Qubik caffè - kava, izbrana in pražena v Trstu. www.qubik.eu novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-raail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa - Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 41 (1690) Čedad, četrtek, 28. oktobra 2010 Qubik caffè - scelto e torrefatto a Trieste. www.qubik.eu A margine dell’indagine promossa dal Comune Il dialetto resiano interessa davvero? L’indagine “identitaria” promossa dall’amministrazione comunale di Resia, come dimostrano le dichiarazioni del sindaco al nostro giornale, aveva un intento puramente ideologico e demagogico e poco o nulla attinente allo svolgimento delle funzioni istituzionali del Comune. Lo rivela la scarsa cura con cui è stata svolta. Non è dato sapere, per esempio, quanti sono stati i residenti che hanno compilato il questionario e quanti siano stati invece i resiani residenti in altri comuni, provincie o all’estero, quanti membri di una stessa famiglia abbiano aderito all’iniziativa e e quale sia il rapporto tra residenti e non residenti a Resia. Ma lo dimostra soprattutto il completo disinteresse per la sorte del dialetto resiano. L’unico dato davvero importante che sarebbe stato, questo sì, utile al Comune per impostare (sulla base delle leggi di tutela esistenti e dei fondi che queste mettono a diposizione) pohtiche linguistiche efficaci rivolte soprattutto alle giovani generazioni, riguardava proprio il resiano: quale spazio ha nella comunicazione famigliare, tra le generazioni e soprattutto tra le fascie giovanili, quale valore i resiani attribuiscono alla propria tradizione culturale, come percepiscono la propria specialità e come ritengono si possa conservare. Invece di avventurarsi sul terreno complesso dell’identità (che avrebbe richiesto un approccio scientifico da parte di organismi competenti), sarebbe stata certo più utile una ricognizione sullo stato del resiano. Ma al sindaco ed alla sua amministrazione interessava soltanto certificare che i resiani si sentono ita-hani e non sloveni. Ma serviva un questionario per avere questa risposta? Noi tutti siamo il risultato della storia del dopoguerra nella zona di confine. Ma ora che il confine non c’è più, si può cominciare a guardare finalmente al futuro? (jn) Ovita v magh, koča Dom na Ma-tajure, je v nediejo, 24. otubeija, praznovala deset bet življenja. Koča je v tele beta zrasla: parložle so seji dar-varnica, zimska soba an lobja, zraslo je tudi število ljudi, ki so se pru v koči parbhžah naši zemlji, naši kulturi an jeziku. Senjam za desetletnico je začeu s sveto mašo. Potle, v imenu Planinske družine Benečije so spre-guoril Igor Tub, Gianpaolo Deba Dora an Joško Cucovaz. Sledib so pozdravi predstavniku slovienskih planinskih društev, ki so v vebkem številu paršb iz Tarsta, Gorice an iz bbžnje Slovenije. Potle pašta, pečen kostanj, rebula, sladčine, ramonika, petje, ples do pozne ure, kar magia se je že zgubjala v tami. (beri na str. 7) Na slovesnosti ob 20-letnici Kobariškega muzeja Predsednik Tiirk: “Vojne nikoli niso pot do rešitve problemov” J BENEŠKI KULTURNI DNEVI ODKRIVAJMONASO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia Špeter, občinska dv orana ✓ Četrtek, 28. oktobra, ob 18.30 Rimske ceste iz Ogleja proti Srednji Evropi Stefano Magnani, Univerza v Vidnu _ Jana Horvat, Univerzav Ljubljani v/ Četrtek, 4. novembra, ob 18.30 Goti in Langobardi napoti v obljubljeno deželo Slavko Ciglenečki, Inštitut za arheologijo ZRC Sazu Slovenska krajevna imena iz Visokega srednjega veka v Furlaniji Maurizio Puntin, raziskovalec iNŠmUT ZA SLOVENSKO KULTURO Predsednik Slovenije Turk z ostalimi predstavniki oblasti Kobariški muzej je v teh dvajsetih letih odlično opravil svoj e poslanstvo, ki ni bilo le kulturno in zgodovinsko, temveč tudi etično, saj ohranja spomin na prvo svetovno vojno, ki je bila ena izmed največjih katastrof v zgodovini človeštva, soška fronta, pa ena najbolj brezupnih in nesmiselnih front. beri na strani 4 Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan si je ogledal sadjarski obrat Giuseppeja Specogne 20. oktobra v okviru srečanja s predstavniki Kmečke zveze Minister Dejan Židan v Benečiji Slovenija in slovenska sodelovanje, Id mora postati si- manjšina v Italiji morata na stematsko, predstaviti morata področju kmetijstva preko nove skupne projekte, poleg te- Kmečke zveze učvrstiti svoje ga pa je nujno, da se kmetijska KULTURNO DRUŠTVO RECAISTCIRCOLO CULTURALE Ir XXIX. SENJAM V BENEŠKE PIESMI m \ Ot XXIX. SENJAM BENESKEPIESMI v telovadnici naLiesah _Vsoboto, 6.11ob20.30 _vnediejo, 7.11., ob 16.00 znanja in tehnologije prenašajo z ene na drugo stran meje, kar bi nedvomno prispevalo k razvoju te gospodarske panoge tako pri nas kot v Sloveniji. To so glavni izvlečki srečanja med predstavniki Kmečke zveze in slovenskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom, ki je bil v sredo, 20. oktobra. Židan je ob tej priložnosti spoznal tako tržaško kot goriško in beneško stvarnost, saj je obiskal tudi živinorejsko kmetijo Lenarta Vi-dabja v Bazovici, vinogradniško kmetijo Stanka Radikona na Oslavju (tam seje sestal tudi z deželnim odbornikom Viobnom) in sadjarski obrat Giuseppeja Specogne v Briš-čah pri Podbonescu. beri na strani 4 Sveto mašo jo je zmoiu gaspuod Silvo Šinkovec. Muorje ijudi se je v nediejo zbralo par Domu na Matajure čegiih je bla slava ura. Otroc, pa ne samuo, nieso vidli ure utaknit parst tu veliko torto, kjer je svetilo deset svečk, kandelc Koča je V nediejo 24. otiA novi matajur Četrtek, 28. oktobra 2010 2 Approvato all’unanimità un documento proposto da Cristiano Shaurli (Pd) La Provincia per la tutela delle minoranze linguistiche La Provincia di Udine si impegna a tutelare e promuovere le minoranze linguistiche presenti sul suo territorio, monitorando e favorendo la reale e completa applicazione delle leggi di tutela sui mezzi di informazione e nell’insegnamento scolastico nonché nelle istituzioni pubbliche attraverso la possibilità di esprimersi in lingua minoritaria sostenendo in tutte le sedi l’opportunità di attivare sportelli con personale preparato a questo compito. È questo il passaggio centrale di un ampio documento approvato all’unanimità dal Consiglio provinciale nella sua ultima seduta del 18 ottobre scorso a palazzo Belgrado. L’ordine del giorno è stato proposto dal consigliere del Partito democratico Cristiano Shaurli che nell’illustrarlo si è richiamato alla recente visita in regione del Presidente Napolitano ed ha inserito la problematica delle minoranze linguistiche nel contesto della specialità della Regione Friuli Venezia Giulia e del ruolo politico, sociale ed economico che può svolgere per un’Europa sempre più ampia ed unitaria. Ha sottolineato la necessità di attualizzare le caratteristiche della nostra spe- j rn jrmm n fr Palazzo Belgrado, sede della Provincia cialità a seguito delle epocali svolte che hanno attraversato il nostro territorio con l’entrata della Slovenia in Europa e le opportunità che si aprono in particolare per la provincia di Udine rappresentate dallo svilupparsi di rapporti socioeconomici e culturali consolidati e proficui con i paesi confinanti dall’Austria, alla Slovenia fino alla Croazia. In questo contesto il rispetto delle diversità, l’identità, la storia del territorio rappresentano un valore aggiunto, ha rimarcato Shaurli nell’ordine del giorno, per rapportarci con piena capacità e consapevolezza ai temi che la nuova Europa ed i nuovi scenari socioeconomici ci propongono. L’invito di Shaurli a pre- mere sull’acceleratore per la tutela e promozione delle lingue minoritarie è stato raccolto dal presidente dell’Ente, Pietro Fontanini. “Ci stiamo impegnando affinché la Provincia di Udine, il Friuli, luogo di intersezione di tre culture, latina, slava e germanica che hanno forgiato l’Europa, diventi sede dell’agenzia europea per le lingue minoritarie” ha dichiarato il presidente. Con l’approvazione del documento la Provincia di Udi- ne si impegna inoltre a promuovere uno spirito sinceramente europeo, a potenziare la rete di rapporti con le realtà istituzionali dei paesi contermini per promuovere una più proficua collaborazione socioeconomica, considerato anche la visione di area vasta, propria della Provincia e non perseguibile dai singoli comuni, a promuovere progettazioni europee che migliorino i rapporti transfrontalieri e la conoscenza reciproca delle diverse minoranze linguistiche. La Provincia si impegna inoltre a sostenere l’insegnamento bilingue e plurilingue nelle scuole della Provincia. Cinipide del castagno, un incontro a S. Leonardo Il Cipa.at in collaborazione con la Kmečka zveza - Associazione Agricoltori, l’ERSA - Agenzia Regionale per lo Sviluppo Rurale e il Kmetijski gozdarski zavod Nova Gorica, organizza un incontro tecnico informativo relativo al cinipide galligeno del castagno (Drycosmus Ku-riphilus Yasumatsu), insetto che nel corso del 2010 ha drasticamente ridotto la produttività dei castagneti da frutto nelle Valli del Natisone. L’incontro si terrà venerdì 5 novembre, alle 18, nella sala consiliare di S. Leonardo. Interverranno Stefano Predan della Kmečka zveza, un rappresentante del Kmetijski gozdarski zavod Nova Gorica e Gianluca Governatori dell’Ersa. Če bo počilo, bo gotovo zaradi premiero vih sodnih peripetij, pred katerimi bi se rad zavaroval z zakoni “po meri”. Čedalje manj jih je, ki bi mu priskočili na pomoč, njemu pa se mudi, gre mu za nohte. Sredi decembra bo namreč ustavno sodišče sklepalo o sedanjem zakonu, ki kazenski pregon zaustavlja za določen čas. Če bo razveljavljen, bo moral Berlusconi pred sodišče, kajti nova, ustavna rešitev, traja predolgo. Novi zakon, ki mu podeljuje posebno imuniteto, bi morali sprejeti z dvojnim glasovanjem v vsaki izmed zbornic in s trimesečnim zamikom. Predolgo. Predsednik republike Napolitano je že posvaril pred pretiravanji, predsed- nik zbornice Fini ni več tako prilagodljiv. Skratka, vlada lahko vsak trenutek pade. In potem? Govori se o tehnični vladi, ki bi izvedla finančni manever in spremenila volilni sistem. Potem bi šli na volitve. “Tehnična” vlada je le slaba krinka za dogovor med demokrati, Casinijem in Finijem. Ker pa njihovi glasovi v parlamentu ne zadostujejo, očitno računajo tudi na skupino Berlusconijevih poslancev in senatorjev, ki jim sedanji trenutek ni po godu in bi bili pripravljeni tvegati. Njihov vodja naj bi bil bivši notranji minister Beppe Pisanu, ki je svoj čas bil med voditelji krščanske demokracije. Taka vlada bi torej izvedla finančno varčevanje, čemur bi sledila reforma volilnega sistema. Baje razmišljajo o novem sistemu, ki bi sicer ohranil sedanji bipolarni sistem tekmujočih koalicij, a brez pretirane večinske nagra- de. Sedaj ima Berlusconi z manj kot 40% glasov kar 55% parlamenta! Problem je, kako vrniti državljanom pravico izbire svojih predstavnikov. Dogovor baje predvideva nemški vzorec, ko polovico poslancev in senatorjev izvolijo v enomandatnih volilnih okrožjih, drugo polovico pa proporčno, a z vstopnim pragom 