Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 8. Piramide in sfinga pri Giceju. Meni se zdaj tako godi, kakor izraelskemu ljudstvu v egiptovski sužnosti: zelo rad bi že potoval z Vami, ljubi rojaki, iz sicer soln6nate, pa vendar temne t. j. nam neznane Alrike — v obljubljeno deželo in v Jeruzalem, pa še ne smem, ker me stari egiptovski kralji Faraoni ne pustijo; ho6ejo namre6, da jih v grobu obiš6em; torej hajd! — k piramidam, ki stojijo blizu 2 uri zunaj kajrskega mesta proti zahodu, med reko Nil in puščavo. Mnogo sem že slišal in bral o piramidah; kot dijak sem pogostokrat te stare orjake v duhu gledal in ob6udoval; da, zdelo se mi je, da piramide že dobro poznam, ako si jih predstavljam kot silno visoke in ogromne zgradbe; in vendar, zdaj ko sem celo pred njimi stal, se mi niso zdele tako velikanske. Ze enkrat v mojem življeniu se mi je tudi tako godilo; ko sem namre6 vstopil v cerkev sv. Petra v Rimu (ki ima prostora za 80.000 ljudi), sem tudi mislil, da sem se motil, ker sem si jo zelo velikansko predstavljal; še le ko sem jo začel pazno in natan6no ogledovati, sem spoznal, da se nisem varal, ker mi je nadalje ve6ja postajala in se mi je zdelo, kakor bi posamezni deli cerkve pred mojimi o6mi rastli. Pa ravno v tem se kaže prava umetnost, da je vse primerno izdelano in v lepem soglasju priredjeno, ali razvrš6eno; ako bi namre6 velikanska re6 kar hipoma in neposredno nam pred o6i stopila, bi nam duha omamila ali 6lovek bi se ie prestrašil. Zato so se mi tudi piramide bolj orjaške in lepše zdele, kadar sem jih od dale6 gledal na pr. iz plane strehe našega kajrskega hotela, kakor pa 6e sem jih celo blizu z o6mi meril in presojeval. Zdaj pa vem, da so nekteri bravei že malo nevoljni, ker me ne razumejo, o 6em govorim in me ho6ejo vpraSati: Kaj so pa piramide? Mislite si streho medi6arjevega ,Stanta', na zemljo poveznjeno, mnogokrat pove6ano; to je torej približno podoba piramide: štirivoglata, kamenita stavba, navadno precej široka in visoka ter zgoraj koni6asta ali rtasta (špi6asta); znotraj le z nekterimi votlinami in hodniki preprežena, sicer pa celo masivna ali trdna. Takih piramid nahaja se v Egiptu na ve6ih krajih na pr. v Sakari, v Giceju in drugod; izmed gicejskih je najve6a ona, v koji kot grobu je po6ival kralj Keops; stara je že 5000 let, široka 240 m., visoka pa je nekdaj bila 151 m.; torej višja, kakor vsak stolp v celem našem cesarstvu, ker najvišji avstrijski stolp pri cerkvi svetega Štefana na Dunaju je visok samo okoli 140 m.; sicer se je na vrhu te piramide že nekaj metrov kamenja odkrhnilo, da zdaj lehko kakih 20 oseb tam gori stoji. Navadno spležejo tujci na vrh te ali kake druge piramide, s pomočjo beduinov (puS6avinih prebivalcev), kojih eden plezalca spredaj vle6e, dva ga pa od zadej tiščita, ker iz take viso6ine je seveda lep razgled; nam ni bilo mogoče do piramidinega vrha priti, ker je bila vro6ina prevelika ob 3. uri popoldne; izlet k piramidam se zato naj napravi precej zgodaj zjutraj. Ako se od orjaške piramide obrnemo proti jugo-vzhodu, zagledamo ne dale6 pro6 (400 korakov) drug 6uden spomenik, ki se imenuje sfinga; 20 metrov visoka, kamenita 6loveška glava, ki proti son6nemu vzhodu gleda in se prijazno smehlja; telo pa, ki je skorej celo v pesku zasipano in 54 m. dolgo, ni 6loveško, arapak levovo; zdaj pa pomislite; cela ta poSast (lev s 6loveško glavo) izdelana je iz enega kamena ali iz ene velikanske skale! Zares; ob6udovati raorarao ljudi ovih starodavnih 6asov, ki so nara zapustili take gorostasne spomenike; mi smo pravi pritlikavci proti njim. Ako pa kdo vpraSa: ka  ta slinga pomenja? in zakaj so jo tu sem postavili? ne