prenreše matere, babice, pričan socialist, ga ne moro tete in kar je še siičnih ljudi, ki bodo razmere zboljšale, če pri-1 da na njih zadnjicah so se ta-de na oblast energičen vodja a j koj opazili stari fevdalni grbi," la Hitler, Mussolini itd., kakor j zato "v politični praksi sodelu-jim obetajo razni fašiatovski; jejo pri vseh nasilnih odredbah gromov ni k i in preroki. Resna kriza srednjega stanu in njegove nade v fašistovsko rešite»; sta začasno vzbudili najhujši reakcionarni pokret. Temu se ni čuditi. 2e Marx je dobro označil politično omejenost srednjega stanu in njegovo nagnjenost, da se da izkoristiti po protirevolucionamih strujah: "Niso revolucionarni, temveč konservativni. Se več! Reakcionarni so: zgodovinsko kolo skušajo zasukati nazaj." Hočejo iti skozi -peklo fašizma, v katerem bodo šele spoznali, da so slabo branili svoje intere* se, ko so izročili svojo usodo v roke "genijalnih" fašistovskih diktatorjev. Fašistovska kuga iz srednje Evrope prodira tudi proti nam in najde vedno več zaslepljenih ljudi, ki mislijo, da bi bil tak radikalen recept priporočljiv tudi za nas. Ljudje so danes bolj kot kdaj prej nagnjeni k temu, da drve za vsakim novim imenom, ki jim obeta novega Misijo. Za vsak nov milnf mehurček se navdušijo in drugi dan že razočarani dvomijo nad vsem člo veštvom. Pravijo, da se od nl-kogar^več ne bodo dali prevarati, pri tem so pa tako neskončno lahkoverni, da nasedejo prvemu goljufu, ki pride med nje. Samo za pametno stvar se nc morejo nikakor odločiti. Socializem je posebno za tako-ivane intelektualce že stara proti delavskemu razredu in v navadnem življenju — vzlic vsem mogočim frazam — vzlic dobro porabijo svoja dostojanstva in prodajajo zvestobo, ljubezen in čast za ovčjo volno, peso in žganje." • Mi ne smemo obstati pred vsem tem barbarizmom, temveč moramo tem bolj razgibati vrste delavskega gibanja. V tem gibanju še dane* preveč zbegati nobena stvar. Kajti z vfo pametjo yidi, da mora nujno prodreti socializem in zmagati na svetu, če noče , ,. ^^ človeštvo propasti. Tega pre- 100 družm«' n**° *°*°y> («padajo v bližnjo "žlahto", proti vzgoji značajnosti. V mnogoterih družinah je otrok središče vse družine, pa ne sa- pričanja nikakor ne morejo o-majati dogodki nekaj let v nekaj državah, čim več mladih in drugih delavcev se bo res vzgojilo v znanstvenem socializmu, tem več poroštva imamo za stalen in hitrejši napredek celotnega delavskega gibanja. —elj. Kadar vam kak spis v Proletarcu ne ugaja, pomnite, da je to list za misleče čitatelje, prevladuje golo strokovničar- i ne sa cenzorje 1 stvo, materialne skrbi posame- 1 . . _________ znih delavskih kategorij in premalo je političnega duha. idejnega življenja in razgibanosti. V boju z reakcijo ne gre samo za plače, delovni čas, imovino delavskih organizacij, temveč gre za vse. Fašizem je napovedal "totalni" (celotni, na vseh področjih) boj socializmu. Na to mora socializem odgovoriti s "totalno" vojno. Socializem ni golo gibanje želodcev temveč pomeni predvsem vero v razvoj človeka do popolne svobode do obvladanja vseh materialnih sil; socializem pomeni razumsko, znanstveno miselnost, prosto vsega praznoverstva in vražarstva. Socializem pomeni najpopolnejši izraz velikih in večnih idej človcčanstva, svobode in pravice. "Socialistično prepričanje in program je rezultat večatoletnega duhovnega dela vsega kulturnega sveta," pravi Kari Kautsky. BUY «KITE D states' SAVINGS OND81 Ukrajinska prestolnico Kijev Kakor vse kaže, je Kijev, najstarejše rusko mesto in prestolnica ukrajinske sovjetske zvezne republike, zopet v nemških rokah. Ali to pot so si ga morali Nemci izvojevati. Oblegali so ga dva meseca. Kijev je tretje največje me-sto v Uniji sovjetskih socialističnih republik in njegovo prebivalstvo šteje po zadnjem ljudskem štetju 846,298 ljudi. Ker je Ukrajina žitnica Evrope. je Kijev važen za njeno industrijo in trgovino. Topljenje železa, izdelovanje tobaka in m letev žita v moko so glavne industrije mesta Kijeva. Štiri železnice imajo svoja iztočišča v Kijevu. Kakih 80 odstotkov prebivalstva tvorijo Ukrajinci, ostali prebivalci «pa so Rusi, Židje. Poljaki, Nemci, Moldavci, Grki, Bolgari in Beloruai. Kdaj je bilo mesto tistanov-Ijeno, se ne ve natanko. Toda Kijev je bil sredice slovanskega gospodovanja na Ruskem in I. 988. je bil vodilno mesto v deželi. Peter Veliki je porušil mesto v 17. stoletju. L. 1240. so Mongoli razdejali Kijev. Za tem je prišel Litom v roke ter ostal v njihni oblasti tja do I. 1669., ko so se ga polastili Poljaki, ki so si ga obdržali do h 1654. Tedaj pa je bil pripojen k Rusiji. Ukrajina Ju postala sovjetski republika 1. 