5%, ki bi manjše stranke prisilil k združevanju. Osebno ne verjamem, da jim bo uspelo, ker so predlogi preveč različni. Del demokratov bi rad, vsaj za eno-mandatna okrožja, dvojni krog z balo-tažo, Fini pa nasprotuje preferencam. Prej ali slej se bodo dogovorili na najnižjem skupnem imenovalcu. Na enomandatnih okrožjih in nacionalnih listah brez preferenc. Bolj kot vse to pa je pomembno, do kod bodo (na levi in desni) segale meje koalicije, ki se bo spopadla z Berlusconijem in Bossijem. Levi sredini bi več koncentričnih krogov z razlikovanjem med volilnim in vladnim zavezništvom gotovo koristilo. Aktualno — Občino Kobarid bo odslej vodila Darja Hauptman Po drugem krogu lokalnih volitev v Sloveniji so znani novi župani vseh 208 občin, kjer so letos potekale volitve. Sto štiriintrideset upraviteljev je bilo znanih že po prvem krogu, ostalih 74 pa so slovenski volivci in volivke izvolili v nedeljo, 24. oktobra, ko je bila skupna volilna udeležba 48,81-odstotna, upravičencev pa je bilo 624.230. Med izvoljenimi je tudi kandidatka SDS Darja Hauptman, ki je v Kobaridu v tekmi za župansko mesto premagala dosedanjega prvega občana Roberta Kavčiča, ki je v prvem krogu prejel skoraj 15% glasov več. Tokrat pa je absolutna večina volivcev (glasovalo je 65,06% upravičencev) podprla Hauptmanovo, ki je na koncu slavila za pičlih 18 glasov. Skupno je na letošnjih volitvah “padlo” 32 dosedanjih županov, ki se je potegovalo za ponovno izvolitev, 12 že v prvem krogu, 20 pa v drugem. Potrjenih pa jih je bilo kar 148 (122 v prvem in 26 v drugem krogu). Pet občin (na 15) je po balotaži dobilo županjo, skupno jih je bilo izvoljenih deset. Ženske so bile najbolj uspešne v Beli krajini, kjer bodo v prihodnje vse tri občine vodile županje (vse tri so ekonomistke). Prvič pa so županjo izvolili v Pomurju, Iger bo na čelu Občine Ljutomer odslej Olga Karba. Novica letošnjih lokalnih volitev pa je izvolitev prvega temnopoltega župana v Sloveniji. To je Peter Bossman, zdravnik in predsednik občinskega odbora SD iz Lucije, ki je postal piranski župan. Bossman, ki je vodil že po prvem krogu, je prejel 185 glasov več od dosedanjega župana Tomaža Gantarja, njegova izvolitev pa predstavlja presenečenje tudi zato, ker je Gantar v svojem mandatu izpolnil vse svoje predvolilne obljube in naredil toliko kot noben župan pred njim. Udeležba v Piranu je znašala manj kot 45 odstotkov. Zanimanje so pritegnile tudi volitve v Mimi Peči, kjer sta kandidata dobila povsem enako število glasov. Neodvisni kandidat Leopold Pungerčar in kandidat stranke SDS Zvonko Lah sta dobila po 806 glasov, Darja Hauptman osem glasovnic pa je bilo neveljavnih. Kandidata sta zahtevala ponovni pregled neveljavnih glasovnic. Če bo izenačenje potrjeno, bo o zmagovalcu odločal žreb. V Kanalu so volivci (udeležba je bila 56,45%) izrekli ponovno podporo dosedanjemu županu Andreju Maffiju, ki pa je svojega tekmeca Davida Valentinčiča prehitel za samo štirinajst glasov. V Novi Gorici je v drugem krogu zanesljivo slavil Matej Arčon, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, ki je za skoraj 30% prehitel Darinko Kozinc (SD), ki je vodila po prvem krogu. Arčon je že napovedal, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno in da bo imel tri podžupane. Volilna udeležba je bila stimo 40,63-od-stotna. Na državni ravni ima največ županov še naprej SLS - v celoti 41, a jih jev primerjavi z volitvami pred štirimi leti tudi največ izgubila (8) -, sledita SDS (32) in SD (20), ki sta jih letos pridobili pet oziroma sedem. Med poraženci je znova LDS (13), ki se ji je število občin, v katerih vladajo, zmanjšalo za štiri. Tri župane več ima Desus, ki v zadnjih štirih letih ni imel nobenega. Pri podatkih je sicer potrebna previdnost, saj kažejo rezultate po merilu, kdo je župana uradno predlagal. Nekateri kandidati so veljati na primer za neodvisne, a v parlamentu predstavljajo kako stranko. Poleg tega so na letošnjih volitvah zabeležiti tudi številne prestope županov iz ene stranke v drugo. Najmanj prestopov je bilo opaziti med župani iz kvote SD. kratke.si Record di presenze alla 15. Maratona di Ljubljana Sono stati quasi 17.000 i corridori provenienti dalla Slovenia e dall’estero che hanno riempito le strade della capitale slovena in occasione della 15. edizione della Maratona di Ljubljana. Tra i professionisti ha fatto segnare il miglior tempo sui 42 chilometri il keniano Evans Ruto (2:10,17) che ha mancato per soli 5 secondi il nuovo record del percorso. Più di 6.000 sono stati invece gli alunni e gli studenti che sabato 23 ottobre si sono misurati su diverse distanze. Sloveni tra I 25 ed i 34 anni: il 60% vive ancora con i genitori Secondo i dati dell’Eurostat sui giovani tra i 25 ed i 34 anni che continuano a vivere con i genitori la Slovenia è al secondo posto tra i paesi deti’UE. Ammonta al 60% la percentuale dei ragazzi di quella fascia d’età che non si sono ancora separati dal nucleo familiare d’origine, al 38% quella delle ragazze nella stessa condizione. Meno autonomi in Europa solo i giovani bulgari. I più indi-pendenti sono invece i giovani danesi, svedesi e finlandesi. A Kobarid Darja Hauptman, a Kanal ancora Andrej Matti Sono questi i risultati del ballottaggio di domenica 24 ottobre nei due comuni della Valle d’Ison-zo in cui al primo turno, il 10 ottobre, nessuno dei candidati aveva raggiunto la maggioranza assoluta dei voti. A Kobarid Darja Hauptman (Partito democratico sloveno) ha battuto il sindaco uscente Robert Kavčič per soli 18 voti, mentre a Kanal la differenza tra il riconfermato sindaco Andrej Maffi ed il suo avversario David Valentinčič è stata di 14 voti. Nuovo incontro tra i premier Borut Pahor e Jadranka Kosor Si sono incontrati il 23 ottobre a Lovranska Draga vicino a Opatija i capi di governo sloveno e croato, Pahor e Kosor. Temi del vertice la cooperazione economica nei mercati dei paesi terzi, la partecipazione in comune all’Expo 2012 e la possibilità di una comune difesa dello spazio aereo. Le dichiarazioni su quest’ultimo argomento hanno sorpreso anche il presidente sloveno Turk in quanto la Slovenia ha a questo riguardo un accordo nell’ambito della Nato. Dal 25 al 29 ottobre a Sarajevo la Settimana del cinema sloveno Si concluderà domani, 29 ottobre, a Sarajevo la Settimana del cinema sloveno, organizzato dal Sarajevski odprti center (Centro aperto di Sarajevo) e dal consolato sloveno in collaborazione con la Fondazione Kriterion di Sarajevo con il sostegno delle ditte slovene in Bosnia ed Erzegovina. Oggi 28 ottobre in programma i film del giovane regista sloveno di Trieste Martin Turk “Robu-tanje koruze”, “Vsakdan ni vsak dan” e “Soba 408”. O n ima Stojan Spetič Slovenski Visokošolski sklad ‘Sergij Tončič’ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2010/2011: - 3 štipendije v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembi za slovensko skupnost v Italiji; prošnji morajo interesenti priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) in kratek opis študijske poti. - podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodiplomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončam višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice). V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae z navedbo morebitnih štipendij in podpor, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Prošnjo lahko dopolnijo z morebitno dokumentacijo o sodelovanju pri slovenskih organizacijah, doseženih priznanjih, opravljenih izpopolnjevalnih tečajih in delovnih izkušnjah. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici na naslov sklada (Slovenski Visokošolski sklad ‘Sergij Tončič’, Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst) ah po elektronski pošti (tajnistvo@skladtoncic. org). Reševali bomo prošnje, dospele do najkasneje 26. novembra 2010. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada (www.skladtoncic.org). Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. D castello di Ahrensperg tra rovine e memoria Prologo del nuovo ciclo dei Beneški kulturni dnevi I Beneški kulturni dnevi, organizzati dall’Istituto per la cultura slovena, ci condurranno, nei prossimi quattro appuntamenti, attraverso le strade romane di Aquileia, le conquiste di Goti e Longobardi, l’Ottocento nella Slavia friulana per arrivare alla Resistenza ed alla definizione dei nuovi confini. Prologo di questo ‘viaggio’ storico, che riprende da dove si era concluso il primo ciclo lo scorso anno, è stata la visita, sabato 23 ottobre, ai resti del castello di Ahrensperg, accanto alla chiesa di S. Giacomo a Biacis, nel comune di Pulfero. È stato Giovanni Biasatti, proprietario dell’area, a dare, all’inizio di questo decennio, l’impulso agli scavi, affidati a partire dal 2003 all’Università di Udine. Quest’anno si possono vedere i risultati del lavoro per capire il senso del sito, certa- mente collegato alla grotta d’Antro, oltre che visivamente, anche in funzione del controllo del territorio. Il castello di Ahrensperg, ha spiegato l’archeologo Massimiliano Francescutto, venne nominato per la prima volta nel 1149. Nel 1251 venne conquistato da un conte austriaco. All’epoca era abitato quindi da famiglie nobiliari e non aveva solo un ruolo dal punto di vista militare. Del 1364 è un documento che attesta la distruzione del castello legata a lotte inter- ne al Patriarcato, dopo il 1511, anno in cui l’area fu colpita da un violento terremoto, il sito venne frequentato saltuariamente sino alla seconda metà del XVI secolo. La quarta campagna di scavi, quest’anno, ha messo Maršič potq'en za predsednika podpornega društva Tržaška matica Podporno društvo Tržaška matica, ki skrbi za del premoženjskega sektorja v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, je pred nedavnim imelo letni občni zbor, na katerem so imenovali nove člane upravnega sveta. Na umestitve-nem zasedanju tega organa so za predsednika potrdili Marina Marsiča, za podpredsednika je bil izvoljen Niko Sirk, za tajnika pa Gorazd Pučnik. Upravitelji Tržaške matice so ocenili delovanje v partecipiranih družbah (nepremičninska družba Dom, Jadranska finančna družba, družba SIS, ki upravlja Stadion 1. maja, ter Finančna družba KB1909). O podrobnem položaju v teh družbah se bo vodstvo seznanilo na delovnem srečanju z upravitelji zgoraj omenjenih družb, ki bo meseca novembra. Tržaška matica je mnenja, daje treba v dobi finančne in gospodarske krize čim bolj racionalno in gospodarno upravljati ter poiskati najprimernejše načine podpore in pomoči raznolikemu in razvejanemu svetu manjšinske organiziranosti. Posebno pozornost bo treba nameniti številnim sedežem, prosvetnim in kulturnim domovom, ki sodijo v okvir Tržaške matice in * Marino Marsič Sklada Trinko. Vzdrževanje, obnavljanje in posodabljanje teh struktur zahteva stalne in precejšnje izdatke, ki niso javno financirani v okviru letne pomoči, ki jo manjšini namenjata rimska in lju- bljanska vlada. Ta sredstva so namreč namenjena izključno dejavnosti in ne vzdrževanju in obnavljanju sedežev in