moremo dolo6no odgovoriti; nekteri menijo, da je sfinga nagrobni spomenik naistarejSega kralja; drugi pa trdijo, da zaznamujejo mejo med hudobnim in dobrim bogom; v puš6avi je namre6 vladal (po poganskem mišljeniu) hudobni bog in zato so napravili to milo, prijazno 6loveško lice, ki bi naj pozdravljalo dobrodejno solnce ali tistega boga, od kterega 61oveku prihaja vse dobro. Poleg tega spomenika nahajajo se tudi razvaline velikega paganskega templa. To so torej najstarejše 6loveške zgradbe, postavljene ve6 ko 3000 let pred Kristusom; tudi egiptovski Jožef in Mojzes sta jih že gledala; zato sem bil vesel, da sem jih tudi videl; sicer pa ni bilo prijetno, hoditi tam po peš6enem in razgretem puš6avinem tlaku, pri silni vro6ini. Potem pa še ubogi beduini tujca nikakor pri miru ne pustijo: ponujajo mu kamele in osle za jahanje, pa Se razne druge re6i; kamela, ker previsoka, morala se je na kolena spustiti, da sem se mogel na sedlo vsesti; pa jahati ni lehko, ker se mora jezdec preve6 zibati, in dobi zato, ako ni navajen, tudi morsko bolezen, koje sem pa že itak sit bil; Nemei tudi radi tega imenujejo kamelo — ladijo v puš6avi. Nikdar pa ne pozabim nekega rujavega de6ka, ki rae je u pri piramidah dovolj nadlegoval; iz za6etka ?4\ mi je ponujal vode iz svojega egiptovskega vr6a; ko pa vidi, da ne kupim, (dasiravno sem bil silno žejen), za6ne prositi in bera6iti; zavraem ga dva- trikrat — vse zastonj; sledi mi kakor moja lastna senca, kamorkoli stopim; grem v gostilno kake 6etrt ure pred piramidami 6rno kavo pit, on me potrpežljivo zunaj 6aka; vsedem se na voz in se naglo peljam proti Kajri, pa ubogi de6ek ne odneha; jo6e se sicer in milo javka, pa za mojim vozom Se vedno vztrajno leti; zato sem bil nazadnje le premagan, dasi sem bil trdno sklenil ni6esar mu dati, ker sem vedel, da bi s tem 8e le ve6 bera6ev privabil; vrgel sem mu nekaj drobiža in na mah se je umiril: lice se mu je raztegnilo in oveselilo. Iz tega dogodka pa lehko posnamemo ta-le nauk: Koliko več premore torej vztrajna, gore6a molitev in prošnja pri Bogu, ki je neskon6no dobrotljiv in usmiljen! Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Daije.) Srce ji je raztrgano smrtne žalosti, a v glavi rodile so se ji misli in stoterni na6rti, na kakov na6in ho6e rešiti kraljevo rodovino, ko se odslovi od sirotnišnice. Vsi so spremljali njen odhod s solzami in iskrenimi želiarai, da blagoslovi Bog njene naklepe. — A že med potjo zve Marjetica, v koliko nevarnost se je podala. — Nje o6ividna enakost z Marijo Antoaneto zbudila je povsod pozornost in nezaupnost ter zakrivila, da so jo 6esto surovo zasramovali in grdo psovali; zato si je kmalu zakrila obraz z gosto tan6ico ter žalostna nadeljevala pot s poStnim vozom. — Ko dospč v Pariz, hiti naravnost v svoj ljubljeni zavod, kjer je prebila najsre6nejša leta. Tukaj jo vsprejmejo z vso iskrenostjo in prisr6nostio. A žalostna opazi, kolika sprememba jo obdaje. Le nekaj redovnic še ie bivalo tod, vse druge so po povelju predpostavljenih zbežale v oddaljene samostane; tudi ostale, 6akale so le odlo6ilnega trenutka, da zapuste glavno mesto. Ves Pariz bil je grozno predruga6en. Povsod so se javili znaki najstrašnejše zmote in zmešnjave; nekateri prebivalci bili so polni strahu, groze, smrtnih slutenj in nemira, drugi pa polni hudobije, neusmiljenosti in punta ter so napolnjevali dan za dnevom z novimi grozovitostmi in sramotnimi, brezsr6nimi djanji. Marjetica se trudi no6 in dan, da bi dospela do kraljeve družine, a vse je bilo zastonj; povrh prišla še je 6esto sama v smrtno nevarnost, kateri je le siloma uSla. Podoba kraljičina, kojo ie takoreko6 sama nosila na