1923. : BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-S61 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. iMIMMM MURIUM ¿M M M M MMMMMMMMf PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI i ; PODPORNI JEDNOTI 1 > ! NAROČITE SI DNEVNIK j j"PBOSVETA"! Stane aa calo lata $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova druitta. Deaat članov(ic) ja traba sa novo društvo. Naslov sa list In sa tajništvo jat 2657 S. Lawndale Avft. CH1CAGO, ILL. ŠeMMMSMM MMMMMS» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OmCB HOURS: 2:0C—4:00; 7 00—Dftlty At 3724 W. 26th Str^t • Tel. Crawfard tilt At 1856 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Caaal 1100 Wedscaday and Sunday fcy aopointmenta only Residence Tal.i Crawford If aa aaewoe — Ce| A a«tin 8700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycl®b Vodi jo George Marchou A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And lta Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWEAl/n? NO. 1776. Published W.eklr at 2301 So. LawndaU Ave. CHICAGO, ILL.. September 24, 1941. VOL XXXVI. The Housing Problem Oao of Ik« important clement, for a decent existence and happinm of human being* ia shelter, and yet one third of the nation's families live in hones below a minimum standard of health, decency, and safety. In Chicago, for iastaaco, oao out of ovory five homes is substandard. Substandard homo* are thoao either physically unfit for human habitation, lacking toilet, bath, and running water, inadequately heated or insulated, poorly vontilatod and dark, or emtremely overcrowded. America needs more aad bolter home*. It has been estimated that the rale of increase of families far exceeds oven the normal home building rate. This has resulted in a housing shortage, and it is estimated that by 1950 there may bo a shortage of nearly nine million homes in this country. In additioa, millions of substandard homes need replacement. .SLUMS Slums and substaadard homes are vary cosily to society, to government, and to owners of property. Slums coatributo heavily towards brooding disease, crime, and social ills. They prevent largo portions of our population from having minimum standards of living aad from bocomiag healty citisens. Famdies are forced to livo in substandard homes because decent low rent homes cannot be constructed profitably for their use. Slums cause a higher cost for municipal services; yet they contribute little toward their payment. In New York, 33 per cent of the criminals came from substandard districts housing 10 per cent of the population. In Cleveland. 47 per cent of delinquency came from slum areas, comprising only 17 per cent of the total city area, la Chicago, 25 per coat of juvenile delinquency came from substandard districts occupying 6 per cent of the city's area. A Chicago slum district costs the taxpayers six times as much annually as is paid back to the city in taxes. To rta^rs slums, doceat homes must be supplied for low income families, if necessary, with public aid and subsidy. Out of experience aad need the public housing program has been developed 1« create a supply of homes for the lowest iacome groups. f HISTORY OF PUBLIC HOUSING PROGRAM Public housing is relatively new in America, though other countries have had public housiag for a number of years. Public housing begaa ia America as a demonstration and emergency employment measure uador the Public Works Administration in 1933. Fifty-one projects for 21,700 low income families were built at a cost of $134,-000.000. In 1937 public housing ceased under the PWA, and a vast, decentralised program of low rent housing began with the passage of the United States Housing Act. Most of the projects built under the PWA program have subsequently boon leased to local authorities for operation. SLUM CLEARANCE Public housing projects must eliminate substandard housing as well as provide decent homos for low income families. Under law, the Housiag Authority may build housing projects either on slum or vacant sites. In either case clearance is achieved because the federal law requires the elimination