kulturnih centrov. Zaradi povedanega bo vse bolj potrebno racionalizirati in izboljšati dosedanje mehanizme pridobivanja sredstev, kar bo zahtevalo veliko prizadevanja upraviteljev omenjenih družb in preseganje dosedanjih modelov, da bo Tržaška matica kos zahtevni nalogi. S tem v zvezi in na podlagi samih reformnih izhodišč, ki jih je sprejel Deželni svet SKGZ, bodo pripravili novo platformo, ki bo opredeljevala nadaljne izbire in prioritete. Mednje gotovo sodi skrb za izobraževanje na celotnem deželnem teritoriju. definitivamente in luce un ambiente seminterrato conservato molto bene, mentre si sta lavorando al recupero della torre. Sui ruderi del castello è stata costruita la chiesa di S. Giacomo, alla cui entrata si trova la lastra di Antro, probabilmente delle pietre vennero usate anche per costruire alcune case del paese. Con le campagne di indagine archeologica è stato comunque messo compieta-mente in luce quanto rimane dell’edificio quadrangolare, ciò che ha permesso di comprendere l’apparato difensivo del maniero in rapporto col territorio. I Beneški kulturni dnevi entrano nel vivo oggi, giovedì 28 ottobre, con le conferenze di Stefano Magnani, docente dell’Università di Udine, e di Jana Horvat, dell’Accademia slovena delle scienze e delle arti, su ‘Le strade romane da Aquileia verso il Centro Europa’. Giovedì 4 novembre interverranno Slavko Ciglenečki, dell’Istituto di Archeologia di Lubiana, su ‘Goti e Longobardi verso la terra promessa’ ed il ricercatore Maurizio Puntin, che parlerà di ‘Toponimi sloveni in Friuli risalenti all’Alto Medioevo’. Gli appuntamenti si tengono nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone a partire dalle 18.30. (m.o.) sito di ‘Glesie furlane’ ha parlato del “coraggio di essere ciò che si è per potersi confrontare con gli altri”. Giorgio Banchig ha ricordato l’azione dei preti sloveni della Benecia per il mantenimento della propria lingua e cultura a partire da mons. Ivan Trinko, fautore della teologia della lingua del popolo. Un’altra realtà, quella della ‘bisiacaria’, zona che include parte del territorio della provincia di Gorizia compresa tra il Carso monfalconese, il litorale del Golfo di Ponzano ed il basso corso dell’Isonzo, è stata illustrata da Ivan Crico. Il geografo Francesco Micelli (originario di Resia, ha ammesso di non averne imparato la lingua e di essersene pentito per tutta la vita) si è soffermato sulle figure di Ivan Trinko e di Francesco Musoni, ricordando come entrambi abbiano collaborato alla Guida delle Preal- pi Giulie di Olinto Marinelli. Trinko, ha sottolineato Micelli, “appose i toponimi nella grafia in italiano, friulano e sloveno, seppe quindi raccontare gli itinerari con la specificità delle differenze che altri non seppero cogliere.” Le figure di Mario Lizzerò e Loris Fortuna sono state infine sviluppate da Gianpaolo Carbonetto. “Due laici nel senso vero della laicità - ha ricordato - cioè il rifiuto del dogma, non dell’ideologia, che è una cornice dentro la quale ci si può muovere.” Carbonetto ha però tenuto anche a spiegare una sua definizione di identità: “Non credo all’intangibilità dell’identità culturale, credo invece all’identità umana.” Una definizione che avrebbe meritato, da sé, un convegno, con un pubblico magari più numeroso di quello che ha assistito all’incontro, (m.o.) Ator pai mont, il Friuli e le sue figure identitarie Due fine settimana dedicati ai temi dell’identità e della globalizzazione sono stati al centro della settima edizione di ‘Ator pai mont’, iniziativa dell’associazione culturale Gentes che ha spaziato - a Udine ed in altre località friulane - tra mostre, convegni, spettacoli, incontri di studio. Se venerdì 15 ottobre si è parlato di riflessioni sul concetto di identità dei friulani e di istituzioni culturali e media, nel pomeriggio di venerdì 22 sono state messe a fuoco, nel corso di una tavola rotonda, alcune figure identitarie. Molte le sfaccettature ed i distinguo, a partire dalla stessa definizione della parola ‘identità’. L’incontro, coordinato da Daniele Damele, si è aperto con un breve intervento di Mauro Della Schiava, che a propo- Da sinistra Banchig, Della Schiava, Damele, Micelli, Carbonetto e Crico durante la tavola rotonda tenutasi a Udine all’interno della rassegna Ator pai mont - Kultura Razpis sklada Sergij nn v • v Toncic novi matajur Četrtek, 28. oktobra 2010 Due momenti della visita agli scavi di Biacis Aktualno Minister Dejan Židan in župan Podbonesca Piergiorgio Domeniš s prve strani Ogled sadjarskega podjetja Specogna je bil zadnja etapa obiska ministra Zidana v zamejstvu. Tu mu je stvarnost Nadiških in drugih dolin na Videmskem, kjer prebivajo Slovenci, predstavil tajnik čedajske Kmečke zveze Stefano Predan. Slovenski minister je tako na primer izvedel, da zdaj večji del zemljišč pokrivajo gozdovi, medtem ko je bilo nekoč več pašnikov in njiv, vsekakor pa se kmetijstvo v videmski pokrajini počasi spet razvija. Giuseppe Specogna je Židanu pokazal svoje naprave in spregovoril o svoji kmetiji, na kateri kraljujejo predvsem jabolka različnih vrst in številni izdelki, kot so okusni sok, posušeni krhlji, kis in nizko-alkoholna pijača iz j abolk. Slovenski minister je lahko nato tudi poskusil nekatere izmed domačih proizvodov, ob tem pa še nekaj beneških specialitet, kot so gubanca in štruki. Slovenskega ministra je sprejel tudi župan Občine Podbone-sec Piergiorgio Domeniš, z njim pa sta izmenjala nekaj besed še predsednika videmskih odborov krovnih organizacij SKGZ in SSO Luigia Negro ter Giorgio Banchig. Ob koncu srečanja je bil minister Židan, ki bo lahko Benečijo še boljše spoznal s pomočjo publikacij, ki so mu jih podarili gostitelji, zelo zadovoljen in je poudaril, daje zelo pomembno, da ljudje vidijo, da predstavlja lahko proizvodnja hrane tudi bodočnost za mlade. Poleg tega pa je nujno, da se v naših krajih pa tudi v Evropi razvije “revolucionarna” miselnost, daje treba stremeti po višji kakovosti prehrambenih izdelkov, saj prihodnost ne more biti samo v industrijski proizvodnji. Mini- Slovenski minister na obisku v Benečiji Dejan Židan spoznal naše kmetijstvo ster Židan je prepričan, da sno, da je taka usmeritev bo čez kakih 5 do 10 let ja- prava izbira. Nuove iniziative dei donatori di sangue delle Valli del Natisone L'Associazione Friulana Donatori di Sangue, sezione Valli del Natisone, che opera nei Comuni di Pulfero, San Pietro al Natisone e Savogna, ha rieletto quest'anno il proprio consiglio direttivo. Il nuovo presidente è Massimiliano Vannelli, il vicepresidente Giacomo Crudi, mentre Monica Costaperaria è stata nominata rappresentante dei donatori. Lo scopo della sezione, così come di tutta l’associazione, è avvicinare il maggior numero di persone possibili al dono del sangue, indispensabile per salvare vite umane. Si tratta di un gesto di solidarietà e di altruismo con cui tutti quelli che hanno raggiunto la maggiore età possono aiutare chi ha bisogno. In particolare, la sezione Valli del Natisone intende provare a coinvolgere l'anno prossimo con varie iniziative soprattutto la fascia più giovane, quella dai 18 anni in su. Inoltre, il 19 novembre è prevista una donazione del sangue aperta a tutti presso l'Ospedale di Cividale. L'11 ed il 12 dicembre invece la sezione Valli del Natisone sarà presente al tradizionale mercatino di Natale di S. Pietro al Natisone. L'Afds è nata 52 anni fa e conta oltre 50mila soci donatori (oltre 130 nella sezione Valli del Natisone), che nel 2010 hanno portato al servizio Immuno Trasfusionale dell'area vasta di Udine oltre 47mila sacche di sangue e plasma. Si tratta di un'associazione radicata sul territorio provinciale con oltre 200 sezioni di donatori, divise in 17 zone omogenee per territorio. Iscriversi non costa nulla. Basta rivolgersi a uno dei centri raccolta sangue presenti negli ospedali della provincia, e fornire il proprio nominativo per l'iscrizione alla sezione del paese, dell'azienda o della scuola in cui si vive o si opera. Običaje je treba najprej ljubiti So območja, kamor ni dobro, da vstopajo politiki in javni upravitelji s svojimi pogledi, interesi in z delitvami, ki nimajo nič kaj opraviti z zadevo. Žalosten je spektakel, ko politik ali javni upravitelj skuša diktirati umetniške smeri brez potrebne ponižnosti. Naloga uprav je, da omogočijo in propagirajo umetnost. Napačno pa je, če pričnejo diskutirati o Picassu občinski sveti. To ni njihova naloga. Podobno velja za ljudske običaje. Živimo v času, ko izgubljamo spomin. Modemi načini življenja, televizija, odhod starih v domove za ostarele, enocelične družine, praznine v šoli, redko branje so elementi, ki nas odvezujejo od preteklosti. Živimo hip in sedanjost, kjer je vse uporabljivo za trenutek in nato odvr-gljivo na smetišče, na rob, izven spomina. Žal se to dogaja tudi s pristnim ljudskim izročilom, s starimi navadami, pripovedmi, zgodbami, s predmeti, z obleko s preprosto ljudsko estetiko in nenazadnje z narečji in jeziki. Pozabimo nanje ali pa kulturno dediščino, ki je bila del resničnega življenja, spremenimo v dogodke za kratki čas. Ljudsko dediščino je potrebno čuvati, ker je del tiste naše preteklosti, ki ne sodi v zgodovino politike, vladarjev in vojn, ampak se vkoreninja v določen prostor, v načine in možnosti življenja navadnega človeka in agrarne družbe, ki je bila do včeraj naša stvarnost. Kdo so pravi čuvarji te dediščine? Verjetno jih je več. V prvi vrsti so to ljudje. So strokovnjaki in etnologi, je to šo- la in so to društva, kjer obstajajo. Tudi javne uprave, kot so občine, lahko skrbijo za neko tradicijo in omogočajo njeno obujanje. To je njihovo delo. To delo pa mora ostati pri upravljanju in ne metati na ljudski spomin in na tiste, ki ga čuvajo, neke politične sence, ideje in ideologije, ki nimajo kaj opraviti z omenjenimi običaji. Bralec je verjetno že zaslutil, da mislim na letošnji Bur-njak in Občino Srednje, a ne samo na to. Verjetno bi lahko naredili seznam krajev, kjer so politiki in upravitelji posegli v ljudsko tradicijo in spomin in to predvsem tam, kjer je ljudski spomin še živ. Mislim npr. na Rezijo, če naj ostanem v videmski pokrajini. Mislim na furlansko tradicijo, na Karni-jo in kraje, kjer so preko pripovedi generacij ostale besede in predmeti, ki sodijo v bogastvo človekove kulturne in ekzistencialne dediščine. Kjer so običaji živi med mlajšimi, kjer obstajajo skupine in društva, ki se z njimi resno ukvarjajo, kjer so ljudje s primerno veščino in izobrazbo, je prav, da na tem področju delajo in razvijajo spomin. Občina, deželna uprava in druge inštitucije morajo to delo podpreti in ne posegati vanj s kakimi nepristnimi nameni. Včasih so ti posegi samo znak šibke kulturne pripravljenosti in občutljivosti. Te pomanjkljivosti so se danes razmnožile kot zimska gripa. Če je nekaj starega še pristno, gre za dragocenost v sodobni razparcelizirani in individualizirani družbi. Neka skupna pripoved, nit spomina, ki veže ljudi, jezik, ki najde iz davnine nove skupne pomene, so dragocenosti za samo kakovost