obrazu, bila ji je povsod zapreka. Še dvoje ji je manjkalo, kar je za take slu6aje neobhodno potrebno: denarja in oprezne previdnosti. Nje zvesto srce ni premoglo, da bi tudi le na videz zatajila kraljevo rodovino; tega pa ni premislila, da se premaga mogo6na surovost in brezsr6na silovitost le s previdno, modro in dobro premisljeno zvija6o. Da si prisluži denarja, za6ne neumorno delati, ter si ne privoš6i še najpotrebneišega ne, da le ne potroši kacega vinarja ve6. Nobeno opravilo ji ni pretežavno, 6e mu je le kos, nijedno delo preprosto ali prenizko, kakor najrevnejša delavka, kakor zadnja dekla trudi se v6asih, da si pošteno zasluži prepotrebnega denarja. Še od ust si pritrga, štedi in var6i, le da še kako svotico pridobi za vzvišeni, plemeniti svoj namen — s tem si je že nakopala zani6evanje ljudij, ki so jo opravljali in obrekovali kot grdo skopuljo. Tako je stradala, delala, žrtvovala in molila ve6 raesecev naprej. Sladko upanje, pomagati kmalu z majhnim prihranjenim zakladom kraljevej obitelji, dajalo ji je pogura in vztrajnosti, 6eprav so 6esto že pešale nežne mo6i. Punt in revolucija sta divjala vedno bolj in bolj. Brezvestni uporniki, takoimenovani Jakobinci, preganjali so vsacega, katerikoli se je spoznal prijateljem kraljeve rodovine. A je6a in izguba vsega imetja zdela se jim je premila kazen za nje. Kri je morala te6i; zato so sklenili, obglaviti vsacega, ki se jirn ni pokoril, ni proklinjal kralja ter se ni puntal kakor oni. Da je šlo krvavo opravilo veseleje od rok, omislijo si grozno morilko, gilutino imenovano. To je bila dolga, mo6na sekira, postavljena sredi mestnega trga med dvema sohama. S kolesjem potegnili so jo nakvišku, veleli obsojencem, da polože glavo na spodaj pripravljeni hlod, potera so pa hipoma spustili težko sekiro navzdol, da je v trenulku odsekala šesterim ali deseterim žrtvam glave. Kri je tekla v potokih a ni ganila krutih puntarjev. Kakor divje zveri, hrepeneli so gledati vsak dan tako krvave prizore, ter z gilutino umorili dan na dan na stotine ljudij, ki so bili še vdani kraljevej rodovini. Tako so pla6evali z lastno krvjo zvestobo svojo može in žene, mladeni6i in deklice, da celo nedorasli otro6i6i plemenitašev in tudi priprostega ljudstva. Divja druhal pa je kar besnela radosti in spremljala s hrurae6im vikom in krikom krvavo mesarjenje, koje se ji ie že toli priljubilo, kakor neko6 paganskim Rimlianom krvavo preganjanje kristjanov. Ni bila ve6 zadovoljna z ubijanjem navadnih državljanov in plemi6ev, hotela je videti, kako se preliva kraljevska kri. Napo6il je grozepolni dan 21. januvarja 1797. leta, ki ostane sramoten za Francosko do konca sveta. V ljudski zbornici predlagali so Jakobinci smrt kralja Ljudevita XVI., ki naj popla6a s svojo krvjo, kar so zagrešili njegovi predniki. Ubogi vladar poslušati je moral v pristranski sobi, kako ga celi dan in celo no6 obtožujejo, zagovarjajo, k smrti obsoiajo ter glasujejo, ali naj umrje ali živi še dalje. Mnogo jih je, ki glasujejo zoper smrt, a z ve6ino jednega glasu podpišejo Jakobinci kraljevo obsodbo na gilutino. Besna množica vle6e ga z divjim tuljenjem, vikom in krikom pod gilutino. Na prošnjo njegovo dovole mu, spregovoriti nekaj besed. Ko pa kralj s povzdignenim glasom zatrjuje svojo nedolžnost in prosi Boga, naj ne pride njegova kri na zapeljano ljudstvo, za6no v novi6 tako rjoveti, da nikdo ne razume, kaj govori Ljudevit v slovo svojim podložnikom. Le nekaj trenutkov Se, in glava nesre6nega kralja valjala se je v lastni krvipo mestnem trgu. Marjetiea omedli, ko zve, kaj delajo brezbožci s svojim kraljem, ž njim, nedolžnim spokornikom, ki mora pla6evati pregrehe o6eta