of an equal number of substandard units on or off the project site by repair or demolition. Land for housiag project is obtained through direct purchase or by the exercise of the power of eminent domain, if necessary. A Hard and Heroic Age VIVE LA FRANCE! "It's a terrible world," people keep . aying. They are thinking back to 1927 or 1U13. In those days yoo could earn your |«y ami go U» a ball game. There was no Hitler to worry about. Democracy waa 0, K. At least Lincoln said it wan, and he shoul I know. The pessimistic tear-droppers always imply that they had nothing do to with making life *hat it is. The world went sour on account of the weather or the operations of some far-off outside malevolent agency. Dictators came up, race prejudice appeared, people—-other people—became hard and bitter and distrustful. * All of this means, sinvply, that the world we live in ia not the world for which a lot of our fellow-citizens were conditioned. Their parents did not prepare them for it. The schools did not educate them for it. The churches did not emphasize the virtues needed in it. We live in a hard and heroic age. People die by the millions. Young men fly into the air to fight like birds of prey. Young women, gently bred, stand all night on roofs to meet the threat of fire. Anu right here in America, among the green hills of New England, on the fruitful plains of the Ohio Valley, and on the golden coast of California, young men and women are learning to deal with guns and planes and tanks in order that they may deal death or fend it off. Every day the papers carry tales of adventure by sea and air that make the sagas of the Middle Ages sound sissy. When men and women shake their heads and say: "It's a terrible world," they are merely confessing their unfitness for it. If this is a terrible world, so was every great, creative afire since time began. Like all supreme periods this one calls for heroic action and offers supreme rewards. If we surmount the sniveling nostalgia for years slack laziness we can become builders of a new world. —The New Leader. TENANTS Tenants in public bousing projects must be families in the low income groep who livo in substandard homes and who cannot afford to pay private enterprise for doceat homos. The U. S. Housing Act stipulates that to be eligible for admittance to projects, families may not have incomes which exceed the rent by more than five times (six times in the case of families with three or more minor dependents). However, the Chicago Housing Authority has sot the maximum income at admission at roughly four times the rental for all families because of the large number of low income applications received. Since January 1, 1940, no families have been rejected for too low income. COMMUNITY ACTIVITIES Families living ia the projects have the same rights and privileges as in aay private resideace. For the families directly benefited as well as those of the outside community, housing moans more thaa just a clean, decent, modern house with plenty of heat, hot water, light, and air. It has meant the development of a community life of the type found in many suburban neighborhoods. Tenaat families have found that keeping a pleasant livable atmosphere in their community and their homes has necessitated taking an active interest and pride in their own and their neighbors' accomplishments. Co operation in the use of play and recreation space, lauadries, and the lawns is promoted through many tenant organixations. JOINT AFL-CI0 MEETING PROPOSED "France," writes the Paris newspaper L'Oeuvre, "ia becoming one of the battlefields where the forcea of he New Order confront those of deduction." This is a significant admission in a Nazi-controlled organ .vhich uses the phrsse "forcea of deduction" to mean the peoples everywhere who are striving to overthrow Nasi tyranny and to frustrate Hitler's attemp to dominate the world. It is an admission that France ia not knocked out of the wgr and that, inside the enemy's Uric«, Frenchmen by the million sre fighting in the battle i for freedom. They*tf& fighting with bare hands against heavy odds, with no advantage save their numbers and their faith. In the occupied zone they face, in addition to the Vichy police, the Germán army and the Gestapo, which has raised repression to new heights of scientific brutality. In Vichy