življenja. Čemu razbiti te magične trenutke? Zaradi volitev, ki bodo? Omenil sem jezik. Na letošnjem Burnjaku je na transparentu, ki je pozdravljal goste, zmanjkala slovenščina. Občina Srednje, ki je v tradicionalno praznovanje posegla s stegnjeno nogo kot nogometni branilec v gleženj napadalca, je ob italijanščini in angleščini pač pozabila na slovenščino oziroma na slovensko narečje. Zakaj ta odsotnost? Zakaj ta pozaba? Nasprotovanje slovenščini ali slovenskim narečjem nima več starih ideoloških razlogov, kot sta bila nacionalizem in fašizem. Nasprotniki niso več kaki prenapeti patrioti, ker o patrotizmu vedo malo ali nič in še manj o zgodovini. Je tako, da ko si sam in prazen, ko nimaš idej in idealov in ko je vse tehnika in oblast, moraš najti vsaj nasprotnika, ki bo dal zagon tvojemu delu. Življenje postaja televizijska kopija, strah in nasprotnik sta sili, ki porivata ljudi v neko brezumno akcijo in dajeta argumente politiki in subkul-turnim gibanjem. Lahko so v tem položaju upravitelji, politiki, direktorji bank in podjetij, saj ni pomembno. Neobčutljivost do krajevnega jezika in do jezika soseda je enaka neobčutljivosti do ljudske tradicije ali spomina: nonoti so itak umrli ali pa so v domovih za onemogle, kjer molčijo. Novi Matajur se je prav v zvezi z Bumjakom vprašal, kaj se zgodi, če zmanjkata duša in volja biti skupaj. Odgovor je preprost: ljudje postanejo molčeči in hudobni in prej kot od ljubezni živijo od sovraštva. Zatekajo se v veleblagovnice, k psihologom in so veliko bolj nestrpni ter preplašeni, kot so bili njihovi dedje in pradedje, ki so živeli skromno. Preleviti zbeganost v politiko je dokaj običajna zadeva: še tako majhno upravljanje moči lahko postane beg pred samim sabo. Ohranjanje zgodovinskega spomina nujno To je poudaril slovenski predsednik Danilo Tiirk ob 20-letnici Kobariškega muzeja Predsednik Turk si je ogledal razstavo o bojih na Mrzlem vrhu s prve strani S temi mislimi je predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Turk začel svoj nagovor na Dnevu Kobariškega muzeja, ki je bil letos še posebno svečan, saj je sovpadal z dvajsetletnico delovanja muzeja, kije ena izmed desetih najbolj obiskanih znamenitosti v Sloveniji, prejel pa je številne nagrade tudi na evropski ravni. Slovesnosti, ki je bila 23. oktobra, so se med številnimi slovenskimi in tujimi uglednimi gosti udeležili še ministrica za obrambo Ljubica Jelušič (prejela je tudi posebno Muzejsko nagrado za leto 2010 namenjeno ministrstvu za obrambo za plodno sodelovanje s Kobariškim muzejem), podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, državni sekretar za kulturo Silvester Gabršček in župani Kobarida, Tolmina ter Bovca Robert Kavčič, Uroš Brežan in Da- nijel Krivec. Po slovenski koračnici »Ponosni nase«, ki jo je zaigral Kvintet trobil Orkestra slovenske vojske, in pozdravnih nagovorih direktorja muzeja Jožeta Šerbca (med drugim je tudi omenil, da so izdali zbornik o drugem desetletju delovanja muzeja, ki se v celoti financira s svojimi sredstvi in je torej tudi v tem pogledu ne- ka posebnost), zdaj že bivšega kobariškega župana Kavčiča in ministrice Jelušič je bil na vrsti letošnji slavnostni govornik Danilo Turk. Predsednik Slovenije je muzeju in njegovim upraviteljem, ki so isti že od same ustanovitve, čestital za odlično delo in jih pozval naj z njim nadaljujejo še naprej, saj je ohranjanje zgodovinskega spomina bistvenega pomena za moderno Evropo in boljšo prihodnost. »Žrtve vseh narodov in front morajo ostati v našem spominu, njegovo ohranjanje pa ni vedno lahko. Spomin na dogodke iz bližnje zgodovine je obremenjen s političnimi računi današnjega dne, spomin na nekoliko bolj oddaljene dogodke, kot so tisti iz prve svetovne vojne, pa je v tistem območju, ki ga je včasih težko razumeti in težko poznati.” Slovenski predsednik je še poudaril, kako so se vsi totalitarizmi in drugi negativni dejavniki prejšnjega stoletja razvili oziroma imeli svoje korenine v prvi svetovni vojni, ki je zastrupila družbo in zavest narodov ter povzročila oboroževanje, nasilje, mili-tarizacijo in kult smrti. Sporočilo, ki ga prinaša Kobariški muzej, pa je tudi to, da je treba ustaviti vse vojne, saj te ne morejo predstavljati pot do rešitve proble- mov. Nikoli ne bo dovolj naporov za trajni mir, je še dodal Danilo Turk, ki je spregovoril tudi o novi Evropi, ki se po koncu hladne vojne odpira tudi na vzhod, “a še ni dosegla novega zenita, čaka jo še veliko skupnega dela, zgodovinski spomin pa lahko pomaga pri gradnji skupne volje.” Ob Dnevu muzeja so odprli novo razstavo z naslo- vom Mrzli vrh, gora krvi in železa, ki bo na ogled leto dni. Postavil jo je Željko Cimprič in z njo želel ohraniti spomin na eno najbolj krvavih bitk Soške fronte, vsebuje pa fotografije, ki pred tem še nikoli niso bile razstavljene. Kulturni program celotne prireditve so sooblikovali še umetniška skupina pod vodstvom režiserja Marjana Bevka in Aktualno Slovenska senatorka pripravlja zakonski predlog o slovenski šoli v FJK Blažina o šolski problematiki v Špetru Obnova oziroma novi prostori za dvojezično šolo in vprašanje poučevanja slovenščine na Viden-skem sta bili glavni temi srečanj, ki jih je imela senatorka Tamara Blažina v ponedeljek, 25. oktobra v Špetru. Senatorka Demokratske stranke seje najprej sestala s predstavniki kriznega odbora staršev otrok špetrske dvojezične šole, ki so jo prosili za informacije v zvezi s prispevkom, ki ga je Medministrski odbor za ekonomsko programiranje (CIPE - Comitato Interministeriale per la Programmazione Economica) namenil za obnovo starega poslopja, ki trenutno ne odgovarja varnostnim predpisom. Starši so v zvezi s prihodnostjo šole tudi pripravili alternativni predlog (selitev v prostore Dijaškega doma Vzgojnega zavoda Pavla Diakona), ki bi bil s finančnega vidika bolj racionalen, saj bi bila obnovitvena dela cenejša, poleg tega pa bi na tak način bolj smotrno uporabili že obstoječe strukture, dvojezična šola pa bi tako tudi dobila svoje mesto v špetrskem študijskem centru, kjer se nahajajo vsi ostali izobraževalni zavodi. Na srečanju med slovensko senatorko in starši je vsekakor prišlo do izraza prepričanje, da bi se moral problem dvojezične šole rešiti v dogovoru z vsemi pristojnimi akterji v luči nekega širšega razvojnega načrta za šolstvo v Benečiji, pri čemer mora biti jasno, da predstavlja dvojezična šola dopolnilo in obogatitev izobraževalne ponudbe v tem prostoru, nikakor pa ni nek moteči element. Blažinova, kije med drugim tudi sama želela preveriti, v kakšnih pogojih deluje Dvojezična šola po selitvi v začasne prostore, pa se je sestala tudi z Živo Gruden in Jole Namor, da bi se boljše seznanila s problematikami, ki zadevajo poučevanje slovenskega jezika na šolah v videnski pokrajini. Senatorka Demokratske stranke pripravlja namreč v dogovoru z Deželnim šolskim uradom (v naslednji fazi pa tudi s slovenskimi komponentami) predlog zakona o slovenskem šolstvu v Italiji. “Trenutno veljavni specifični zakon izhaja še iz časa poslanca Škerka, tako da potrebujemo besedilo, ki bi zaobjelo vse kasnejše reforme. Poleg tega pa imamo zdaj priložnost, da z njim definiramo določene nedorečenosti. Kar zadeva slovensko izobraževanje na Videmskem, gre predvsem za problem učnega in neu-čnega osebja, oziroma, če tu potrebujemo ločene lestvice ali ne, poleg tega pa je treba rešiti tudi vprašanje poučevanja slovenščine na italijanskih šolah v videnski pokrajini oziroma njegovega financiranja,” je povedala Tamara Blažina. V zaščitnem zakonu je namreč večkrat zapisano, da je mogoče tudi v drugih šolah na Vi-denskem uvesti pouk slovenščine, a da to ne sme dodatno obremenjevati državnega proračuna. Questi i risultati della controversa indagine del comune di Resia Chinese: ‘Noi cerchiamo solo di affermare la nostra resianità’ Sono stati 630 i resiani, tra quelli che han- si italiani, solo uno ha affermato di sentirsi no compilato correttamente il questionario sloveno. È questo il dato principale emerso identitario promosso dal Comune di Resia dall'analisi dei questionari compilati, in totale quest'estate, che hanno dichiarato di sentir- 666 (di cui 4 nulle) su 1170 copie distribuite. Come ci ha detto il sindaco Sergio Chinese, l'unico intento della sua amministrazione è stato quello di svolgere un'indagine conoscitiva sul sentire identitario dei resiani (residenti nel comune o altrove), e non quello di fare una classificazione dei cittadini. Il sindaco ha anche assicurato che in nessun modo è stata lesa la privacy degli stessi e che su questo punto si è trattato di un falso allarme provocato da una parte politica che è evidentemente interessata alla questione, aggiungendo che però molti hanno rinunciato volontariamente all'anoni-mato firmando il questionario dopo averlo compilato, come segno di coerenza con ciò che avevano dichiarato. Tornando ai risultati ottenuti, 542 persone hanno dichiarato di parlare in famiglia prevalentemente in italiano, 120 in friulano, nessuno in sloveno. Nel questionario c'era una parte relativa all'uso della parlata locale, latina o re-siana, ma non è stata presa in considerazione dal Comune, interessato soprattutto a ricevere una risposta da parte dei resiani riguardo alle lingue standard (sloveno, friulano o italiano). Peccato, sarebbe stato utile sapere anche quanti, effettivamente usano regolarmente in famiglia il dialetto resiano, quello che cioè andrebbe tutelato. In merito alla lingua usata con i figli, 396 hanno risposto di parlare in italiano, Se bližimo dno, tu ki se spomenjamo na noše te myrtve. Pyrvi din novem-barja, te din na Sasvate se re ta-w sitmičerije račyt ro-žarjo nošen ti myrtvén ano itako pa driii din. Somo mèli ne lipe na-wade nur naa timpa, ki forči ni so pa šče nešnji din žive wsej tu-w te fameje tu ki so šče ti parlitni jiidi. Ta-na Solbici otročiči so odili na prešaca. Jiidi sojin dajali kaki oréh, kaké ja-bulko, den biškot alibòj den beč. Ni so jin dajah, da to pranasy ta-prad te dušice. Za te ubòe, ospodinje so kiiale minještro ziz koočo ano ziz bobiči ano ni so jo dajale wsén itèn, ki ni so paršly po den kop minještre. Ni so jo dajale, da to pranasy ta-prad te dušice. 58 in friulano, mentre in totale sono 387 a parlare anche il friulano (235 hanno risposto di no, 40 si sono astenuti). 