in deda svojega. Vse mo6i jo jameio zapuš6ati strahu in groze, ko pomisli, da 6aka ista osoda zdaj z neovrgljivo gotovostjo tudi nje materno zaš6itnico, Marijo Antoaneto. Le enkrat Se zasvetijo mili žarki sladkega upanja v temoto dušne žalosti, ter jo s 6arobno mo6jo dvignejo in vspodbodejo k novemu delu. Mnogo njenih prijateljic živelo Se je namre6 skrito v Parizu; po sre6ni naklju6bi zvedo o Marjetici. Kar omislijo skupno nov, zvit na6rt, da rešijo vsaj kraljico gotove smrti. Marjeti6ina enakost, naj otm6 Antoaneti življenje. Z vso previdnostjo in modrostjo, opreznostjo in zvijačo gredo na delo in brezdvomno se jim posre6i namera, ako Bog ne odtegne zaželjenega blagoslova. Pred vsem se trudip sinovi teh plemenitih rodovin, da pridejo v službo Jakobincev, katere navidezno hvalijo in slavijo na vse kriplje. Delajo se, kakor bi najhuje sovražili kraljico ter groze smrt vsem njenim pristašem; zato jih kmalu postavijo med stražnike, ki blizu je6e ostro varujejo kraljevo jetnico. Nadalje se pogovorijo, da ho6ejo z izredno surovostjo in hudobnostjo napram kraljici pridobiti zaupanje ietni6arjev in Jakobincev. Seveda ho6ejo porabiti prvo priložnost, da se skrivoma razodenejo kraljici, ter ji razlože vse lepe na6rte k reSitvi. Kadar se vse to posre6i namerjajo sprejeti Marjetico, kot znano navdušeno republikanko in puntarico za strežnico ali deklo v službo, da lahko hodi ven in noter iz poslopja kakor ji drago. Nek ugodni trenotek, ko stražijo le sami za- rotniki, smuknila bode v je6o, meniala s kraljico zgornja obla6ila ter ostala v je6i. Marijo Antoaneto pa bode spremil stražnik do izhoda ter jej naro6al — kakor dekli — stoterna opravila, koja ima oskrbeti po prodajalnicah. Tam pa jo 6akajo skrivoraa Marjetine prijateljice ter jo odvedejo kakor najhitreje v varno zaretje. Vse ho6ejo tako skrbno urediti ter zvršiti s toliko previdnostjo, da mora biti kraljica rešena na vsak na6in ter se ponesre6iti prav ni6 ne more. Plemeniti mladeni6i so odšli ter bivali že dokaj dni v službi Jakobincev. Marjetica še je morala zaostati in 6akati onega trenotka, ko gre tudi služit jetni6arjem. Ta 6as pa je pripravljala srce in dušo na žrtev življenja svojega, za koio se je bila prostovoljno odlo6ila iz ljubezni. Kajti smrt bode gotovo nje delež, bodisi da je ne spoznajo, bodisi da se odkrije velika zvija6a in goljufija, s kojo so zamenjali kraljico z Marietico. A kaj je Marjetici za lastno življenje! Rada, sr6no rada ga daruje, le da ohrani in reSi dragoceno življenje ljubljene kraljice! Marjetica je bila toli velikodušna, da se je 6esto poSalila ter smehljaje velela prijateljicam: »NaSa goljufija niti ni velika. Saj so me že v otroški dobi imenovali »majhno kraljico« in Marija Antoaneta sama objela me je, reko6, da sem »kraljica«. Zakai bi tedaj ne mogla prav jaz namesto nje kot »kraljica« umreti?!« — A skrbno iztuhtan in modro pripravljen na6rt za rešenje razdrl se je in razrušil ob nepri6akovani zapreki: namre6 odklonitvi kraljičini. Na vse so mislili, vse preračunili in dobro prevdarili, a tega se nih6e vprašal ni, bode li kraljica vsprejela ponudbo pogumne vdane ji mladenke ali ne. (Konec prihodnji6.) Smešničar. Kdo je naš prijatelj. Pri izkoinji vpraša katehet dečka, 6e moramo tudi sovražnike ljubiti? — Ker de6ek ničesar ne odgovori, nastane ta-le pogovor: Katehet: BTo menda veš, kdo je naa prijatelj, kdo pa nas sovražnik?" Deček ne odgovori. Katebet: BPazi. Ti se na pr. igraš pri vodi. Nekdo prileze na tihem ter te od zadaj sune v vodo. Kdo je to?" Deček: nMoj sovražnik." Katehet: ^Dobro! Kdo neki je potem tvoj prijatelj?" Deček (hitro): BKdor bi me od spredaj sunil v vodo."