France they inust bear the hostility of their own government, which slavishly duplicates every measure of suppression enacted by the German*, it | í, But the vote* of Vichy is not that of France. For the true republic Edouard Harriot, former Premier and mayor of the great city of Lyons, speaks in the September iseue of the American Mercury. A semi-prisoner in his own land, he cannot comment freely on current events. But reminiscing about his travels in Britain and the United States he has found means to convey his lack of sympathy for the Petain regime and his confidence in the final victory of democracy. Speaking of his part in establishing the Entente Cordiale he says: "I have been convinced that Great Britain and Fiance are two complementan* nations destined together to defend liberty, human individuality, human justice. I believe it today in 1941 just as I believed it in 1906." Turning to America he pays a wai-m tribute to our democratic institutions, which the New Order declares outmoded, and to the President — the constant butt of the French Quislings. , No one who has known Franee can believe that Petain is a better spokesman for its present hopes than Mr. Herriot. When the old Marshal asks Frenchmen to fellow him blindly into the Nazi camp, we can be sure that the instinctive reaction of the overwhelming majority ia to in-crease the vigor of their resistance to their conquerors. Even Parliament. now doomed to extinction, is recovering its morale, and more than a hundred deputies gathered in rump sea-ion have gone on record against Vichy's pro-Nazi policy. The new wave of incidents in France follows closely on Petain's appeal for support for more extreme measures of collaboration. The Nazi authorities, echoed by the jackals of the Paris press, are attempting to pin responsibility for sabotage and agitation on the Communiats and the Jews. We have no doubt that since the Nazi attack on Russia French Communists have become a formidable opposition, but if Communists and Jews were the sole opponents of the New Order in France, the Nazis and their hand ful of French collaborators could rest easily. The fear made manifest by mass arrests, execution*, and the taking of hostages betrays a realization that it is the vast majority of the French population which must be coerced. And for that task all the apparatus of repression, all Himm-ler's sadistic ingenuity, will never suffice. —The Nation. 1' AFL HAS 4,569,056 MEMBERS j The total dues-paid membership in the American Federation of I*bor at the end of its fiscal year. Aug. 31, 1941, was 4,569,066 — the highest figure in A. F. of L. history—according to the announcement made by Secretary-Treasurer George Meany last week. This all-time-high figure represents a gain of 321,613 members in the past year. The membership as of Aug. 31, 1940, was 4,247.443. In making public this preliminary membership report (the full report and membership and finances will be submitted at the opening session of the American Federation of Labor'« Funeral in SeCreCV aixty-first annual convention. Oct. 6 in Seattle) Mr. Meany emphasized that the figures include only membership on which national and international unions and local trade and federal labor unions have paid per capita tax to the American Federation of Labor. The total docs not in LIMITATION OF EMPLOYMENT OF CHILDREN UNDER 16 With the Fall term of school started, warning was issued last week by Thomus O'Malley, Regional Director, Wage and Hour Diviaion. U. S. lie-pertinent of Labor, thut full-time employment of children under the age of 16 during school periods is contrary to the child labor provisions of the Fair Labor Standards Act. Katherine F. Lenroot, Chief of the Childrcn'a Bureau, Department of Labor, which is charged with administration of the child labor provisions, pointed out that the basic minimum age eaublished by the Act is 16. How-ever, Regulation No. 3 of the Bureau provides that minors between 14 and 16 years of age may be employed in certain non-manufacturing and non-mining occupations outside of School hours, but limits such employment to three hours per day and MJ hours per week while school is in session During school vacations periods, the hours may be extended to eight per da^ and a total of 40 in one week. Working hours for children of these ages, in general, must be between 7 