553 sono quelli tra coloro che hanno compilato il questionario correttamente che hanno dichiarato di poter dare un nome alla pro- Riidi žane ni so kiihale te bili kafe ano ni so klicale otre alibòj znonce za jin det no šalo. Pa isò to jè bilo, da to pranasy ta-prad te dušice. Ni so pakly pa hlèbe kusi-ča, ki to je bil te kroh ki ni so pakle za Sasvate ano ni so ji dajali rudi za spomanot te myrtve. Jè bila pa nawada, ano siiir na jè ščč žiwa, da so jè kej šinkolo kiramo ito ki to plažalo tamo myrtvamo. To jè pa se prosilo za te duše. Jè se rakla rožarja. So pa wuže za ite dni. Se spomenjen, ko somo bili otrocy, te dni òkol Sasvate ni so štrašili ziz kooči. Ni so je narejale ki to prijalo, da to so ti myrtvi ziz no svičo ta nutre w kooči. Injyn to prija da isa nawada j è amerikonska, ni ji di-jo da Halloween, mo na bila pria parlata locale. Tra loro 514 l'ha chiamata resiano. Ai residenti e non, è stato chiesto anche se volessero l'uso ufficiale del resiano: 552 sono state le risposte affermative, 60 si sono dichiarati contrari, i rimanenti si sono astenuti. Alla domanda sulla volontà di adottare lo sloveno come lingua standard, 4 si sono espressi a favore, 629 contro, 29 gli astenuti. L’amministrazione comunale ha chiesto, tra le altre cose, anche le indicazioni sulle lingue straniere, che i resiani vorrebbero fossero insegnate a scuola (era consentita la risposta multipla). In pole position l'inglese pa ta-par nyn. Te din na Sasvate so zwonili zwònavi ano kar ni so zwònili jiidi so dyr-žali, ano ni daržijo ščalč nešnji din parpirte duri, da te duše morèjté wlèst nu w iso. Nur naa timpa ni so puš-diiwali cèlo nuč den òavèr wode ta-na tawli ziz kopon. Isò to jè bilo za te duše. Iti din po nawadi ori tu-w Iše na sviča, za te diiše. Ise to so bile ano to so noše nawade za Sasvate. Avošta, litos, somo bili tu-w Gapuno ziz folklore ano somo mèli okažjun poznet pa njy nawade. Tu-w Kyoto, te dni prid ki Smorna miša (16 dnuw avošta), tu ki so timplinavi ni majo nawado wnitit sviče, da te diiše morèjte vidét pot za prit spet se na isi svit. Ite dni, rudi tu ki so timpli-navi ni majo tej ne bidune (508 voti), a seguire tedesco (391), francese (84), 46 rispondenti hanno invece scelto altre lingue, tra queste il russo, il cinese, lo spagnolo, lo sloveno e l'arabo. Novan-tacinque persone non hanno risposto a questa domanda. Il sindaco Chinese ha ribadito che l'intento del Comune era esclusivamente quello di dare modo ai resiani di esprimere la propria volontà, di dire quali fossero le loro radici. “Noi cerchiamo solo di affermare la nostra resianità che si è mantenuta tale in tutti i vari passaggi storici. Siamo sempre stati legati alle vicende del Friuli ed è anche per questo che una par- ano ta nutrè je sakè alibòj bira. Isò to jè za te diiše. Te din na Šmorno mišo ni snočajo, rudi tu ki so timplinavi karje svič ano pa krize, da te diiše morèjtè vidèt pot za tyt spet ito ki ni so bile. Tej se mòre vidèt nawade ni so skorè par ano do vič da muč ni so stare. L.N. te dei resiani si sentono anche friulani. Al contrario non abbiamo mai avuto legami diretti con gli sloveni pur essendo ora in ottimi rapporti con la Slovenia.11 Il sindaco di Resia ha spiegato che proprio per dar voce a chi nel Comune si sente anche friulano ha chiesto l'inserimento di Resia tra i comuni dove è presente anche la minoranza friulana. “Forse per distrazione ciò non è stato fatto già prima, come hanno fatto a Paluzza e Tarvisio. Reputo la legge 38 per la tutela della minoranza slovena molto valida, ma non credo che la sua applicazione possa portare a risultati concreti per la salva-guardia del resiano. Sulla questione della carta d'identità bilingue credo che se si fosse voluto tutelare il resiano avrebbero dovuto essere inseriti i termini che noi effettivamente usiamo e non, ad esempio, le parole slovene občina, župan, rjave. Ciò stravolge la parlata re-siana, infatti non si trovano nemmeno sul dizionario di Steenwijk nè negli altri dizionari resiani.” (T.G.) Nawade za Sasvate Polaganje vencev Upravna enota Tolmin in Združenje borcev za vrednote NOB Tolmin tudi letos ob Dnevu spomina na mrtve prirejata polaganje vencev v zamejstvu. Dve delegaciji iz Posočja bosta številna pokopališča in grobove skupaj s pevci MEPZ Žaga oziroma MPZ Golobar iz Bovca obiskali v soboto, 30. oktobra, ko bo v imenu Republike Slovenije venec v Čedadu položil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Ob 7.45 se bodo udeleženci v Landarju pokloni- li spominu župnika Paskva-la Gujona, ob 8. uri bosta delegaciji v Špetru položili venec na grob prof. Pavla Pe-tričiča oziroma Antona Bir-tiča-Beneškega, ob 8.30 pa se bosta na Lesah spomnili Izidorja Predana. Prva delegacija bo nato krenila proti Štoblanku, kjer bo ob 9. uri položila venec tudi na grob župnika Maria Lavrenčiča, ob 10. uri bo na vrsti pokopališče v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pri Sv. Pavlu v Černetičih, ob 12. uri v Čedadu. Nato bo delegacija obiskala še grob Ivana Trinka- Zamejskega na Trčmunu, pot pa bo zaključila v Matajurju ob 15. uri. Druga delegacija bo ob 9. uri položila venec v Topolovem, ob 10. uri bo obiskala Šentlenart, nato se bo ustavila pri Lojzki Bajt v Podutani, ob 11. uri pa bo na vrsti Oborča. Ob 12. uri bo v Čedadu, od koder bo krenila proti Čeneboli, kjer se bo ob 13.45 poklonila tudi spominu padlih partizanov in Ada Conta. Kasneje se bo odpravila v Fojdo k spomeniku padlim, nato pa še na Osoja-ne. Na pokopališču v Reziji bo delegacija položila šopek in svečo tudi na grob Artura Siege. Vi ricordate il film “Thelma e Louise” di qualche anno fa? La storia di due donne in fuga che, braccate dalla polizia, attraversano gli Stati Uniti fra incontri e avventure. Bene! A Pegliano si sta vivendo una storia analoga solo che le protagoniste sono due mucche che sono apparse all’improvviso nei prati attorno alla borgata di Cedar-mas. All’inizio si è pensato alla uscita temporanea di due animali dalla stalla di un paesano, ma una rapida verifica ha subito permesso di togliere dal tavolo questa ipotesi. Ma allora da dove vengono questi animali che stanno attentando alla tranquillità del paese brucando impunemente anche il radicchio degli orti? Qualcuno ha provato ad Thelma & Louise a Pegliano avvicinarsi, ma le due mucche hanno provveduto rapidamente, nonostante la loro mole, ad allontanarsi nei boschi vicini, impedendo la lettura delle targhette sulle loro orecchie. Ma si sa che la necessità e la curiosità aguzzano l’ingegno e così alcuni paesani, armati di binocolo e macchina fotografica con zoom, sono riusciti a fotografare gli animali e, miracolo della tecnologia, a leggere i loro dati. Un rapido giro di telefonate ha permesso di risalire alla proprietà delle due mucche e alla loro origine. Si tratta di due animali comperati in Austria da un allevatore di Prosse- nicco che, la scorsa primavera, hanno pensato di scegliere la libertà, fuggendo dal recinto in cui erano confinate. In pochi mesi sono arrivate a Pegliano, dove finalmente sono state individuate. Fino ad ora i tentativi di cattura non hanno avuto alcun esito, d’altronde nessuno ha voglia di prendersi un’incornata e, in caso di cattura con la corda stile cow boy, è assai probabile che l’autore dell’impresa venga trascinato in qualche scarpata dall’animale fuggitivo. Come finirà? Speriamo che non facciano la fine di Thelma e Louise, anche se qualcuno ha già proposto il loro abbattimento. Sarebbe una fine ingloriosa e triste! Salviamo Thelma e Louise. V Sola Začetek šolskega leta z izletom v 1 Učengl dvojezične srednje šole spoznali bližnjo okolico II Sotočje è il luogo in cui la Tolminka e l’Ison-zo si incrociano. Esplorandolo abbiamo scoperto una grande roccia: era molto bella perché era nascosta fra gli alberi, un po’ misteriosa. Dietro a questa roccia si nascondeva un sentiero. Il chiarore del fiume Tolminka illuminava ogni cosa. L’acqua era così limpida e pulita che si vedevano perfino i pesciolini che nuotavano! Francesca Gariup classe II I I Confluenza tra la Tolminka e la Soča (Bianca Forte, classe I media bilingue) KOSMAČEVA DOMAČIJA Prvi dan izleta smo obiskali Kosmačevo domačijo na Slapu ob Idrijci. Ciril Kosmač je bil slovenski pisatelj in prevajalec. Pisateljeva hiša je majhna. Sestavljena je iz pritličja in enega nadstropja. Streha je slamnata. Prva soba, ki smo jo srečali, je bila izba. V tem prostoru so velika peč, lesena miza in stoli, blizu pa prostor za harmonij. Igral ga je Kosmačev oče, ki je prikazan na obešeni sliki. Desno od izbe je “kamra za umiranje”. To je soba, kjer so počivale bolne osebe in kjer so tudi umirale. Na drugi strani hiše stoji črna kuhinja. Imenovana je tako, ker so njene stene vse črne zaradi pomanjkanja dimnika. Na zidu je luknja povezana s pečjo. V prvem nadstropju so spalne sobe. Blizu hiše je majhno korito s pitno vodo. Na izletu je bilo zelo zanimivo in poučno. Sabrina Omic Francesca Gariup Maddalena Carta 2. razred Kosmačeva domačija: črna kuhinja (foto Emanuel Oian) Tudi na naši dvojezični srednji šoli se je za naše učence začelo novo šolsko leto. Letošnje je četrto leto, odkar je bila ustanovljena dvojezična nižja srednja šola. Ta predstavlja dopolnitev dvojezičnega osnovnega šolanja, ki ga dobijo otroci, ki izberejo šolsko pot na našem zavodu. Učenci, ki so se pred tremi leti prvi vpisali na našo šolo, so lani ob zaključku šolskega leta polagali zaključni izpit. Pokazali so dobro pripravo iti zdi se, da so se tudi uspešno vključili v nove šole, ki so si jih izbrali. To nam je v veliko zadoščenje in potrjuje pravilnost našega dela. Mi, ki smo odgovorni za izbiro uspešnih didaktičnih poti in prijemov, stalno iščemo zanimive pobude, da bi v naših učencih vzbudili zanimanje in ljubezen do šolskega dela. Da bi bil začetek šolskega leta lepši in bi se v prvih šolskih dneh hitreje spoznavali z novimi učenci, smo se tudi letos odločili, da preživimo vsi skupaj nekaj dni izven šole. Lanska izkušnja v Gorenjem Tarbiju je bila pozitivna, za- to smo izbrali za letošnji začetek Tolmin. Tam smo odkrivali bližnjo okolico, videli mnoge zanimivosti, ki jih kraj ponuja, in se predvsem spoznavali, spletali nove vezi in nekaj dni živeli skupaj. Profesorji dvojezične srednje šole NA EKSKURZIJI V TOLMINU Mi učenci prvega, drugega in tretjega razreda nižje dvojezične šole iz Spetra smo šli v Tolmin, da bi spoznali vas in vse njene posebnosti. Spali smo v študentskem domu. Študentski dom je bil velik. Sobe niso bile posebno lepe, vse ostalo pa je bilo lepo. Moja najlepša izkušnja na ekskurziji je bila, ko nas je profesor matematike spremljal do proge, kjer tekmujejo majhni avtomobilski modeli. Tam nas je vodil mož, ki je imel en model. Opisal nam je avto s štiritaktnim motorjem. Avto je uporabljal bencin in je bil dolg pol metra. Naj višja hitrost, ki jo lahko doseže, je 120 km na uro. Tak avto stane 5.000 evrov, samo ena guma pa stane 40 evrov. S takimi avti tekmujejo samo na posebnih progah. Proga je bila kar precej dolga. Ko nam je gospod razložil vse, je pognal motor in ga postavil na štartno mesto. Spremljal nas je na tribune. Od tam je s svojo telekomando vozil avto. Na začetku je avto vozil počasi, da bi se mu segrele gume, zadnjo vožnjo pa je vozil zelo hitro. Podaril je I ir skoraj vsakemu od nas eno gumo. Zahvalili smo se mu in ga pozdravili ter počasi šli v dom. Ta izkušnja mi je bila zelo všeč. Rad bi imel tudi jaz en tak avto! Primo giorno a Tolmino: escursione lungo la Kosmačeva učna pot (foto Emanuel Oian). In alto un’illustrazione della Kosmačeva domačija Mitja Tuli, 2. razred di Kevin Magnan e Stefano Tomasetig (seconda media) KNJIŽNICA CIRIL KOSMAČ Na ekskurziji so se vrstile drugi dan popoldne razne delavnice, npr. delavnica likovne umetnosti, glasbe, italijanščine, slovenščine in obisk knjižnice. Tu si lahko izposojamo veliko knjig: fantastične, “horror” in komične itd. Pokazali so nam najvažnejše knjige; najstarejša knjiga je bila stara 500 let, naj večja je merila 70-80 cm, najmanjša pa 4 cm. Pokazali so nam tudi razne filme. Poudarili so, da sodelujejo tudi z ostalimi slovenskimi knjižnicami. V knjižnici so tudi računalniki, ki se lahko uporabljajo brezplačno. Po obisku knjižnice smo imeli delavnico likovne umetnosti. Kdor je želel, je narisal liste in drevesa, drugi pa so risali stripe. Pietro Cromaz Emanuel Oian Lorenzo Bisceglia 2. razred IZLET UČENČEV DVOJEZIČNE SREDNJE ŠOLE V TOLMIN - Prvi del - Koča na M Tle par kraj: Igor Tuli je blu predsednik Planinske od začetka, tudi kar se je začelo gradit kočo Dom na Matajure. Dvle lieta od tega je prevzeu tisto ne lahko miesto Giampaolo Della Dora. Tle zdol: magia, daž, vietar... pa par koči se je zbrala prava gužva ljudi iz vsieh kraju, takuo de je bluo vse puno planincu an parjatelju okuole an okuole nje. Zaries an liep deseti rojstni dan! Dom na Matajure, kajšan liep senjam! Livio pred veliko torto za deseto lieto dieta Doma, ki nam jo je napravla naša parjatelca Tina. Tina pomaga puno Planinski par organizacij tečajev (corsi) telovadbe (palestra), smučanja (sci), an plavanja, pa ne samuo. Tle par kraj, oviti v magli, parjatelji iz Drežnice an okolice. Tudi oni so puno pomagal, kar Planinska je zidala nje duom an zlo pogostu pridejo gor do nje Joško uči te mlade, kakuo nariezat kostanj, ki so ga v nediejo spekli za vse tiste, ki so paršli na praznovanje v kočo. Na te pravi roki: Rosina, Joško an Livio so tri stebri, kolone, Planinske, ki znajo učit an podučit nove generacije, ki parhajajo blizu. Tle zdol, an moment veselice, ki je bla v koči, nabasana ljudi do zadnjega kotička. Bluo je puno ramonik, sevieda nieso manjkale naše lepe slovienske piesmi associazioni alpinistiche slovene. Organizza inoltre serate culturali o presentazioni di libri incentrati sull’alpinismo. Più volte ha festeggiato autonomamente il Burnjak a Montefosca, mentre negli ultimi anni, fino allo scorso, ha preso parte alla Festa delle Castagne a Tribil Superiore. Molto proficua anche la collaborazione con le altre associazioni alpinistiche slovene sia in Italia che in Austria ed in Slovenia, soprattutto con quella di Kobarid. La Planinska partecipa inoltre ogni anno anche alla Festa della Montagna organizzata dalla Comunità montana la prima domenica di settembre. Particolare menzione meritano sicuramente le spedizioni alpinistiche che hanno raggiunto le cime dell’Aconcagua (vetta più alta dell’America Latina), dell’Elbrus (vetta più alta in Europa) e del Kilimangiaro (vetta più alta in Africa), motivo d’orgoglio per tutta la Planinska. Da non dimenticare nemmeno la spedizione femminile che ha percorso una parte del Cammino di Santiago di Compostela. La Planinska družina Benečije ha festeggiato, domenica 24 ottobre, i 10 anni di attività della propria koča Dom na Matajure, aperta quasi tutti i fine settimana dell’anno grazie al lavoro volontario dei propri soci e che finora ha accolto più di 20.000 amanti delle montagne provenienti da ogni dove. La Planinska, fondata nel 1992, ha raccolto l’eredità del Beneško planinsko društvo, nato nel 1975, ma che ha poi di fatto interrotto la propria attività negli anni ottanta. All’atto della fondazione i soci erano 35, ma sono poi rapidamente aumentati fino a rimanere nell’ultimo periodo stabili oltre i 100, sfiorando anche i 140. L’associazione svolge un ruolo fondamentale per il mantenimento della lingua slovena nella Be-necia cercando di trasmettere alle giovani generazioni l’amore per le proprie origini. È molto attiva in diversi campi ed organizza regolarmente corsi di nuoto, sci e ginnastica, oltre ovviamente a gite in montagna per tutte le età e per tutti i livelli di difficoltà. Partecipa anche all’incontro annuale delle 8 novi matajur Četrtek, 28. oktobra 2010 Aktualno Petak, 22. otuberja, hospuod Andrea Bruno Mazzocato, novi nadškof miesta Uidan, je paršou tou Tersko dolino za vidati naše cierkve an za spoznate jude an kraje. Tou Barde so à čakali tie-zje, ki pomàajo tou cierkvi an tie-zje, ki po navadi redò k majši tou nedijah. Barjeni so mu pokazali lieposti cierkve Sv. Jurija anu mladi male orkestre, ki jo je na-stavou don Renzo C alligar o so zagodli pesem »Marija skoz življenje«. Na koncu, far Calligaro mu je podaril librin Terska dolina, ki liepo kaže našo zemijo, našo živienje, našo kulturo. Mu je šinje dau berila, ki jih čujemo brati vsako nedijo po tersko tou barski an zavarški cierkvi. Ta berila so zbrana tou treh librinah, ki nosijo ime »Boava besieda«. Nedijo, 24. otuberja, hospuod Mazzocato je maševau za cielo čentarsko faro tou stolnici/duomo vasi Čenta. Vierni so čuli prvo be- rilo po furlansko, driio berilo po sloviensko. Mladi an koro barske an zavarške cierkve so zapieli še no pesem po sloviensko. Mazzocato je povidou, ke par nas je spoznou no zemijo boàto Il vescovo, al termine della visita alla forania di Tarcento/Čenta ha celebrato una messa solenne nel duomo di Tarcento. I numerosi fedeli riuniti hanno ascoltato anche una lettura in friulano ed una in sloveno. L'orchestra ed il coro parrocchiale di Bardo e Zavarh hanno intonato il canto »Marija skoz življenje«. Al termine della messa, il vescovo ha così salutato in friulano e nel dialetto sloveno del Torre: “Mandi! Pojtà z Buan!” ti fotografici di Silvia Biasutti. Chisinàu è la capitale della Repubblica Moldova, uno Stato stretto tra la Romania e l’Ucraina resosi indipendente dall’Urss nel 1991. La fotografa si è recata per la prima volta nella capitale mol-dova nel 2009 durante il periodo di studio ‘Erasmus’ in Romania. Desiderosa di conoscere meglio la città vi è tornata per svolgere uno stage presso una Onlus. Le fotografie della Biasutti ritraggono una città eclettica, ricca di identità, storia, incroci: una capitale brulicante di idee e mutamenti che offre diversi luoghi di richiamo turistico, ancorché Chisinàu sia praticamente meta sconosciuta ai turisti. Passeggiando tra gli scaffali della libreria Odos di Marco Ver-tovec si può ‘girare’ tutto il mondo. Ogni tanto però il libraio dal multiforme ingegno attira l’attenzione su luoghi ancora poco conosciuti ai viaggiatori. Da sabato 23 ottobre e fino al 27 novembre entrando nella libreria si potrà visitare Chisinàu attraverso gli scat- II vescovo di Udine in visita nella Terska dolina, dove ha avuto modo di scoprire una comunità piccola, ma forte sulle proprie radici di fede, cultura e lingua zatuo, ker je pouna viere, jezikou an kulture. Rekou je, ke moramo se daržati vkop tej bratri, če če-mo lujšo živiti. Na koncu majše je takolé pozdravou: “Mandi! Pojta z Buan!”. Judje dolin! Od Tera do Karnahte Hospuod Mazzocato je po tersko pozdraviu naše jude Igor Cerno Chisinàu na slikah v knjigarni Odos Pred očmi Pundijak, 1. novembra tou vasi Ter ob 12.00 bo »Ocika-na na vasi«. Organizira Pro loco Terska dolina. Liepa, boàta L’iniziativa benefica in ricordo della barščica Jenny Sinicco che ha coinvolto l’intera Terska dolina è stata davvero un successo. Un successo di pubblico senza dubbio, ma anche organizzativo. Infatti, non ci sono associazioni o istituzioni a fondamento della manifestazione. La kermesse è promossa in modo volontario da un gruppo di giovani della Valle che hanno saputo mettere insieme le diverse risorse presenti sul territorio: il Barski oktet, i fisarmonicisti della Glasbena matica, le band locali nonché i ristoratori che, oltre ad an dobrodelna inicijativa tou imanu Jenny Sinicco ospitare gli eventi, hanno offerto dei ricchi banchetti. In collaborazione con l’Associazione Donatori di sangue di Bardo è stato anche organizzato un incontro informativo sul diabete con la partecipazione del diabetologo Claudio Noacco. In tutto, sono state quattro le riuscitissime serate. Nei paraggi, era sempre presente una grossa ampolla per le offerte in favore della ricerca contro il cancro. Stessa assegnazione ha avuto l’intero utile del formidabile concerto finale. Barski oktet je zapeu za Jenny tou vasi Zavarh, pri gostilni Terminal Denis Pascolo, Lisa Toscani in Flavio Sinicco so lozlì vkop no bluesband in zagodli za Jenny tou vasi Bardo, pri gostilni Bar-do/Nova coop. Onì an Tiziana Pinosa so glava an motòr ciele inicijative Barski oktet je zapéu tudi tou Codroipo Pundijak, 25. otuberja Barski oktet je partečipou na reviji »Incontri musicali codroipesi«, kije bila lietos posvečena tradicionalnim an ljudskim piesman. Ta glasbena inicijativa ima 32 liet an je narejena za fiešto Sv. Simeona, kije najvenca tou Co-droipu. Organizol je srečanje koro »G.B. Candotti«, ki lietos je do- pouniu 40 liet dieia. Zdej, à vodi Roberto Frisano. Koro »G.B. Candotti« an »Nuova corale di Coseano« so zapieli furlanske »vilote«. Barski oktet an koro »Matajur« so pa prestavili tradicionalne piesme nadiških an terskih dolin an te, ki so največ poznane tou naših krajah an tou Sloveniji. Tudi Leonardo je paršu v kočo! 11 Veseu rojstni dan, Mario V Pacuhu, majhini an luštni vasici v dreškem kamunu, kjer ankrat so ble oštarija, butiga, puošta an an par hiš, se je rodiu tudi Mario Zuodar, kupe na fotografiji z Lojzo, ki je v telo vas paršla za neviesto an je kupe z možam, ki je biu Mario Bergnach, daržala oštarijo an dobro kuhala za vse tiste, ki so do njih gostilne parhajal. Mario Zuodar dopune tele dni 90 liet življenja! Buog mu di na telim svietu še puno dni, zdravih an veselih. Lojza, puno dobrega tudi vam! Cresima per tredici giovani delle Valli del Natisone Domenica 17 ottobre a San Pietro I nati nel 40 a raccolta Tredici sono i ragazzi delle parrocchie di San Pietro, San Leonardo e Pulfero che domenica 17 ottobre, nella chiesa di San Pietro al Natisone, hanno ricevuto la Cresima: Giovanni Banelli, Enrico Bisceglia, Deana Cont, Massimiliano Famea, Martina Sabotig, Elena Onesti, Matteo Osellame, Michele Passariello, Giovanni Snida-ro, Nicola Strazzolini, Giacomo Tavasoli, Elena Tuan ed Angela Venturini. Una volta, e neanche troppi anni fa, ci si avvicinava a questo sacramento con impazienza, ma anche con un po’ di timore. Con impazienza perchè se non per tutti, ma per la maggior parte di noi sì, questo era il momento in cui saresti entrato in possesso di un oro- logio da polso tutto tuo. La tradizione (dovuta probabilmente alle scarse risorse finanziarie delle famiglie, e a darci l’ora ci pensava il campanile della chiesa) voleva che fossero il padrino o la madrina a regalarlo proprio in occasione della cresima. Il timore era invece dovuto al fatto che quando eravamo piccoli ci raccontavano che il giorno della cresima il vescovo ci avrebbe messo un chiodo nella fronte (!). Nella nostra ingenuità, pur sapendo che questo era un po’ improbabile, eravamo portati a crederlo, anche perché quella volta le parole dei genitori e degli adulti in genere, erano per noi vangelo. Forse i ragazzi di oggi, e anche quelli nella foto qui sopra coi monsignori Mario Qualizza e Igino Schiff, non della cresima come lo si vi- stata comunque per loro una hanno vissuto il sacramento veva anni fa, ma di certo è giornata importante. Un gruppo di coscritti della classe 1940 intende festeggiare il traguardo dei 70 anni coinvolgendo possibilmente tutti i nati (maschi e femmine) di quell’anno e tuttora residenti e non nell’ambito territoriale dei comuni delle Valli del Natisone per rinnovare, così, la festa dei 35 anni celebrata nell’anno 1975. Il gruppo promuove un incontro presso il bar Al Ponte di Giovanni Moreale a Ponte S. Quirino per le ore 20 di giovedì 4 novembre per elaborare un programma e coordinare tempi e modalità dell’incontro conviviale. Per informazioni rivolgersi a Sergio Moreale (tel. 0432727026) oppure a Firmino Marinig (tel. 0432 727360). Leonardo, pet miescu an pu, je no nediejo setemberja paršu parvi krat v kočo na Matajure. Parpejala sta ga mama Laura Bellida iz Pet-jaga an tata Graziano Blasu-tig - Juijove hiše iz Gorenjega Barnasa. Mislemo, de je med te narbuj minenimi gosti koče na Matajurju, odkar, glih deset liet od tega, je od-parla svoje vrata za sparjet vse tiste, ki se spustjo na Matajur an priet, ku se varnejo v dolino, zavijejo do nje. Srečno življenje, Leonardo! An zmisli se, de v Domu na Matajure bo nimar an prestorac za te an za tojo družino! *«77 +1HV *««+!