a. m. and 7 p. m. Mr. O'Malley, whose force of inspectors assist* in enforcement of the child labor provisions of the Waire and Hour Law, said that while these provisions are more lenient with respect to children employed in agriculture, they do apply to minors so employed during the periods when they are legally required to attend school. The Act itself makes provision for parents or custodians of childrea to employ their own children under 16 years of age—the baeic minimus» set in the Act—in occupations other than manufacturing or mining. "Representatives of the Wage and Hour Division and of the Children's Bureau are on the alert to see that violations of the law and regulate« are not permitted," Mr. O'Malley said. "Because of the increase in employment caused by the national defense effort there may be an inclination on the part of employers to retain 14 and 15 year old children on full-tlinr jobs during the school year. However, there is no justification for suck action, and ue will rigidly enforce the provisions of the law intended ts eliminate such practices." 1 BRIDGEPORT. — Peace between ; the API. and C10 in Connecticut was asked in a resolution introduced by the New Haven local of the Cigar-makers' International Union on September 3 at the 56th annual convention of the Connecticut Federation of Labor. The resolution proposed that immediately after the convention closet September 5, CFL officers "set in operation a move designed to bring i bout unity between the ranks of the AFL and the CIO" through a joint state convention late in November. Truck Committee Recomends 40 Cents Minimum Establishment of a 40-cents-an-hour minimum w»ge in interstate truck transportation was recommended in a report filed today with General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of • Labor, by the Property Motor Csrrier Industry Committee. This minimum, if spproved after a public hearing soon to be scheduled, will increase the wage of more than 70,000 workers employed by ebout 40,000 truck operators. The industry employs about 600,0000 workers. Testimony before the committee showed that few "over-the-road" employees will be sffected by the minimum. Most of those presently paid less than 40 cents an hour sre terminal employees, loaders and clerical workers. Truck lines whose wsge bill will be msterislly increased sre those operating in the south. The motion to recommend the 40 cents minimum wsge wss csrried by a vote of eleven to seven, the six employer members snd one public member in the minority, st the end of n four-day meeting pt which many truck operstori were hesrd as witnesses. America Will Win Production War Aaainst Axis MILWAUKKE, Wis.—Americs will win the war of production sgainst the Axis powers. President William Green of the American Federation of I*hor flatly predicted in sn sddress before the Atnericsn Legion convention here. This sir of production is not being waged by men in uniform but by free American workers. Strikes Hit Lowest Point in 12 Months WASHINGTON, D. C. — This is bad news for anti-labor propagandists. Reports issued by 3 government agencies—the army, navy and U. S, Conciliation Service—showed strikes at plants producing defence materials at the lowest point in 12 months. These agencies disclosed that there were only about a dozen strikes in the entire nation, and most of them so small as to have practically no effect on defense production. Workers involved in these walkouts stood at less than 10,000—about j one-fifth of 1 per cent of the number employed on defense jobs. 8 UNION BOYS OUT ON PAROLE After serving eight months of their one-year sentence, the eight Union Theological Seminary students who were sent to federal prison in Dan-burry, Conn., for refusing to register for the draft were released under parole recently. They got two months off for good behavior. Postal Employees Seek Higher Salary Rates Two unions of postal employes sf-filisted with the American Federation of l*bor—The National Federation of Post Office Clerks and the Nstional Associstion of Letter Csrrier»—went on record st their conventions for *age Increases. Each of the union voted to carry on intensive work for legislation to establish a salary scale of $2,600 to 3,000 s yesr In place of the present range of $1,700 to $2,100. Both unions stressed the fact thst postal wsge rates hsve