>« COREN LiGIACOMO Bliža se dan naših te rančih IL CAMPANILE TRISTE Se parbližava dan te martvih an po britofah se začenja čedit grobuove naših te rančih. Hiše par nas so prazne, po britofah pa je nimar vic imen tistih, ki so po telih hišah živiel an z nam partii življenje. Takuo dan te martvih je za nas, ki smo še na telim svietu, nimar buj žalostan. Tako pa je življenje. Tle smo prepisal adno piesam od Gemme iz Marsina. Mislemo, de tele besiede gredo pru za vse naše doline Mesto e triste suona il campanile di Mersino alto a raccolta per i suoi morti. Non più l’allegro suonare per un matrimonio o battesimo, ma solo di tristezza per i suoi pochi figli rimasti che se ne vanno come le foglie di un albero secolare che perde le sue ultime foglie. (Gemma) Kmalu tudi v kinematografih Kmemax v Gorici prossimamente al Kinemax di Gorizia Zadnja generacija l'ultima generazióne www.kmemax.it V Sport Risultati Promozione Reanese - Valnatisone 1:1 Juniores Valnatisone - Pro Cervignano 1:0 Allievi Donatello - Manzanese 1:2 Moimacco - Brugnera 0:3 Valnatisone - Chiavris 6:0 Giovanissimi Ancona - Moimacco 11:0 Buttrio - Valnatisone 6:0 Amatori (Figc - Serie A/2 B) Manzano - Real Pulfero 2:4 Amatori (Friuli Collinare) Sos Putiferio - Carpacco 4:0 Turkey pub - Tratt. Pizzeria Le Valli 2:3 Poi. Valnatisone - Dinamo Korda 1:2 Arcobaleno - Savognese 2:2 Calcio a 5 (Amatori Uisp) Folgore - Merenderos rinv. Calcio a 5 femminile (Am. Uisp) Cordovado - Audace 9:3 Audace - Mg. Feletto 2:9 Prossimo turno Promozione Valnatisone - Caporiacco (30/10) Juniores Union ‘91 - Valnatisone Allievi Manzanese - Pordenone Muggia - Moimacco Graph/Tavagnacco - Valnatisone Giovanissimi Moimacco - Sacilese Valnatisone - Reanese (a Podpolizza) Esordienti Audace - Azzurra Premariacco Pulcini Centro Sedia - Valnatisone Manzanese/A - Audace/A Manzanese/B - Audace/B Amatori (Figc - Serie A/2 B) Real Pulfero - S. Sergio (30/10) Amatori (Friuli Collinare) Sos Putiferio - Majano (30/10) Pizzeria Le Valli - Poi. Orgnano (30/10) D.Team Resiutta - Poi. Valnatisone (30/10) Adorgnano - Savognese (30/10) Calcio a 5 (Amatori Uisp) Santa Maria - Paradiso dei golosi (29/10) Merenderos - Zomeais (01/11 ) Calcio a 5 femminile (Am. Uisp) New Team Mg. Group - Audace (30/10) Pallavolo maschile (1. Divisione) Poi. San Leonardo - Poi. Blu Volley (29/10) Classifiche Promozione S. Daniele, Caporiacco 12; Juventina S. Andrea 11; Union Martignacco* 10; Zaule Rabuiese, Ponziana, Reanese, Aquileja, Lumignacco 9; Union ‘91 8; Valnatisone 7; Pro Gorizia, Trieste calcio*, Pro Romans 5; Vesna 2; Viilesse 1. Juniores Pro Romans, Cervignano 16; Valnatisone, Union ’91,TolmezzoCarnia 14; Ancona 13; Union Martignacco, Pro Fagagna 11 ; Tri- cesimo, Manzanese 9; OI3, Sevegliano 4; Buttrio 3; Gemonese 1. Allievi (Regionali - Girone A) Pordenone*, Donatello18; Manzanese*, Ponziana 15; S. Giovanni* 14; Cormor** 8; Tolmezzo**, Fontanafredda, Sangiorgina* 7; Serenissima** 6; Majanese* 5; Bearzi* 3; Torre 1 ; Nuova Sandanielese* 0. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 21; Poi. Codroipo, Brugnera 16; San-vitese, San Luigi 15; Virtus Corno 14; Rangers 10; Ronchi, Futuro Giovani 7; Moimacco 6; Pro Gorizia 5; Union ‘91 4; Muggia 3; S. Canzian 1. Allievi (Provinciali - Girone B) Valnatisone*, Forum Julii 12; Centro Sedia 11 ; Pasianese* 10; Esperia '97* 9; Graph/Tavagnacco 8; S. Gottardo 5; Cussignacco 3; Aurora Buonacquisto 1 ; Buttrio*, Chiavris* 0. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ancona* 18; Virtus Corno 17; Polisportiva Codroipo 16; Pordenone**, Ronchi** 10; Pro Gorizia** 9; Fiume Veneto Bannia** 8; Moimacco, Muggia 6; Futuro Giovani**, San Luigi 5; OI3**, Azzanese* 3; S. Canzian** 0. Giovanissimi (Provinciali) Esperia‘97 15; Buttrio, Forum Julii 10; Chiavris**, Graph/Tavagnacco/A* 9; Fortissimi 8; Centro Sedia* 7; Assosangiorgina* 5; Pasianese* 4; Reanese 3; Valnatisone*, S. Gottardo 1 ; Serenissima** 0. Amatori (F.i.g.c. - Serie A/2 B) Reai Pulfero 9; Mossa, Grado 7;Turriaco 6; La Rosa, Trieste calcio 5; Sovodnje 4; Leon Bianco/B, Domio, Cervignano, San Sergio, Moraro 3; Chiopris Viscone 1 ; Manzano 0. Amatori F. C. (1. Categoria) Amatori Campeglio, Sos Putiferio 5; Trattoria Pizzeria Le Valli, Carpacco 4; Coop-ca Tolmezzo, Farla, Anni ‘80, Latteria Tri-cesimo, Extrem 3;Turkey pub 2; Polisportiva Orgnano 1 ; Ss 463 Majano 0. Amatori F. C. (2. Categoria) Savognese, Arcobaleno 5; Polisportiva Valnatisone, Bar al Gambero Amaro, Adorgnano, Dinamo Korda 4; Over Gunners, Montenars 3; Reai Buja 2; A.R.S. calcio, Blues 1 ; Dream Team Resiutta 0. *Una partita in meno. - Le classifiche Amatori Friuli Collinare sono aggiornate al turno precedente. Una quaterna di Luca Lugnan regala ai pulferesi la vittoria contro il Manzano ed il primato assoluto in classifica Il Reai Pulfero si ritrova solitario in vetta Per la Valnatisone pari a Reana, impresa degli Juniores Le Valli, grande rimonta nel finale Nel campionato di Pro- Nell’altro girone sconfitta campo di Gagliano il tradi- ^ ® TURKEY PUB 2 PIZZERIA LE VALLI 3 mozione si infrange a 7’ dal termine il sogno della conquista dei tre punti per la Valnatisone sul campo di Reana. La formazione valli-giana si trovava in vantaggio grazie alla rete siglata da Su-biaz allo scadere del primo tempo. Sabato 30 ottobre a San Pietro si giocherà in anticipo la gara con il Caporiacco nelle cui fila militano gli ex Matteo Cencig e Alessandro Predan di Ponteacco. Grande impresa quella realizzata dagli Juniores della Valnatisone che, grazie ad una rete di Michele Sibau, hanno inflitto la prima sconfitta stagionale alla capolista Pro Cervignano. Un risultato che va stretto ai ragazzi guidati da Fidel Covazzi che oltre al gol, hanno centrato una traversa con Antonio Bortolotti ed un palo con Manuel Primosig. Pronto riscatto degli Allievi della Manzanese che hanno espugnato il campo della capolista Donatello con le reti messe a segno da Za-nolla e da Marco Sittaro. Domenica 31 ottobre, alle 10.30, a Manzano la formazione di Luca Michelutto affronterà la capolista Pordenone. interna del Moimacco ad opera del Brugnera. Con i quattro centri realizzati da Marco Zufferli e gli altri due di Lorenzo Luciano e Martin Gorgiev la Valnatisone ha invece liquidato il Chiavris, raggiungendo così la vetta del girone. Sconfitte entrambe le formazioni dei Giovanissimi, i regionali del Moimacco ed i provinciali della Valnatisone. Le due squadre stanno pagando dazio per l’età: troppo giovani per poter competere con le ‘corazzate’ avversarie che annoverano tra le loro file calciatori più “stagionati”. È arrivato il terzo successo per i Pulcini della Valnatisone che, dopo Pavia ed Azzurra, stavolta hanno superato un’ottima Torreanese. I ragazzi guidati da Luciano Bellida stanno migliorando nel gioco di squadra e guardano con fiducia alla difficile trasferta che li attende sabato 30 ottobre contro il Centro Sedia. Per i ragazzini dei Primi calci della Valnatisone, dopo il rinvio causato dalle pessime condizioni atmosferiche di domenica 17, si è svolto domenica 24 mattina sul zionale raggruppamento con le formazioni della Forum Julii, del Centro Sedia, della Virtus Corno, della Serenissima e del Moimacco. Domenica 31 ottobre la manifestazione si replicherà sul campo di Moimacco. Nel campionato amatori Figc il Reai Pulfero ha espugnato il Gumini di Manzano grazie alla quaterna realizzata da Luca Lugnan. La squadra si insedia così solitaria in vetta alla classifica. Nel campionato di Prima categoria amatoriale del Friuli collinare, convincente successo della Sos Putiferio di Savogna che ha regolato il Carpacco. La gara è stata sbloccata al 15’ con Qualizza che ha concluso a rete una caparbia azione di Andrea Dugaro. Nella ripresa la squadra di casa ha spinto in avanti per ottenere il raddoppio. Prima ha centrato la traversa con Visintin, poi è andata a segno con il mister Walter Petricig; la terza segnatura ad opera di Visintin e, allo scadere, la punizione di Nicola Sturam hanno chiuso i conti. Nel campionato di Seconda categoria, nello scontro al vertice della classifica, la Savognese ha gettato via la vittoria. Ottenuto il doppio vantaggio grazie ad Emil Hrast e Denis Gosgnach, la formazione guidata da Cristian Birtig si è fatta riagguantare dai padroni di casa dell’Arcobaleno. Sconfitta di misura della Polisportiva Valnatisone di TURKEY PUB: Bernar-dis, Braidotti, Ciocchiatti, Domeniš, Dorbolò, lussa, Loro, Peddis, Perabò, Pic- care, Zottig. A disp: Cencig Colapietro, Pascolini, To-masetig, Pinatto. All. Rossi PIZZ. LE VALLI: Ciocchiatti, Marinig, Magnan, Cividale contro la Dinamo Korda. Per i rossoblu ducali è andato a segno Massimo Martino. Rossi, F. Rucchin, Laharnar, Dorligh, Hrast, Smrekar, G. Iu-retig , Panebianco. A disp: A. Iuretig. Valeriani, Pomarico, Feletig, Dugaro. All. Caiati. Purgessimo, 23 ottobre - È solo la quarta di campionato ma è già aria di derby. Ad affrontarsi sul campo di Purgessimo sono la squadra locale del Turkey Pub e della Pizzeria le Valli. Al fischio d’inizio partono subito forte i padroni di casa che sull’asse Do-menis-Peddis creano già al 3’ la prima clamorosa palla gol. Al 5’, partita in discesa per il Turkey. Sugli sviluppi di un calcio d’angolo Dorbolò stacca solo di testa nel cuore dell’area. La palla sta per infilarsi nel sette quando Rucchin sulla linea di porta la respinge con una mano. Rigore ed espulsione sacrosanta. Sul dischetto si presenta Loro che insacca con un perfetto diagonale rasoterra. La reazione degli ospiti, seppur con l’uomo in meno, non tarda ad arriva- Per le ragazze dell’Audace di S. Leonardo, che giocano nel campionato Uisp di calcio a cinque, da registra- re. Il Turkey si