net been raised since 192ft snd that rising living costs justify increases now. GREEN PRAISES NORWAY LABOR WASHINGTON, D. C. — William Green, president of the Amer. Federation of Labor, declsred that the resistance of Norwegian workers against Nazi occupation "constitutes one of the most heroic chapters of trade union history." lie declared that *hile "there is little in the way of concrete assistance that American workers can offer their Norwegian colleamies in the present crisis," he could promise them that at the end of the war and th<* destruction of Hitlerism the A. F. of L. "will see to it that the economic, political and social rights of free worker* are restored the world over." HUNGRY MEXICANS STRIKE MEXICO CITY. — At least six major strikes have recently broken, aro currently being fought or are announced for the near future in Mexico. Strikes against the government-owned railways and oil administrations, against the private phone company, the U. S. film distributing agencies, the great Penóles mining and smelting company and a political general strike in the state of Veracruz «gainst labor-baiting Governor Jorge Cerdan are the main developments British Labor Opposes Law to Freeze Wages The British Trade Union Congress. London reports say, has rejected the government's proposals for "wage stabilization." Organized labor points out that prices and profit* have not been "frozen" ami that conservative auth-oritiea acknowledge cost of living is up 40 percent. Vichy Shrouds Dormoy SAFETY SLANTS How Times Have Changed! Last year, traffic accidents accounted for 34,000 deaths, or one-third of the nation's accidental fatal-itiea. In 1913, traffic deaths were only 5 per cent of the total number of accidental fatalities, the Illinois Automobile Club reports. * The wet leaf, when on pavement, is the banana peel of traffic. What Autumn Means To Wise Motorists The arrival of Autumn means msny things to the wise motorist. He is keenly s*are of the fact that the re-opening of school necessitates extreme caution when driving through these areas, as children frequently dart into the streets. He knows from practical expcricncc that fallen leaves, when wet, are almost as slippery as ice, spelling danger to motorists. Also, he knows that Autumn'r longer periods of darkness require increased vigilance to avoid traffic hazards and accidents. Regarding motor vehicles. he knews that, because Summer brings the most use of a car, it is essential that a careful check-up be nmade in early Autumn. Due to constant use through Summer months, owners generally do not take time to give it proper service. With the coming of coolcr Autumn days, there are sure to be some things needing attention. A thorough check-up usually means the owner can save money and also add to his motoring enjoyment through the knowledge that his car is mechanically safe. LONDON.—-The newspaper France said that Max Dormoy's funeral at Montcllmar was shrouded in secrecy on orders of Vichy police and held early in the morning to avoid demonstrations against the assassins-tion of the former Minister of Inter-elude unemployed or floating mem-1 ior In the Blum Cabinet, bers, estimated at more than a half . Gates of the cemetery were closed million. I immedistely sfter the family and "Within the past eiffht years," Mr. *>me intimate friends entered. Others Meany said, "the membership of the American Federation of Labor has more than doubled. In 1933 we had only 2,100,000 members. Since then our movement has grown rapidly in size despite the fact that a million members left us when their unions joined the CIO in 1935. Our growth has been steady and healty. We are setting new recoida every day. "Naturally, the expansion of industry due to the national defense program ha» helped swell our membership totals during recent months, but, for the most part, our gains are due entirely to unremitting organization work. The great bulk of our new member* come from the ranks of working men ami women who hitherto wort* unorganized in industries where unions could not get a foothold before." "I wish to emphasize that the American Federation of I*bor re-\ ports only dues-paid membership, as shown by our books and official records. Ours is not a claimed membership; it is an official, tax-paid mem-bership." were turned away by police. Belgians Must Give Up Arms Secret anti-Nazi Maffias have been organized in Belgium to wreak revenue on Belgian tool» of the Nazis, it is revealed in the controlled press, which published warnings addressed to the members of these secret societies. The societies „have compiled lists of marked men, and the terrorist tactics of the Quislingist Belgians in Liege has become so great that the German Governor ordered the immediate surrender of all arms by the population and instituted house to house searches. How much are traffic accident« hindering the defense program? If ever you have asked yourself this question, the following is illustrative: I«bor lost by workers killed and injured in traffic alone during the first seven months of this year could built 20,000 fighter planes, or 50.-000 light tanks, or twelve battleships, a study by the Illinois Automobilf Club reveals. « Safety pays with school days. * Famous Last Words: "I'll hsve in/ brakes fixed tomorrow!" * To protect kids Avoid Skids. THE MARCH OF LABOR 'Si Ford Photo-History Story of ths auto workers' triumphant campaign against Fordism—biggest victory for organized labor this year—is now in writing and pictures (mostly pictures) for all to see. The United Automobile Workers union has just issued a photodiistory booklet entitled "V-8 VICTORY! —. The Story of the Grest Ford Strike of 1941." The booklet hes been distributed to every Ford worker in the nation. Copies are svsilsble from the union's internstionsl educstion de-psrment st 281 W. Grand Boulewsrd. Detroit, for 25 cents. Czechs Save Gun Plans The Britmh pi-ess reports that Czechoslovak mechanics in Britain have increased the efficiency of Uk Bren gun by 30 percent on the basis of blue prints rescued from Brno be fore the Germans occupied the city The British army considers the im proved Bren gun its best wea»pon. Roosevelt Demands That Race Discrimination Cease President Roosevelt has demanded that diacrimination against Negroes and other minority groups by the Federal government cease. From Hyde Park the President sent a letter to Mark Ethridge, chair man of the Fair Employment Prac tice Committee set up In OPM to in vestigate complaints about discrimi nation in defense industries as wel ss in the government itself, urging that "immediate steps be taken to fscilitste snd put into effect this policy of non-discriminstion in fed eral employment." ATMSUNNU! AccoaoMG to tat dictionary o OGCUPATlONAl T'TtSS, IS T« OfWATC* C* A T*ACT<*._ 1t>5< Ot rue t*t MStftANCI m FORCC ik tni would IS IN AMERICA. wise roucv to tone*: always but union-labfl goods, tou pat no pkcmupt whfcn tou pvfccrasi l^oon' mac* nats blaring tins ikul A^ ioo iu«rvi twitXNps in VAtUC FOOD PRICES As the family pocketbook gr*sns when it pays the bill for cabbage, pork chops, oranges snd other food for the family, the U. S. Bureau of Lsbor Statistics snnounced this week thst food prices psid by moderate-income families are now 15, per cent higher than at the outbreak of the war in 1939. HEH, HEH! "You say your sister v>»akes up jokes; then she's a humorist?" "No, she works in a besuty par-lor." DEFINED A hick is a person who look« both ways before crossing s one-way street. A city msn is one who doesn't look at all. A GOOD FAMILY The father of success Is work, The mother of success is smhitlon. The eldest son is common sense. Some of the other boys are: Perservsnce, honesty, thoroughness. Foresight, enthusissm. cooperation. The eldest dsughter is chsrscter, Some of her »Lsters sre: Cheerfulness, loyslty, courtesy. Care, sincerity, hsrmony. The bsby is opportunity. Get acquainted with the old msn. And you will be able to get alons Pretty well with the lest of the family. vVÄ" 'W /6,000 *¥0A*US "fctf sw * killed, and a million and a .quartcr injurtd O* pf rmanfcntly crippled &y on tnfc jo© ACt »PI. NTS AND DlSfcASk. a good union member Knows the facts before he erf ties; Listens to the other fellow's point of view; Stands up for his own rights and the rights of hit union brothers and aiatera; Never starts a fight unless he can win it$ Never fighta a fight unless he ia proven wrong j-Admits he's not right all the time; ia quick to excuse the mistakes of others, and slow to excuse his own; Help« "George" do it, when there's work to be done; Give« the union his intelligence as well aa his loyalty; Practice« what he preaches-—solidarity!