chiude in difesa e gli ospiti macinano gioco con Dorligh in cabina di regia e con l’asse sloveno Laharnar, Hrast e Smrekar. Sul finire del tempo arriva il meritato pari con capitan Iuretig, lesto a insaccare sulla ribattuta dell’estremo ospite dopo un tiro di Smrekar. La seconda frazione riprende in maniera equilibrata senza particolari sussulti. Al 25’ la svolta. Sugli sviluppi di una punizione arriva il nuovo vantaggio dei padroni di casa con Peddis. La Pizzeria le Valli riparte a testa bassa ed a 5’ dal termine trova il meritato pari con Rossi sugli sviluppi di un cross di Pomarico. Al 40’ il gol del sorpasso: Laharnar parte palla al piede sulla sinistra, semina due avversari, serve Dugaro che crossa nel mezzo per Hrast, sul tiro al volo Bernardis respinge, il più lesto è Laharnar che insacca. (M.C.) re infine due sconfitte dovute soprattutto all’inesperien-za. Paolo Caffi I podisti valligiani a Venezia ed a Lubiana Un fine settimana povero di gare in regione ha fatto sì che i più intrepidi fondisti del GS Natisone e del GSA Pulfero abbiano ben rappresentato le valli del Natisone al di fuori dei nostri confini. A Venezia, dove più di 6000 podisti hanno partecipato alla 25A edizione della maratona, hanno tagliato il traguardo dopo i canonici 42,195 km Giacomo Frassi (3hl9‘21"), Pierluigi Parpinel (3h45'43”), Carlo Meroni (3h47‘47"), Nicola Brignola (3h57'05") e Fabio Tanasi (4h07'50"). Mezza maratona, invece, per Christian Macorigh, Matteo Messere e Mattia Cendou, che hanno scelto la 21 km di Lubiana per preparare al meglio l’appuntamento sulla stessa distanza previsto per il 21 novembre a Palmanova. Non lontani dai loro personali Christian e Matteo (lh29'51” e lh31'35” i loro tempi), gara più tranquilla per Mattia e Alessandro, che hanno concluso in lh42'45" e lh54'34”. A breve scadenza sono ora in programma due cronoscalate: la ‘Bivio Cialla - Castelmonte’, che prenderà il via dall'osteria Al Liron sabato 30 ottobre, e la ‘Faedis - Canebola’, come di consueto in calendario nella mattina del 1° novembre. Lorenzo Paussa Vaili Blaž Laharnar della Pizzeria Le Valli è stato determinante nella gara contro il Turkey Pub centralni BRANI LEC (SREDNJI) VRATAR SPORT PO SLOVENSKO ROKOMET NAPAPAici |b KALC I branilci RKIPA- pivot KRILO 'UNANJI IGRALEC KRILO ZUNANJI IGRALEC Kronaka Anna Stachowicz je iz Poljske paršla h nam an “oštrijala” našega puoba, Lorenza Cernoia iz Sauodnje. Ja, ljubezan niema konfinu, kar sarce tuče, tuče... Takuo je šlo, de Anna an Lorenzo sta se oženila. Zgodilo se je na 21. vošta v Starmici, kjer živjo kupe z malo an lepo Aleksandro. Liepa poroka, puno žlah-te an puno parjatelju, vse je teklo čisto an gladko, dokjer nieso paršli pod kočo (rifugio) Pelizzo na Matajurju, kjer je bluo za pit an zajest: na ciesti sta Anna an Lorenzo ušafala tarkaj sena, de ga je bluo za adno veliko kopo. Misleta, de sta se ustrašla? Nič za tuo: vile an grabje an tu an moment se-nuo je bluo par kraju an ciesta Anna an Lorenzo, srečno življenje! Kupe z njih lepo Aleksandro živijo v Starmici spet fraj. Anna je liepa an pridna čeča, dokazala pa je tudi (če je bluo še trieba), de je ta prava neviesta za družino Cernoia, ki v Sauodnji ima kimetijo! Za resnico po-viedat, so nam j al de Loren- zo je biu na koncu buj zmal-tran ku ona! Novičam želmo, de bi njih življenje an tisto od Aleksandre teklo nimar v mieru, ljubezni an zdravju ku seda! SPETER GRMEK Mu ost Žegan nove malinge Benedizione dell’ancona Telo saboto tle, 30. otu- berja, ob 12.15 pridita vsi gor h Muostu, kjer bo žegan malinge Marije, Jezusove mame. Malinga je na stieni od hiše od našega parjatelja Giovanna Caffi. ★ ★ ★ Sabato 30, alle 12.15, siete invitati ad intervenire alla Benedizione delPimmagi-ne della Madonna nella nicchia sul muro esterno della casa di Giovanni Caffi. Ažla Pogreb v vasi V pandiejak, 25. otuberja, smo se zbrali v naši cierkvi, potle v britofe, za dat zadnji pozdrav našemu vasnjanu Renatu Scrignaru. Učaku je 86 liet. Na telim svietu je zapustu ženo, hči an drugo žlahto. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m f}0 Včlanjen v USPI Associato aU’USPI Pubblicità / Oglaševanje: T media s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € Veliki Garmak Žalostna novica Po dugim tarplienju nas je zapustu Arthur Dufour - Arturo po domače, je na telim svietu zapustu ženo, smuove, nevieste an zeta, navuo-de an drugo žlahto. Venčni mier bo počivu na Liesah, kjer je biu njega pogreb v saboto, 23. otuberja. Kanalac Zbuogam Aldo “Premasa zagoda an na hitro nas je zapustu naš dragi mož, tata, nono an parja-teu.” Tu an magnjen se je po cieli beški fari razglasila novica, de je umaru Aldo Ca-nalaz, Zefcju po domače. Imeu je 77 liet. Aldo nie imeu lahkega življenja, puno je predielu an tudi pretarpeu, pa nie nikdar zbugu kuraže an liep nasmieh. Z njega Rosino sta nimar puno skarbiela za njih dvie čeče, Loretto an Albo, an kar sta se poročile, tudi za njih družine. Bli so zlo navezani med sabo an praznino, ki jo je zapustu, na bo moc napunt. Z njega smartjo je v veli- ki žalost pustu nje, zete Gre-goria an Paola, navuode Giorgio an Massimiliana, Martino an Biagia, bratre, sestre an vso žlahto. Njega pogreb je biu v pandiejak, 25. otuberja, po-pudan na Liesah. Daž se je liu ku iz škafa, pa vseglih se je puno ljudi zbralo za mu dat zadnji pozdrav. Loretti an vsi družini so blizu vsi parjatelji an še posebno tisti od dvojezične šuole an Novega Matajurja, kjer je Loretta dielala puno liet. Družina s sarcam zahvale vse tiste, ki na vsako vižo so jim stal blizu v telem žalostnem momentu an počastil spomin njih dragega Alda že od tistega dneva, ki jih je zapustu, an na pogrebu: bluo jih je zaries puno, nieso bli nikdar mislili, de jih bo tarkaj, ki so takuo pokazal, ki dost so bli navezani na Alda an na njega te drage. V njega spomin se srečamo še ankrat par sveti maši, ki bo za osmi dan, v sriedo 3. novemberja, ob 18.30, v cierkvi na Liesah. In memoria di Aldo verrà celebrata una santa messa “Tela je moja bogatija’’, je nimar pravu Aldo, kar je imeu blizu sebe njega navuode mercoledì 3 novembre, alle ore 18.30, nella chiesa di Liessa. BARDO Bardo / Marcos Paz Žalostna novica iz Argentine V nediejo, 24. oktobra, se je smartno ponesreču Aldo Mario Bobbera, še mlad mož, saj je imeu malo vič ku 60 liet. Aldo se je rodiu v Bardu. Ku majhan otrok je šu živet z mamo an s tatam v Argentino, v kraj Marcos Paz. Kar je zrasu, je začeu dielat v šolskem ambientu. Zlo aktiven v slovienskem svietu, je biu od nastanka sekcije Zveze Sovencu po svetu v Marcos Paz nje predsednik. Dielu je lepuo, znu je zbrat okuole sebe vse izseljence, emigrante an puno mladih, ki pru lansko lieto so napravli adno raziskavo (ri- cerca) gor na sloviensko izseljenstvo (emigrazione slovena) v Marcos Paz. Pru on, Aldo, je biu dau pobudo za tuole an je puno pomagu pri tem. Smart Alda je velika zguba za njega družino, pa tudi za vso slovensko skupnost v Argentini. Ženi, otrokam an vsi žlah-ti iskrene sožalie vseh od Zveze Slovencu po svetu. Poj z Buan ano Sveto Marijo, Aldo! Terska dolina je hvaležna za dielo, ki si na-redou za našo skupnost po CAI - Sottosezione Val Natisone 13 -14 novembre 2010 Cena sodale Camminata nelle Valli con proiezione di immagini della stagione 2010 Sabato 13 alle ore 19.00 presso "La Locanda al Castello" di Cividale E necessario prenotarsi entro il 9 novembre telefonando a: Franca (tei 0432 727277), Ivana (cell. 338 5035565) Domenica 14 alle ore 8.00 Escursione sul monte San Lorenzo (913 m). Dislivello 750 m, tempo di percorrenza in salita ore 2.30; difficoltà: escursionisti. Itinerario: Prestento, Casali Noasso, San Lorenzo, Pedrosa, Valle, Foran del Landri, Prestento. Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole). Capigita: Carlo (cell. 345 5901913) - Sabine (cell. 338 6235934) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432-726056 orario ufficio) PRO LOCO Vartača - Savogna Oberkrainerfest a Bled festival di musica popolare sabato 20 novembre ore 14.00 - partenza da Savogna ore 00.30 - partenza da Bled Iscrizioni e pagamento (35 € pullman e biglietto d’ingresso) entro domenica ^^lovembi^ Savogna (0432 714000) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA Čedad (Fornasaro) tel. 0432 731175 - Sriednje 724131 Rezija 353004 - Ukve 60395 Zaparta za počitnice / Chiusa per ferie Manzan (Sbuelz): od 29. oktobra do 4. novembra Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 31. OKTOBRA Esso Čedad (na poti pruoti Vidnu) - Tamoil v Karariji PONEDELJEK, 1. NOVEMBRA (Vsi te sveti) Agip Čedad (na poti pruoti Vidnu) To preteklo saboto adna mlada an ljepa žena je šla na targ v Čedad an je nakupila tarkaj blaga, de je napun-la dvie velike športe. Ku je paršla na ciesto, je srečala adnega moža takuo madlega, ma takuo madlega, de se je videlo skuoze anj: sa-muo kuost an koža! Liepa gospa ga je ustavla an poprašala: - Na zamierte go-spuod, al morete prit na muoj duom pit an kafe an mi nest športe? - Oh ja, gospa, še zlo rad! Ničku je parjeu v ruoke dvie težke športe an se pobrau pruot duo-mu gospe. Ku sta stopila v nje vilo, ona je šla kuhat kafe, on se je pa sednu v izbo. Potle, ki sta popila kafe an nomalo poklepetala, gospa je jala madlemu možu: - Sada slecite se do nagega an polegnite se na šofa. Ist grem v kam-bro an se hitro varnem nazaj ! Začuden mož nie mu viervat, de mu se gaja, de adna mlada an liepa gospa gaje povabila na nje duom za se ljubit gor na šofa. Tu an trenutek, moment, je biu nag an vas skjučen se tišču gor na šofa an sam sebe čudo-vitno pravu: - Sada liepa gospa je šla v nje kambro, kjer se slieče tudi ona do nagega an pride tle na šofa... antada... antada... Medtem, ki madlemu možu mu je tuole mlie-lo tu glavi, liepa žena se je parkazala na vrata od izbe z adnim majha-nim otrokam v naruoč-ju an v drugi roki je pa daržala no škudielo žu-pe. Kar je paršla blizu šofa, je jala otroku: - Al videš tistega moža? Če na snieš vse žu-pe, rataš madu glih ku on! ★ ★ ★ Adna mlada an zlo liepa uduova malo caj-ta potle, ki nje mož je zapustu teli sviet, je poročila njega bratra. Kajšan tiedan potle dva noviča sta povabila vso žlahto an vse vasnjane za praznovat njih poroko an pru vsi so hitro šli z željo za kiek pobaša-dat gor mez tisto žem-bo. Med adnim kozar-cam an drugim, adan gost (ospite) je zamerku v tinelu adno fotografijo od te parvega rance-ga moža. - Kduo je tel mož? -je poprašu ironično. - Oh tist je muoj buo-gi kunjad, - je hitro od-guorila liepa noviča! Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it L % SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA OKgZ UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE Affoe Adria CENTER GLASBENIH SREČANJ “ALPE ADRIA” CENTRO INCONTRI MUSICALI ",ALPE ADRIA" GLASBENA MATICA SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL SLOV h K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ'ALPINA SLOVENA GORIZIA ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE CENTRO GASPARINI ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it